TIM YU ISSN-0040-7712 revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine 30. letnik • september 1991 • cena 40 din • poštnina plačana v gotovini ’ DALJINSKO VODENI RAKETOPLANI Čepica, ki ploska PRILOGA: DELFIN Šolski influenčni stroj NOVO V TRGOVINI MLADI TEHNIK NA STAREM TRGU 5 V LJUBLJANI V trgovini MLADI TEHNIK na Starem trgu 5 v Ljubljani so naprodaj električni strojčki znamenite evropske tovarne PROXXON po konkurenčnih cenah. Kdor se resno ukvarja z modelarstvom, drobno obrtjo in podobnim, si lahko ponujena orodja ogleda vsak dan od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. Poleg tega imata trgovini Mladi tehnik na Starem trgu 5 in Mladi tehnik na Cojzovi 2 naprodaj še mnogo drugih orodij in gradiv za vse vrste dejavnosti v prostem času. 186671 REPORTAŽA revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine YU ISSN-0040-7712 SEPTEMBER 1991 Revijo Tim izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pa¬ vlič, Marjan Tomšič, Miha Zorec • Odgo¬ vorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Božidar Grabnar • Revija izhaja desetkrat letno • Naročajte jo na naslov: Tim, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603- 50480 • Tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana • Revijo sofinancirajo: Ministr¬ stvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za raziskovalno de¬ javnost in tehnologijo Republike Slove¬ nije • Revija je oproščena temeljnega in po¬ sebnega prometnega davka od prometa izdelkov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo št. 415-42/91, 15. 2. 1991. IGRAČA Z nakupom Tima boste zadeli žebljico na glavico... Jože Čuden 6. mednarodni modelarski festival v Savojskih Alpah Kako združiti modelarske aktivnosti s prijetnim počitnikova¬ njem? Odgovor na to vprašanje sem dobil letos poleti, visoko v Savojskih Alpah. Odzval sem se prijaznemu povabilu fran¬ coskih prijateljev, da bi kot član žirije Mednarodne letalske zveze za področje raketnega modelarstva sodeloval na med¬ narodnem festivalu modelarstva. Prireditev, ki jo s kratico preprosto imenujejo FITEM, je tradicionalno srečanje mode¬ larjev in ljubiteljev modelarstva iz številnih držav. Že šest let zapored jo organizirajo v znanem francoskem zimskošport¬ nem središču Le Corbier-La Toussuire, nedaleč od meje z Italijo. Namen srečanja, na katerem so zastopane tako rekoč vse modelarske zvrsti, je vsestransko popularizirati modelarstvo in hkrati omogočiti navezovanje stikov med mo¬ delarji v duhu združene Evrope. FITEM je festival modelarstva v pravem pomenu besede ali, kot trdijo organizatorji, »Praznik modelarjev in njihovih družin«. V desetih dneh, od 20. do 30. julija, so se na številnih prizoriščih zvrstili najrazličnejši prikazi, tekmovanja, razstave, strokovni posveti in predavanja s področja letalskega, brodar¬ skega, avtomobilskega, raketnega in železniškega modelar¬ stva. Udeleženci in obiskovalci, predvsem mlajši, so se lahko FITEM ’91 TIM I • september 1991 • I REPORTAŽA udeležili krajšega tečaja gradnje modelov. Pod vodstvom izkušenih DV-pilotov so se lahko spoprijeli tudi s tehniko daljinskega vodenja modelov. V prostem času so bile na voljo številne možnosti za rekreacijo: za tenis, lokostrelstvo, jaha¬ nje, minigolf, kopanje v bazenu, sprehode. Ogledali smo si lahko nekatere spremne prireditve in se udeležili izleta s se¬ dežnico na 2266m visok Mont Corbier, z zajtrkom v planinski koči. Imeli smo piknik ob spremljanju programa letalskih mo¬ delarjev in veličasten ognjemet ob zaključku festivala. Zato gotovo ni naključje, da so dogajanje postavili prav v takšen turistični center. Obsežen organizacijski projekt ne bi bil mogoč brez vsestranske podpore lokalnih oblasti, ki so še