LAHKO BI OPRAVILI VE DEL NA VODOVJU
Res kasnijo upravni organi?
Ltni smo b naie obtine prbpevaO Obmoini vodni skupnosti Ljubljanica - Sava 875 milijonov din vod-nib povmdl ali 7.25 odstotlu vh tredMev, ki jih je zbnila ta samoupravna interesna skupoosl mitetial-otpt znai^ja, ki zajema 17,5 obfio. Zapisall smo povraU, marsikdo pa verjetno ne ve, da je to kar iest povndl io tktr od proizvedene elektrifoe ener-rije (59 din /MWli), od uporb|jene vode (14,80 dio /kub. m), od onesnaene vode - mboviio zdruieva-oje (506,40 (Un za E), od onetnaiene vode - dodat-no zdruevanje (207,60 din za E), od pitae vodc (6,50 din na kub. m) ter od gramoza (600 din In mivke (1800 din) za kubicnl roeter. To so bUi pri-spevki ob izteku leta 1978.
Kcr porabniki 5e vedno ne loiijo vodnega gospo-darstva od komunalnega gospodarstva, tudi beseda vekrat slee o vodovodih in istilnih napravah, kot o skrbi za niinske in hudourniske vodotoke. Iz poroiila o opravljenih vzdrevalnih delih na Ljublja-nici s pritoki, pa je mogote natanno razbrati, za kaj so predvsem odgovorni vodarji. Lani so za drobno mreo na Ljubljanskem barju potroili skoraj 500 milijonov dinarjev. za II. fazo ureditve kofljice 17,5 milijona dinarjev, za ISico na Igu pa 124.5 milijona dinarjev. Opravljen je bil tudi odvod meleorne vode na cesti Jezero - Podpe za skoraj 38 milijonov dinarjev. Med tistimi, ki opravljajo vzdrevalna dela na vddotokih so v naSi obini tudi delavci Podjetja za urejanje hudournikov. Lani so naredili za 44.2 mili-jona pregrado v Gabrju nad Polhovim gradcem v Ga-bernikovem grabnu, ofistili zaplavke sinodoidne pregrade za istem kraja v Petaevem grabnu za sko-raj 98 milijonov dinarjev, obojestransko obreno za-varovali s kamnito zlobo v suho Malo vodo v BriSah za 142,6 milijona dinarjev ter ubnovili sisiem kaitnih pregrad v Logu pri Polhovem Gradcu v Petrievem grabnu. Skupaj so torej PUHOVCI porabili za ta dela: v nali obini 259,5 milijona dinarjev.
Ker so taka vzdrievalna dela plamrana po veL let, vodotoki pa ne poivajo. poznajo pri OVS Ljubljani-ca - Sava tudi intervencije. Med njimi so bile inler-vencije na Malem grabnu pod Dolgim moslom. na Spodnjem in Zgornjem Galjevcu, pod brvjo pri To-miSlju, na Iki v Iki vasi ter v Tomilju, na GlinSici, Gradafici pri Pekljaju ter na istem vodoloku pri Polhovem Gradcu.
Na zasedanju skup5ine obmoine vodne skupnosti Ljubljanica - Sava 17. maja so potrdili letoinji plan del, ki je sicer prilagojen novim obveznostim skup-nosti zaradi zaruevanja denarja za Primorski in Belokranjski vodovod. Ker je zdruevanje sredstev spet doseglo okrog 40 odstotkov zbranih sredstev na ozemlju nae vodne skupnosti. so delcgati zaostrili vpraSanje porabe tega denarja na ozcmlju pctih Ijub-Ijanskih obiin v razmerju z neljubljanskimi oMinami in ostalimi deli Slovenije. Delez Ljubljane se je lani znalno poveial v primerjavi z neljubljanskimi obii-nami, bil pa bi prav gotovo ie vcfji, e izvzamemo osrednjo istilno napravo, ki zapade v program I aneksa, e bi bila Ljubljana bolj pripravljena za reevanje vodnogospodarskih zadev. Na samouprav-nih organih OVS Ljubljanica - Sava c nekaj leta izjavljajo, da neljubljanske obLine pravoiasno pri-pravljajo dokumentacijo za dela na vodovju ali pri sofinanciranju vodovodov in istilnih naprav, ljub-ljanske obinc pa vedno kasnijo. Vasih imajo obu-tek, da upravni organi ne poznajo dobro potreb terena in, da se zelo poasi odzivajo nanje.
V Obmoiiu vodni skupnosti Ljubljanica - Sava pa so tudi poveali udelebo pri gradnji krajevnih vodo-vodov. Zaradi neugodnih bannih pogojev so udele-bo poveali s 30 na 40 odstotkov vrednosti investi-cije.
Stane Jesenovec
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si