2
UVODNIK
Mag. Mateja Drnovšek Zvonar
Drage bralke in bralci,
upam, da ste se v času jesenskih počitnic
naužili lepega vremena, s katerim nas je narava
razvajala celotno jesen. Bil je kar nekakšen
obliž na preostalo dogajanje in večinoma nič
kaj prijetne novice v povezavi z epidemijo. Če
si ne želimo postati slabe volje zaradi njih, je
veliko boljša izbira naša revija, v kateri se skriva
tisoč in ena ideja, kako še dodatno obogatiti
vaše delo.
Tako kot je po navadi pisana in bogata
s plodovi jesen, je enako z domišljijo,
iznajdljivostjo in delavnostjo pri vas. Če
pravijo, da žena podpira tri vogale hiše, za
šolske knjižničarje velja, da podpirajo prav
vsakega učenca in zaposlenega na šoli. Samo
stopiti morajo do vrat knjižnice in že se
znajdejo v varnem zavetju, kjer jim bomo na
pomoč priskočili šolski knjižničarji. Včasih je
dovolj že, če uporabnikom samo prisluhnemo,
naslednjič potrebujejo pomoč pri izbiri knjige,
izdelavi referata. Kako zelo se potrudite za njih,
kažejo tudi prispevki, ki jih predstavljamo v
reviji Šolska knjižnica.
V letošnji zadnji številki vam predstavljamo
zelo raznovrstne prispevke. Nekateri so vezani
na delo na daljavo, za katerega vsi upamo, da
ne bo spet postal naša nova realnost, saj je
stik v živo še vedno najbolj pristen, drugi pa
predstavljajo izjemno zanimive izpeljave ur
knjižničnih informacijskih znanj. Karkoli nas
čaka v naslednjih tednih ali mesecih, zagotovo
boste ideje in podporo našli tudi v njih.
Ne zgodi se pogosto, da v uredništvo dobimo
prispevek iz glasbene šole, in ravno zaradi tega
je članek Vloga in delo knjižnic glasbenih šol
še toliko bolj dobrodošel in sem prepričana, da
ga boste z zanimanjem prebrali. Zelo pogosto
se soočamo tudi z nemotiviranimi uporabniki
šolske knjižnice in mogoče bo komu izmed vas
zanimiva in uporabna ideja, predstavljena v
prispevku S pravljico po svetu.
Vedno so dobrodošli tudi prispevki, ki nam
osvetljujejo pogled na naše uporabnike.
Jasno nam je, da vsi uporabniki niso enako
zainteresirani za branje, kljub temu da jim
pogosto in na različne načine povemo, zakaj
je to za njih dobro. Leta 2018 je v Sloveniji
potekala raziskava, ki je preučevala, kateri
dejavniki prispevajo k neenakosti v pogostosti
branja. Ugotavljali so, kako na pogostost
branja vplivajo spol, družina, socialno-
ekonomski status in izobrazba staršev. V
prispevku tudi vidimo, kako pogostost branja
vpliva na njihov šolski uspeh.
Še vedno nam močno v spominu ostaja tudi
delo na daljavo in knjižničarji na mnogih
šolah so se tudi v tem pogledu izvrstno znašli.
Poiskali so načine, kako ohranjati stik z
uporabniki in jih na daljavo opolnomočiti za
iskanje relevantnih informacij. In preberete
lahko, da se da tudi popularni knjižničarski
krožek izpeljati na daljavo.
Šolske knjižničarke in knjižničarji pa se vedno
povezujemo tudi z drugimi knjižnicami in
sodelujemo v različnih projektih. Povsod se
dela z mladimi lotevamo na svoj način in prav
je, da te načine dela tudi predstavimo.
Topla jesen se bo s svojimi barvami kmalu
umaknila bolj zimskim temperaturam. Te nas
bodo nekoliko bolj prikovale v udobje kavča
in zaradi krajšega dne bo tudi več časa za
branje knjig, zato je čisto mogoče boste dobili
tudi navdih in dobro idejo, kaj bi še nadgradili
pri vašem knjižničarskem delu. Vaši
prispevki za revijo Šolska knjižnica so nadvse
dobrodošli, saj so vrelec ponosa in zagona
tudi za druge šolske knjižničarje. Res bi bila
velika škoda, če svojega znanja ne bi širili med
druge. Dobra volja, smeh in ideje so nalezljivi
v pozitivnem smislu. Da imate v rokavu že
veliko odlično izpeljanih dejavnosti v vaši
knjižnici, niti najmanj ne dvomim. Če pa pri
pisanju začutite blokado, pa lahko začnete z
iskricami. Vedno znova nas nasmejijo in nam
polepšajo knjižničarske dneve. Delite dobro
voljo in smeh še z nami in nam pošljite
iskrice iz vaše knjižnice na naslov
revija.solskaknjiznica@zrss.si.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si