kako zainteresirane za izvedbo takih strokovnih prireditev v svojem kraju. Čudovito okolje s planinskimi pašniki, obkro¬ ženimi z alpskimi vršaci, in izjemna gostoljubnost domačinov mnoge udeležence prepričajo, da se kasneje vrnejo kot turisti tudi i/ glavni, zimski sezoni. Tu pravijo; kdor pride enkrat v Toussuire, se vedno znova vrača. Iz tega bi se lahko veliko naučili tudi mi, Slovenci. Lepoto naše dežele, ki v ničemer ne zaostaja za tujimi, bi lahko ponudili na podoben način, saj se bo v prihodnje morala naša država nenehno potrjevati ter ponovno privabiti čim več tujih turistov. Boj zanje v hudi mednarodni konkurenci pa bo vedno težak. Ker sem po strokovni dolžnosti sodeloval v mednarodni žiriji raketnomodelarskega dela FITEM-a, naj temu področju na¬ menim nekaj več prostora. Letos potekajo skupaj z medna¬ rodnimi tekmovanji v standardnih raketarskih kategorijah še posebna tekmovanja z daljinsko vodenimi raketami (S-8-E) za t. i. evropski pokal. Prva tekma tega niza je bila 1. in 2. junija na športnem letališču Nesvačili blizu Prage, na kateri so uspešno nastopili tudi naši raketarji. Druga, ki so jo zaupali Francozom, pa je bila vključena v program letošnjega FITEM-a in je bila tudi prvo uradno tekmovanje Mednarodne letalske zveze na francoskih tleh. Kot nemara veste, se je raketno modelarstvo v Franciji začelo razvijati razmeroma pozno, podobno kot v drugih zahodnih državah. Udeležba tekmovalcev je bila tokrat nekoliko skromnejša, bržčas zaradi velike oddaljenosti in z njo povezanimi stroški. Sodelovali so le raketarji iz ČSFR, Švice in Francije. Naših modelarjev na FITEM-u ni bilo, saj so se razmere po agresiji na našo državo komaj nekoliko umirile, zaškripalo pa je tudi pri denarju. Tekmovanje je potekalo dokaj neobičajno. Že sam teren, nekakšna terasa na pobočju gore, je bil za raketne modelarje, vajene ravnic, nekaj povsem novega. Za nameček pa se je prav ta dan skazilo še vreme: kot da ne bi bilo upravljanje modela na nadmorski višini 1800 m že dovolj velika nadloga, se je okrepil tudi veter. Občasno smo se morali pred ploho celo zateči v šotor. Žirija, v kateri sta bila z menoj še g. Otakar Šaffek iz ČSFR in simpatična gostiteljica g. Josiane Giauffer, se je kljub vsemu odločila speljati tekmovanje do konca, kar nam je z veliko sreče tudi uspelo. Vse tri turnuse smo izvedli med posameznimi nevihtami. Nihče ni pričakoval, da bo o zmagovalcu odločal prvi turnus, v katerem nihče ni dosegel maksimalnega časa. Najbolj se mu je približal izkušeni J. Taborsky (ČSFR) in z drugima dvema polnima rezultatoma zasluženo osvojil 1. mesto. Tudi drugo in tretje mesto sta zasedla predstavnika ČSFR O. Eremiaš in svetovni prvak V. Hadač. Ni dosti manjkalo, pa bi za prvovrstno presenečenje poskrbel Švicar Hunziker, stari znanec ljubljanskih tekmovanj, čigar prvi let je žirija razveljavila zaradi prevelikih odstopanj od vertikale v motorni fazi. V nasprotnem primeru bi morda prvič v svoji karieri zmagal na tekmovanju Mednarodne letalske zveze. Skupni zmagovalec evropskega pokala v S-8-E bo znan na zadnji tekmi, ki bo predvidoma od 4. do 6. oktobra v Ljubljani, kjer bo podeljen tudi pokal za končno uvrstitev. % • TIM 1 • september 1991 REPORTAŽA MMHgnp':; PRVA IGRAČA Alenka Pavko-Čuden ČEPICA, KI PLOSKA Pozimi se pred mrazom zavarujemo z volnenimi ka¬ pami, trakovi in ušesniki, poleti pa si na glavo povez¬ nemo platnen klobuček ali kapo s ščitnikom. Če ho¬ čemo biti nekaj posebnega, si omislimo pokrivalo, za¬ radi katerega se bodo na ulici zagotovo ozirali za nami. Takšno čepico je mogoče seveda tudi kupiti. Ker pa so prihranki med počitnicami skopneli, si jo ob prostem koncu tedna izdelajmo kar sami. Če nam »osnovne« čepice s ščitnikom