Ti, ki si delal -tvoje je delo
Te dni se zakljuuje Teden Komunista v nai obini. V akcijah, ki so bile posveene kulturnemu snovanju, so sodelovali mladi in malo manj mladi, olarji in delavci v zdruenem delu, komunisti in lani Zveze socialistine mladine Slovenije. Osnov-na vsebina vseh razgovorov in zborov je bila kultura: Kaj je kultura, kdo jo ustvarja in za ko-ga.
Kultura je zgodovinsko spre-jemljiv in razvojni pojav. V Marxovem smislu besode kut tura v osnovi predstavlja ute-meljevanje loveka kot generi-nega bitja, implicira hnmani-zem in predstavlja proces nje-g^ovega utemeljevanja. Za na-stanek in razvoj kulture, tako v smislu vpliva na preobrazbo ostalega dela objektivne nara-ve, kot tudl v smislu vpliva t\a lizini tn duhovni razvoj samega dloveka, pa je zelo po-membna kategorija delo.
Kdo za koga? Ob tem pro-blemu nam niso potrebne po-sebne in nove ugotovitve. Do-vlj je, da se ozremo nekoliko nazaj, k delam naega velikega umetnika in revoluoionarja Ivana Cankarja. V njegovih umetntaah se je vedno bolj uveljavljalo tisto pojmovanje umetnikega poklica, zaradi ka-terega je Cankar postal prvi in doslej najveja predstavnik slovenske socialistine knjiev-nosti: umetaoet naj bo kriti-
ka in boj, naj bo utiranje poti k progresivniin drubenim pre-obrazbam, k novim, vijim od-nosom med ljudmi, naj bo za-veznica ljudstva v njegovem boju za osvobodiitev, ki je hkrati boj za osvoboditev kul-ture. Ta namen sodobne umet-nosti je Cankar v svojih spisih in pismih, v svojih osebnih iz-povedih, velikokrat iziecno po-udaril. Cankar se je velikokrat mono priblieval mislim. o na-logah socialistine kulturne po-litike in nasploh o bistvu so-cialistine kulture, ki jih je tedaj in kasneje razvijal Le-nin: o tem, da je socialistino kulturo mo graditi samo z najboljirn poznavanjem kultu-re, ki jo je lovetvo ustvarilo v vsem svojem razvoju, z nje-nim preoblikovanjem in posre-dovanjem najirim mnoicam delovnega ljudistva .
Ko govorimo o tednu Kul-ture, ne misliino na enkratao akcijo. Gre za veliko ve. Gre za poglabljanje in nadaljevanj6
uinkovitega boja za to, da se kultura razvija kot sestavni del revolucionarne preobrazbe drube na temeljih socialisti-nega samoupravljanja, kot last-na sila delavskega razreda in delovnega loveka na njuni po-ti vsakdanjega in zapletenega boja za osvoboditev dela in lovekove osebnosti, za postop-no premagovanje razrednega j znaaja drubene delitve dela. 1 in premostitev nasprotij med ] fizicnim in urnskim delom, | kot je tudi zaplsana v resolu-oiji sprejeti na 10. kongresu ZKJ, O nalogati ZKJ na po-droju kulture.
Delavski razred naj bi ob-vladoval kulturni razvoj in po-stal odlooilni subjekt kulturne politike.
Naa prizadevanja so sicer vidna, vendar premajhna, pre-malo organizirana pri kulfcivi-ranju in humaniziranju delov-nega ter ivljenjskega okolja delavcev, pri osvobajanju pro-stora za povezovanje material-ne proizvodnje in pri ustvarja-nju nujnih razmer, v katerih bi delovni ljudje bolj vsebin-sko preivell svoj 6as.
Akcija Teden Komunista pa nas tudi opomimja, da je po-tTebno sestaviti konkretne pro-grame razvoja kulfcurnih de-javnosti in zadovoljevanja kul-tumih potreb v vsakl temeljnl in sestavljeni organizaciji zdru-emega dela.
Darinka Legat
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si