Slov. poslanci in njih deloTanje. II. 0 drugi točki programa, o pravosodji in politični upravi je poročal tudi drž. poslanec g. dr. Ferjančič. Oglašale so se pritožbe iz vseh pokrajin slovenskih, ne izvzememo tudi Kranjske, kjer so vendar nekoliko na boljem, ali je seveda tudi tamkaj še mnogo želeti. Naglašali 80 poslanci iz Štajarske, da se kljubu vsem dosedanjim prizadevanjem ni prišlo s slovenskim uradovanjem dalje, kakor da se slovenske uloge vaprejemajo in deloma slovenski resujejo. Omenjalo se je nadalje, da so sodišča si pač omislila s toliko težavo priborjene slovenske tiskovine, da jih pa večinoma pustijo, naj se prašijo v omarah. Iz tega, kako se bode zasedlo izpraznjeno mesto predsednika okrožnega sodišča v Celji, se bode dalo razsojati, ali ima vlada v istini namen izpolniti željo Slovencev, da se na to mesto postavi predsednik, ki ne bode mrzil slovenščine in je zaviral pri sodišči. Iz Koroške se je poročalo, da se je po hudih naporili izposlovalo pomnoženje števila avskultantov za 5 mest, ki naj bodo v govoru in pismu slovenščine zmožni, naj bi se s tem opomoglo najbujši nepriliki, da bi ne bilo treba posluže vati se v občevanji s slovenskim ljudstvom zloglasnih tolmačev. Int^nciji sodne uprave odgo vorilo se je tako, da imenovani avskultanti niso bili v istini vsi slovenskega jezika zmožni, in da so ravno tisti, ki so bili zmožai, polagoma se odpravili iz Koroške. Tam še sploh ni o uikakem začetku slovenskega uradovanja niti govora. Gled6 Koroške, kakor tudi Štajarske, slišale 80 se silne pritožbe proti političnim organom, kateri vsakošnje slovenake narodae pojave in težnje zavirajo. Grovorili so tudi poslanci iz Istre v jednakem smislu in tudi od Groriških in Tržaških poalancev čule so se jednake pritožbe. V obče se je naglašalo: da v pravosodnem postopanji so se videli še pred par leti nekaki nadepolni prieetki. V zadnjih letih je pa stvar silno opešala in se ne more razun Kranjske o slovenskem uradovanji v pravosodji in'v politični upravi več govoriti. (To je pač žalostna ilustracija dobe grofa Schoaborna!) Sklenila se je naslednja resolucija: Iz člena XIX. temeljnih. zakonov z dne 21. decembra 1867 št. 142 drž. zakonika izhaja pravica zahtevati: da uradi vsake vrste slovenskemu prebivalstvu v slovenskih pokrajinah izključuo slovenski poslujejo in se zahteva v ta namen: a) da vlada imenuje za urade v slovenskih pokrajinah uradnike v govoru in pismu slovenšeine popolnoma zmožne, in le-to zuanje imajo dokazati pred redno komisijo višjega sodišča, oziroma namestaištva, b) da vlada tudi sama čuva nad tem, da se oblastva v poslovanji s slovenskim prebivalstvom v istini slovenščine poslužujejo. Ravno isto se zahteva glede na urade za hrvatski jezik v Istri. V pospeševanje in olajšanje tega se zahteva, da se napravi oddelek štajarskega namestništva za Spoduji Štajar po vzgledu onega za južno Tirolsko; da se ustanovi v Ljubljani višje deželno sodišče za slovenske in isterske pokrajine; da se uatanovi v Ljubljani pravniška akademija z vsemi pravicami vseučiliškib. fakultet in popolno pariteto slovenskega iu hrvatske^a učnega jezika. 0 tej točki za danes pristavljamo samo toliko, da je po vsem naravno, da zahtevamo vsaj najpotrebnejše pripomoike ter mogočost, da se že veadar jed^nkrat izkopljemo iz sedanjega nenaravnega staoja Povsod prevladujejo nas nasprotniki, da nam ni mogoče priti do svojih pravic Obširneje pa hočemo govoriti prilično 0 tretjej točki, o šolstvu slovenskem poroi-al je g. dižavai poslanec Klun. V vseli pokrajinah razun Kranjske so se konštatovali veliki nedostatki, ki so večinoma znaai iz raznih razprav v državnem in v deželnih zborih, Navajale so se nekatere prav drastične ilustracije naših šolskih razmer. V Pulji na novo'go8_ovani višji gimnaziji z nemškim podučnim jezikom, ie za neobligaten poduk v slovenščini ali hrvaščini ni mesta. Koroski poslanci so povdarjali, da tam De bode prej mirti, dokler vlada ne bode upeljala prostovoljno slovenskih šol. Kaksne ovire se stavljajo slovenskim šolam, to je razvidno iz naalednjega: če prosi občina za slovensko šolo, zahteva se, da prosi za-njo tudi krajni šolski svet, če prosita oba, prositi morajo še stariši, če se združijo vsi trije, še ni6 ne velja, potem odločuje še le deželni odbor, češ, da je on zastopnik občin. Kako pa odločuje, to je znano! Z G-oriškega se je poudarjalo, da je ravnatelj gimnazije trd Nemec, ki ne ume slovenščine, še manj hrvašcine. 0 toliko potrebnib slovenskib. paralelkah ni nič čuti. Na Štajarskem je še vedno v veljavi zlo: glasni germanizatorični ukaz, katerega še kljubu vsem naporom naučna uprava ni odpravila. Lenekatere bolj pogumne občine dosegle so nekaj malega na tem polji. Sklene se naslednja resolucija: Opiraje se na ravno isti člen temeljnih zakonov je glede na šolatvo zahtevati: a) da se ljudska šola, namenjena odgoji slovenske, oziroma isterske hrvatake mladine povsod vredi na podlagi verskega izpovedanja in z izključno materuim učnim jezikom, da se za njo potrebno učiteljsko oaobje pridobi s primerno vreditvijo dotičnih učiteljišč, ter da se šolsko nadzorstvo deželno, kakor tudi okrajno izroča le nadzornikom, ki so slovenskega, oziroma hrvatskega jezika popolnoma zmožni. Ravno iato velja gledč na obrtne šole, katerih ustanovitev naj vlada nadaljuje, v prvi vrati pa naj popolni obrtno šolo v Ljubljani, obrtno šolo v Trstu pa tako preustroji, da se bode nekoliko predmetov podučevalo tudi v slovenskem jeziku. b) da se na novo oživotvori gimnazija v Kranji in popolni v višjo gimnazijo, ter da se napravijo slovenske vzporednice razun na giminaziji v Mariboru tudi na gimnaziji v Celji, Gorici in Trstu, za hrvatsko mladino v Istri pa da se na nx>vo otvori gimnazija v Pazinu a hrvatskim učnim jezikom, ali pa da ae vsaj napravijo hrvatske paralelke na državni gimnaziji v Pulji. Vodstvo in nadzorništvo za slovensko in hrvetako mladino namenjenih srednjih šol, oziroma paralelk naj ae izroča takim ravnateljem in deželnim šolskim nadzornikom, kateri so slovenakega, oziroma hrvatakega jezika zmožni v beaedi in piaavi. c) Deželni šolski svet v Gradci in Celovci naj se razdeli v dva oddelka v slovenski in uemški. d) Pravica absolviranib. srednješolskih dijakov iz Dalmacije in Istre obiskovati vseučilišče v Zagrebu naj se raztegne tudi na mladeniče iz Tržaškega, Goriškega, Kranjskega, Štajarskega in Koroškega.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si