noče ali ne zna sešiti spretna in našim poskusom naklonjena prijateljica ali sorodnica, stisnimo zobe, odprimo mošnjo in kupimo najenostav¬ nejšo in najcenejšo čepico s ščitnikom. Še prej pa pobrskajmo po družinskih omarah - morda trud ne bo zaman. Potrebujemo še nekaj ostankov blaga ali polsti, kos elastičnega traku, laks (za silo lahko uporabimo tudi tanko in močno nit), lesene ali plastične koralde, nekaj vate ter seveda škarje in šivanko. Elastika potegne roke skupaj. Ko pocukamo za nevidno vrvico - laks, se roke razklenejo, ko vrvico spustimo, jih elastika potegne skupaj. Videti je, kot da roke ploskajo. Po kroju izrežemo roke in jih sešijemo po stranskih šivih. Lahko so enobarvne, še bolj pa bo zanimivo, če bodo dlani druge barve. Če se nikakor ne moremo dokopati do šivalnega stroja ali usluge kake vešče šivilje, jih z drobnimi šivi sešijemo ročno. Obrnemo jih, da se šivi ne vidijo, ter napolnimo s kosmi vate. Dlani naj ne bodo preveč natlačene. Po zunanji strani ročno ali strojno prešijemo dlani, da nastanejo prsti, kot je TIM 1 • september 1991 • 3 PRVA IGRAČA ELASTIKA Roke na prostih koncih zašijemo ter trdno prišijemo na kapo 15cm vsaksebi. Povežemo jih s trdno pritrjeno, 7cm dolgo elastiko, ki jih potegne skupaj. Razpiranju rok služi prosojna vrvica s kroglico, ki jo napeljemo, kot kaže risba. označeno na kroju. Roke na prostem koncu zašijemo, da vata ne uhaja, in jih nato trdno prišijemo na čepico. Razdalja med njima je približno 15 cm. Notranjo stran rok, 2-3cm od robu, kjer so prišite na čepico, pove¬ žemo z elastičnim trakom, dolgim približno 7cm. Trak drži roki skupaj. Na zunanjo stran rok, kakih 5 cm od šiva, s katerim sta pritrjeni na čepico, pritrdimo 1 m laksa, ki ga spe¬ ljemo skozi kapo s šivanko, kot je označeno na skici. Laks pritrdimo na roke tako, da ga zazankamo ter zanki prišijemo nanje, še prej pa ne pozabimo nanj napeljati korald. Izdelava »prismuknjene« kape ni preveč zahtevna, zanjo pa je potrebno nekaj časa in potrpljenja. Kapo si poveznemo na glavo tako, da nam laks s kroglico binglja pod brado. Ko potegnemo za koralde, se roke razklenejo, ko vrvico spustimo, spet skočijo skupaj; če pocukamo kroglico večkrat zaporedoma, je videti kot da roke na kapi ploskajo. 4 • TIM 1 • september 1991 IZDELEK ZA DOM Matej Pavlič SOBNA ŠOLSKA TABLA Začenja se novo šolsko leto in z njim bo v klopeh prvič sedla nova generacija naj¬ mlajših. Da jim nekoliko olajšate ta veliki korak v svet učenosti, jim izdelajte majhno tablo, na kateri bodo lahko po mili volji vadili prve črke ali pa preizkušali svoje risarske sposobnosti. Izdelava je zelo preprosta, pa tudi stroški niso omembe vredni; opozoriti velja le na to, da naj pri izdelavi table - če se je boste lotili z električnim ročnim orodjem - manj izkušenim pomaga kdo od starejših, da ne bi prišlo do nepotreb¬ nih poškodb. Orodje Za izdelavo bomo potrebovali kakršno koli žago (krožno, vbodno ali navaden »lisičji rep«), oblic, kladivo, izvijač, čopič, merilni trak, kotnik, trd svinčnik in brusni papir. Material Za kos 14-20 mm debele iverne ali pa¬ nelne plošče, ki ga bomo potrebovali pri izdelavi table, prosite kakega mizarja, Kosovnica Velikost in obliko table prilagodite svojim potrebam. Tistim, ki se bodo lotili zahtev¬ nejšega izdelka, naj bo v pomoč slika ta¬ ble, kakršne po precej zasoljenih cenah prodajajo v tujini. TIM I • september 1991 • 5 uporabna pa je seveda tudi dovolj velika palica, ki je ne boste več rabili. Letvice za okvir in opornik so lahko iz katere koli vrste lesa, le razpokane in preveč gr¬ časte ne smejo biti. Pravzaprav edini izdatek pomeni nakup dveh primerno ve¬ likih šarnirjev, nekaj lesnih vijakov in črne oziroma zelene barve za table. Takšno barvo prodajajo v vseh trgovinah Akumulatorski vijačnik 9019 je eden izmed pripomočkov, ki jih izdeluje tovarna elek¬ tričnih ročnih orodij Black & Decker. Napa¬ jajo ga Ni-Cd-akumulatorji s skupno nape¬ tostjo 3,6 V, ki omogočajo hitrost do 200 vrtljajev v minuti in največji vrtilni moment 3,5 Nm. Tega je mogoče šeststopenjsko nastavljati. Na izbiro je tudi smer vrtenja levo-desno. Orodje je zaščiteno s samo¬ dejnim blokiranjem vretena ob izklopu, električni polnilec pa je vgrajen v poseben podstavek, v katerem so tudi luknjice z različnimi vijači. Akumulatorski vijačnik 9019 tehta 0,5 kg, je ergonomsko obliko¬ van in zato posebno primeren za razna montažna dela. IZDELEK ZA DOM z barvami in laki. Pest žebljičkov, polme¬ trski kos vrvice, nekaj gume, deciliter nitrolaka ali lazure za les in lepilo za les pa imate gotovo že doma. Izdelava Prostor, kjer bomo delali, naj bo dovolj velik in primerno osvetljen. Pripravimo si trdno podlago, na kateri bomo žagali in sestavljali tablo. Začnemo z največjim sestavnim de¬ lom. Na dovolj velik kos iverne plošče s pomočjo merilnega traku, kotnika (ali večjega trikotnika) in svinčnika prene¬ semo mere table in jo z žago izrežemo. Robove poravnamo z brusnim papirjem, ovitim okoli kosa deščice, ki naj bo velika ravno toliko, da jo še lahko trdno držimo v rokah. Ploščo nato enakomerno pre¬ vlečemo z barvo za table. Medtem ko se ta suši, iz pravokotnih letvic s prerezom 20 x 25 mm ali več narežemo kose, ki bodo sestavljali gornji rob in stranska dela okvira table. Letvice poskobljamo, da so popolnoma gladke. Vsak kos pomerimo, da se res točno prilega plošči. Sledi izdelava opornika table. Dolžine posameznih letvic, iz katerih je sestav¬ ljen, so navedene v kosovnici. Postopek je enak, le da sedaj letvice najprej zle¬ pimo in stike utrdimo z lesnimi vijaki, šele nato pa obrusimo robove in opornik dvakrat prelakiramo. Manjka še spodnji del okvirja table - polička za kredo. Naredimo jo iz kosa panelne plošče, ki naj bo dolg 60 cm in širok 6 do 8cm. Tudi tega prelakiramo. Ko imamo vse pripravljeno, se lotimo sestavljanja. Na ploščo (1) s spodnje strani prilepimo in privijačimo poličko (2), nato pa še vse tri letvice (3, 4), ki sestav¬ ljajo okvir table. Namesto vijakov lahko uporabimo tudi primerno dolge žebljičke. Če je opornik že suh, ga z dvema žebljič¬ koma pritrdimo k zgornjemu delu okvirja table in izdelek je narejen. Na oba skrajna spodnja dela poličke in na nogi opornika je priporočljivo prilepiti še koš¬ ček gume ali tapisona, da pri premikanju table ne bi poškodovali tal. Preveliko odpiranje table preprečimo s pol metra dolgo vrvico. To zavozlamo okoli dveh žebljičkov, ki ju zabijemo v zadnjo steno poličke za kredo (2) in spodnjo prečko (5) ogrodja opornika. V pomoč pri se¬ stavljanju so skice v merilu 1:10 in foto¬ grafija narejenega izdelka. Za pisanje po tabli si priskrbimo kredo, ki jo prodajajo v papirnicah. Da ne bi preveč zaprašili okolice, moramo tablo vedno brisati s srednje vlažno (ne pre¬ mokro!) krpo ali gobo. To imejmo sprav¬ ljeno v primerno veliki, plastični plitvi po¬ sodici ob tabli. Nove pridobitve, table, bodo gotovo veseli tudi starši, saj bodo imeli poslej manj dela z odstranjevanjem posledic prevelike risarske vneme svojih malčkov z miz, vrat in sten. Matej Pavlic LESENE ŽIVALCE Živalce iz lesa niso samo zanimiva igrača za najmlajše, ampak lahko služijo tudi kot stojala za papirnate prtiče ali kot podstavki za kuhana jajčka. V našem načrtu je prikazanih sedem različnih obrisov živali, vi pa lahko dodate še kakšno, da bo »živalski vrt« večji. Če bodo otroci uporabljali figurice kot igračo, obrise s pomočjo mreže ali foto¬ kopirnega stroja, kar je veliko prepro¬ steje, še poljubno povečajte. Okroglih odprtin v tem primeru ni treba delati. Orodje Ne glede na to, za kakšno različico upo¬ rabe figuric se boste odločili, morate imeti rezljačo z žagicami, ki naj imajo nekoliko večje zobce, mizico za rezlja¬ nje, vrtalnik s svedrom 0 3 mm, trd svinč¬ nik, indigo in brusni papir ter čopič. Material Uporaben je vsak les. Izberite čim kako¬ vostnejšega, saj bodo v tem primeru tudi figurice lepše. Deščica, iz katere boste rezljali, naj bo debela od 12 do 20 mm. Za zaščito upo¬ rabite lazuro za les v poljubnem barv¬ nem odtenku ali kar navaden nitrolak. Pri izbiri tega bodite zelo pazljivi takrat, ko obstaja možnost, da bodo figurice otroci, posebno tisti najmlajši, nosili v usta. Izdelava Izdelava tudi začetnikom ne bi smela delati težav. Na poskobljano ali dobro obrušeno deščico s tršim svinčnikom prek indigo papirja prekopiramo obrise živali ter jih pazljivo izrezljamo. Paziti moramo, da vodimo rezljačo ves čas res popolnoma navpično. Debelejši material je najlaže žagati z električno rezljačo, kakršne je mogoče dobiti tudi pri nas. V trgovinah Mladi tehnik prodajajo takšen strojček firme Proxxon, vendar se bodo za njegov na¬ kup zaradi precej visoke cene najbrž odločili le tisti, ki se z rezljanjem ukvar¬ jajo profesionalno. Kdor bo delal držala za prtiče ali pod¬ stavke za jajčka, naj najprej izrezlja luk¬ nje. Tisti, ki imajo nekoliko bolje oprem¬ ljeno domačo delavnico, naj si pomagajo s kronsko žago ali t. i. »praktik svedri«. Z njimi izvrtane luknje bodo res okrogle, pa še veliko hitreje bodo narejene. Luk¬ njice za oči naredimo s svedrom 0 3 mm. Na koncu vse robove dobro obrusimo z grobim in nato še s finim brusnim pa¬ pirjem ter površino figuric dvakrat pre¬ barvamo ali prelakiramo. 6 • TIM 1 • september 1991 IZDELEK ZA DOM Miloš Macarol ZA SPRETNE ROKE MINIATURNO DRVARSKO ORODJE Gre za preprosto rokodelsko orodje, ki ga ima še danes vsaka kmečka hiša. Kmečki človek je bil že od nekdaj tesno povezan z gozdom zaradi dragocenega lesa, ki ga je uporabljal za gradnjo in kurjavo. Za kmečko arhitekturo, zlasti v hribovskih krajih, je bil les glavno sred¬ stvo. Iz njega so bili zgrajeni vsi skednji in seniki, ostrešja kmečkih hiš, kozolci, svinjaki in drvarnice, prav tako vse vrste kmečkih vozov in sani ter številno kmečko orodje, od grabelj in vil do pre¬ prostega pluga. Za pripravo in obdelavo lesa je človek že od pradavnih dni uporabljal preprosto rokodelsko orodje kot sta sekira in ročna žaga, ki ju danes tudi pri nas, vsaj pri gozdarskih delih, zelo naglo izpodriva motorna verižna žaga. Živimo pač v ob¬ dobju velikega razmaha priročnih obde¬ lovalnih strojčkov, zato bo marsikatero ročno orodje, ki je bilo v rabi nekaj tisoč let, naenkrat pozabljeno. Prav to nas -30- \\ 4 |314 ||_ vzpodbuja, da ga ohranimo kot zgodo¬ vinski spominek, če ne v naravni, pa vsaj v miniaturni obliki. Pri miniaturni izvedbi bodimo pozorni, da bo izdelek čim bolj nazoren povzetek orodja, ki so ga upo¬ rabljali naši očeti, dedi in pradedi, kajti pri nas je bilo rokodelstvo izredno razvito in že v srednjem veku na visoki evropski ravni, zato ima vsako orodje veliko izvir¬ nih podrobnosti, ki predstavljajo bogato zgodovinsko dediščino ustvarjalnega duha našega naroda. Na priloženih skicah in fotografiji je le nekaj idej in izdelkov miniaturnega kmečkega drvarskega orodja. Podobno kot pri vrtnarskem orodju, so kovinski deli tudi tu iz 0,5 mm debele medenina¬ ste pločevine, leseni pa iz bukovine ustrezne debeline. Le toporišča so iz okroglo struženih lesenih palic, ki jih do¬ datno obdelamo do prave oblike. Iste palice uporabite tudi pri izdelavi koze in ročajev žag. I c/) Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana