UDK 911.3:332.3(497.12)” 1900-1981” = 863
UDC 911.3.332.3(497.12)”1900—1981” = 20
SPREM EM BE V ZEM LJIŠKIH K A T EG O R IJA H V SLOVENIJI
(Gradivo za geografsko monografijo o Sloveniji)
Igor V r i š e r *
O b pripravah za geografsko m onografijo o Sloveniji se je pri orisu km etijstva
m ed drugim zastavilo vp rašan je o nekdanji in sedanji rabi zem ljišč. O bravnava je iz
več razlogov o težena: 1. sprem in jala se je m etodologija op redeljevan ja in zajem anja
podatkov , 2. viri podatkov so dokaj različni in 3. slovensko narodnostno ozem lje je
bilo in je delom a še vključeno v različne države. S pričujočim poročilom želimo:
- opozoriti na vire in m etodologijo zb iran ja podatkov o vrstah rabe zem ljišča;
- p rikazati stan je 1. 1900, za katerega je m ogoče podati še najbolj celovito , p o
d robno in m etodološko najm anj vprašljivo podobo o rabi zem ljišč v času, ko sta se
industrializacija in urban izacija slovenskega ozem lja šele pričeli;
- napraviti neka te re p rim erjave stan ja 1. 1900 s sedanjim i razm eram i.
1. Viri
O d uvedbe franciscejskega k a tas tra 1817-1827 so se v km etijski davčni politiki in
statistiki uveljavile zem ljiške kategorije . Z njim i se je označevalo prev ladujočo rabo
zem ljišča ali vrsto zem ljišča, to je , kaj se na zem ljišču pridelu je ozirom a, kaj na njem
ra s te1. A vstro-ogrska statistika je uporab lja la tudi vm esne kategorije ; to so bili pri
m eri, ko je zem ljišče izkoriščalo več različnih uporabnikov . Teh navedb pa ni ob jav
ljala za najm an jše ozem eljske eno te - ka tastrske občine, tem več le za večje upravne
eno te (sodni in politični okraji te r dežele)2. Z b ran o gradivo so v času A vstro-O grske
občasno, vendar na daljša razdob ja , prenovili in s tem skušali ohran iti zanesljivost
podatkov . E na od pom em bnejših revizij k a tastra je bila 1. 1896 in n jene rezu lta te je
statistični zavod na D unaju publiciral ob objavi podatkov o popisu prebivalstva 1.
1900 po katastrsk ih občinah3.
V K raljevini Jugoslaviji so s takšnim zajem anjem podatkov nadaljevali, žal pa so
jih publicirali le za o k ra je4 ozirom a upravne občine5.
N a ozem lju , ki je prišlo 1. 1918 pod Ita lijo , so 1. 1929 zelo podrobno popisali
km etijska zem ljišča po novih upravnih občinah in provincah. P odatke so po prirod-
no-geografskih enotah in občinah objavili v »C atasto agrario«6. S Slovenci poseljeno
ozem lje je bilo za je to v publikacijah za province Pulj, R eka , T rst, G orica in V idem .
' D r . , r e d n i u n iv . p r o fe s o r . O d d e le k za g e o g ra f i jo . F i lo z o fs k a f a k u l te ta . U n iv e rz a E d v a r d a K a r d e lja , A š k e r
č e v a 12, 6 1 0 0 0 L ju b l ja n a , Y U
V peljali so tudi številne nove in drugačne opredelitve zem ljiških kategorij, tako da so
podatk i le delno prim erljivi s p rejšnjim i in kasnejšim i registracijam i.
N a avstrijskem K oroškem so nadaljevali avstro-ogrski način za jem an ja podatkov
o zem ljiških kategorijah . O bjavljali so jih v »A nbaufläche und E rn teergebnisse im
G eb ie t d. R epublik Ö sterre ich , W ien, 1920 ...«
Z geografskega gledišča je izredno zanim iv pregled o deležu ornic na ozem lju ,
naseljenem s Slovenci in na bližnjih ozem ljih , ki ga je napravil za p redvojne razm ere
S. I l e š i č 7. P odatke je zbral in obdelal po katastrsk ih občinah, predvsem po gradivu
iz 1. 1900.
Z b iran je podatkov so večidel opravljali ok ra jn i km etijski referen ti p reko občin
skih uprav , ozirom a so jih registrirali s prijavam i na katastrsk ih u radih . N avedbe za
P rim orsko so bile na tančnejše ko t pa za D ravsko banovino8. N asploh pa je zaneslji
vost podatkov pešala , ker lastniki zem ljišč niso sporočali sp rem em b in ker so bile s ta
re osnove za katastrski e labo ra t zaradi sprem em b v km etijski tehnologiji in razm er na
tržišču čedalje bolj zastarele in nestvarne9.
M ed drugim je bil to eden od vzrokov, da so v povojni Jugoslaviji začeli zbirati
podatke o zem ljiških kategorijah tudi zavodi za statistiko . Č eprav je bil nam en te s ta
tistike predvsem ocenitev km etijsk ih pridelkov , se je sčasom a razširilo opazovanje tu
di na zem ljiške kategorije . S tatistično opazovanje so oprav lja le posebne cenilne ko
m isije111, kasneje pa posebni cenilci. O zem lje SR Slovenije je bilo razdeljeno na okoli
300 cenilnih okolišev, ki so zajem ali 5 -10 katastrskih občin11, vendar tako , da so
združevali ka tastrske občine iz istega »katastrskega okraja« . T ako ob sta ja ta sedaj za
ozem lje SR Slovenije dva vira podatkov o zem ljiških kategorijah : starejši, napravljen
na osnovi zem ljiškega ka tas tra , ki skuša z občasnim i revizijam i slediti sp rem em bam ,
in drugi, statistični, ki se opira na vsakoletne ocene posebnih ocenjevalcev, ozirom a
upošteva ustrezna poročila organizacij združenega dela v km etijstvu.* Eni in drugi so
m edsebojno prim erljivi edino na ravni sedanjih upravnih občin. S trokovnjak i obeh
upravnih služb p riznavajo , da se podatk i iz enega in drugega vira znatno razliku jejo
od stvarnosti, vendar niti eni niti drugi n im ajo sredstev , da bi reg istriran je približali
stvarnim razm eram , čeprav o b sta ja jo v sedanjosti številni postopki in m etode, ki
om ogočajo h itro in učinkovito revizijo zem ljiškega katastra in celo n jegovo vsebinsko
razširitev11. Po teh strokovnih m nenjih se podatk i o zem ljiških kategorijah tudi za 20 -
25% razliku je jo od stvarn ih , še zlasti tam , k je r je zaradi d ružbenega razvoja prišlo do
znatnih sprem em b v rabi p rosto ra .
O rabi tal na avstrijskem K oroškem v povojnem času ob jav lja podatke »Letopis
koroške dežele«12. N avedbe prinaša za upravne občine. Z a F urlan ijo - Ju lijsko k ra ji
no pa ob jav lja jo podatke vsakokratn i popisi km etijstva (npr. 1. 1982).
2. Zem ljiške kategorije
Franciscejski k a tas te r je razlikoval naslednje vrste zem ljišča: po lje , travn ik ,
pašnik, gozd in vinograd; poznal pa je tudi zem ljišča z m ešano ku ltu ro , kot npr. polje
ali travnik ali v inograd s sadnim drev jem , polje z v inogradom itd ., ko t tudi nekate re
D o d a tn a s la b o s t k m e t i js k e s ta t i s t ik e j e d e l i te v p o d a tk o v n a d v a v ira . N a v e d b e o z a s e b n e m k m e t i js tv u z b ir a
jo p o c e n iln ih o k o l iš ih , o d r u ž b e n e m s e k to r ju p a s p o ro č il i d e lo v n ih o rg a n iz a c i j . P o s le d ic a d v o t ir n o s t i s ta
n e e n o tn o s t in s la b a p r im e r l j iv o s t p o d a tk o v . T a n a č in z b ir a n ja p o d a tk o v je n e d v o m n o p re ž iv e t.
posebne rabe: zelenjavni vrtovi, okrasni vrtovi, nasadi hm elja ali to b ak a , njive z o lj
kam i, m očvirja, kam nolom i, stavbišča, reke in potoki itd . Pravilom a se je vedno na
vedlo tisto ku ltu ro , ki je zajela večji del p arce le14. Pri ob jav ljan ju podatkov o zem
ljiških kategorijah so običajno izpuščali izjem ne in m alo prisotne kategorije (npr.
ronk i, travniki s sadnim drev jem , pašniki z gozdnim drev jem , prelogi, lazi, logi,
p lan ine), ozirom a so jih združevali v eno tne kategorije . T ako so ob objavi podatkov
revid iranega katastra iz I. 1896 razdelili zem ljišče na nasledn je kategorije: skupna
površina, rodovitna površina, njive, vrtovi, vinogradi travniki, pašniki in gozd3.
K m etijska statistika v predvojn i Jugoslaviji je rabo zem ljišč razširila še z novimi
sam ostojnim i kategorijam i: sadovnjaki, m očvirja in trstišča, ribniki in nerodov itno5.
C atasto ag rario6 je tudi vpeljal neka te re nove kategorije : zem ljišča z drev jem (odsto
tek zaraščenosti m ed 5 in 5 0% , če pa presega 50% je zem ljišče šte to ko t posebna d re
vesna ku ltu ra ), m ed sadovnjake je uvrstil o ljčne in m urvine nasade, pri gozdovih je
izločil kostan jeve gozdove. Posebno kategorijo so tvorila zem ljišča, katerih raba med
ornicam i, travnim i površinam i ali vinogradi ob popisu ni bila jasna in so bila očitno
1000000
900000
800000
700000
600000
500000
400000
300000
200000
100000
CM
GOZDOVI
TRAVNIKI
NJIVE IN VRTOVI
PAŠNIKI
SADOVNJAKI
VINOGRADI
SPREMINJANJE ZEMLJIŠKIH KATEGORIJ V SR SLOVENIJI
začasno opuščena. Sprem enjen i sta bili opredelitv i travnikov in pašnikov.
D o nadaljn jih sprem em b v statistiki zem ljiških kategorij je prišlo po drugi sve
tovni vojni. T ako je km etijska statistika v prvih povojnih letih (do 1. 1955) vpeljala
novo kategorijo »senožeti« (ali košenice), ki so jo izločili večidel iz pašn ikov15. Z njo
so označevali slabše travn ike , ki so jih en k ra t letno kosili. Pričeli so tud i združevati
njive in vrtove zaradi težav pri razlikovanju . Z na tne sprem em be v op redeljevan ju
zem ljiških kategorij je vnesel novi zakon o zem ljiškem katastru (U L SRS 16/74), ki je
v členu 6. predvidel nov pravilnik za katastrsko klasifikacijo zem ljišč (U L SRS 28/79)
in pravilnik o vrstah rabe zem ljišč (U L SRS 41/82). Z njim so na novo opredelili p o
sam ezne katastrske ku ltu re in vpeljali n ek a te re nove, doslej neupo rab ljene kategori
je , kot so p lantažni sadovnjak i, hm eljišča, barjansk i travniki in gozdne plantaže.
Z n a tn o ožji pom en je dobila kategorija »vrtovi«.
O predelitve posam eznih zem jiških kategorij so po pravilniku za katastrsko klasi
fikacijo zem ljišč in v km etijski statistiki naslednje:
K ataster (U L SRS 28/79, čl. 7):
- M ed njive se uvrščajo zem ljišča, na katerih gojijo poljščine, jagod ič je , deteljo
in različne sadike.
- M ed vrtove se uvrščajo zem jišča, na katerih go jijo povrtn ino in cvetje in jih
redno nam akajo .
- M ed plan tažne sadovnjake se uvrščajo zem ljišča, ki so posajena s sadnim
drevjem in ki jih ob uporab i m ehanizacije intenzivno o sk rbu je jo te r m erijo nad
1000 m 2.
- M ed ekstenzivne sadovjake se uvrščajo zem ljišča, ki so posajena s sadnim
drev jem , a ne sodijo v p re jšn jo skupino.
- M ed vinograde se uvrščajo zem ljišča, ki so posajena s p lem enito ali sam orod-
no trto .
- M ed hm eljišča se uvrščajo zem ljišča, na katerih gojijo hm elj.
- M ed travnike se uvrščajo zem ljišča s travo , ki jih je m ogoče ekonom ično kositi
vsaj en k ra t letno .
- M ed barjanske travnike se uvrščajo zem ljišča s travo in preslico na organskih
ali m ineralno-organskih tleh.
- M ed pašnike se uvrščajo zem ljišča, ki jih ni m ogoče kositi zaradi slabega p rira
sta , strm ine, skalovitosti ali nedostopnosti, m ožno pa jih je uporab iti za pašo. So lah
ko delno zaraščena z g rm ovjem , brin jem ali robidovjem . Niso sposobna za njivsko ali
travn iško rabo.
- M ed trstičja se uvrščajo zem ljišča, ki so p rek rita s trstiko ali drugim i m očvir
skimi rastlinam i in jih je m ogoče uporab iti v gospodarske nam ene.
- M ed gozdne p lan taže se uvrščajo zem ljišča, porasla s h itro rastočim i listavci,
ki služijo za pridobivanje lesa.
- M ed gozdove se uvrščajo zem ljišča, ki so strn jeno porasla z gozdnim drev jem ,
in različne poseke.
K m etijska s ta tis tik a16:
- N jive so zem ljišča, ki jih o rjem o in na njih sejem o ali sadim o različne vrste
poljščin.
- V rtovi so zem ljišča, ki so u re jena za tra jn e jše p ridobivanje zelenjave in cvetja.
- Sadovnjaki so zem ljišča, na katerih so posajena sadna drevesa.
- V inogradi so zem ljišča, na katerih so zasajeni trsi vinske trte.
- T ravniki so zem ljišča, obrasla s travo , ki se redno kosi za pridobivan je sena.
- Pašniki so zem ljišča, obrasla s travo in grm ičevjem , izkoriščajo se za pašo.
- R ibniki so zem ljišča, ki so naravna ali um etna vzrejališča rib.
- T rstičja in m očvirja so m očvirna zem ljišča, porasla s trstičjem , travo in drugi
mi m očvirskimi rastlinam i.
- V gozdna zem ljišča se uvrščajo vse površine, porasle z gozdnim i drevesi in
grm ičevjem .
Iz p rim erjav je razvidno, da obsta ja jo dokajšn je razlike pri op redeljevan ju zem
ljiških kategorij, bodisi v številu kategorij ali pa v sami m etodološki obrazložitvi. Če
k tem u še dodam o razlike v načinu zb iran ja in reg istriran ja posam eznih kategorij, ne
preseneča, da se navedbe razhaja jo . N avajam o p rim er za občino Ptuj za leto 1981.
pri čem er je a) k a ta s te r17 in b) km etijska sta tistika18.
S k u p a j N jiv e V r to v i
S a d o v
n ja k i
V in o
g ra d i
T r a v
n ik i
P a š
n ik i T r s t ič ja G o z d o v i
v h a
N e r o d o
v i tn o
a 64530 15606 20 1740 1668 14788 6321 92 19800 6491
b 64528 17421 1503 1665 12748 6957 70 19965 4199
3. O zem eljske enote
Z uvedbo franciscejskega k a tas tra je postala ka tastrska občina tem eljna te rito
rialna eno ta v zem ljiškem katastru . Z druževala je ozem lje, ki je glede na posestne
razm ere v pretežn i m eri sodilo k posam ezni vasi ali zaselku. Z dedovanjem in kupo
p rodajn im i pogodbam i se je sčasom a ta hom ogenost razrah ljala . D ružbeni razvoj,
nekm etijska raba tal in drugi posegi v p rosto r so v sodobnosti docela razvrednotili
zaokroženost ali zaključenost katastrsk ih občin. O dstopilo se je tudi od pravila o ne
deljivosti katastrsk ih občin. Politične razm ejitve po I. in II. svetovni vojni in še zlasti
pogoste upravne reform e po 1. 1945 so povzročile številne dodatne delitve. N a novo
so bile zasnovane katastrske občine v K oprskem prim orju in v nekate rih obm ejnih
p redelih , k je r so nove državne m eje in neurejen i posestni odnosi terja li radikalnejšo
rešitev. P odobno je bilo v številnih m estih. Sedaj je na ozem lju SR Slovenije 2647 ka
tastrskih občin9.
V predvojn ih časih so katastrske občine združevali v občine, sodne (davčne) in
politične o k ra je , v p redvojni Jugoslaviji v upravne občine in o k ra je , v povojni pa v
občine in sprva tudi v ok ra je . P odatke se je večidel ob jav lja lo le za vsakokratne
upravne občine, ki pa so, kot rečeno , doživljale na ozem lju SRS znatne sprem em be.
N ekoliko m anj daljnosežne so bile refo rm e občin na avstrijskem K oroškem (1. 1973)
in v Furlaniji-Julijski krajini. V sekakor je m ogoče dobiti podatke po katastrskih obči
nah edinole na katastrskih uradih in je tako avstrijsko gradivo iz 1. 1900 izjem no. Po
datk i po katastrskih občinah om ogočajo , da z njihovim postopnim združevanjem iz
računam o rabo zem ljišč za vsakokratne upravne en o te , vendar pri tem nehvaležnem
delu zadenem o na m noge težave, kot so sprem enjen obseg katastrskih občin, delitev
ali združevanje občin, povsem nova ured itev , p reim enovanja ipd. Z arad i vsega tega
so takšna ozem eljska p reračunavan ja nezanesljiva in nikoli ne dosežem o absolutne
natančnosti. Vse to prispeva k dodatn i vprašljivosti p rim erjav za daljša razdobja.
4. Nekatere računske poenostavitve
R azlike v m etodologiji op rede ljevan ja in za jem an ja podatkov navaja jo k n ek a
terim poenostavitvam . T ako sm o združili kategoriji »njive« in »vrtovi«, ker so se p o
m enske razlike m ed njim i sprem in jale . Z a kategorijo »sadovnjaki« sm o sodili, da se
je izoblikovala v bolj intenzivni obliki šele po I. svetovni vojni, p red tem je ni bilo ra
zen ko t »travniki« ali »pašniki s sadnim drevjem «. U vrstiti bi jo mogli tudi m ed trav
nike (sedaj »ekstenzivni sadovnjaki«). K ategorija »m očvirja in trstičja« je bila v p o
datk ih za 1. 1900 uvrščena m ed neproduk tivna tla , sedaj jo uvrščam o m ed rodovitna.
V naših pregledih sm o jo zaradi lažje prim erljivosti uvrstili m ed nerodov itna tla.
P o trebne so bile tudi n ek a te re ozem eljske poenostavitve. T ako sm o prilagoditev
novim upravno-političnim in državnim m ejam izvedli pri gradivu za 1. 1896 tak o , da
sm o zem ljiške kategorije razdelili z istim odsto tn im deležem , ko t je bila razdeljena
skupna površina katastrske občine. Če je npr. pri določeni katastrsk i občini prišlo v
Jugoslavijo 55% ozem lja , sm o z enakim deležem računali tudi pri posam eznih k a te
gorijah . S tem smo zagrešili m anjše napake , ki pa pom em bneje ne vplivajo na končni
zbir.
Poseben p rim er je P rekm urje , k je r so bili objavljeni v ogrski statistiki za 1. 1900
sam o sum arni podatk i za o k ra ja L endava in M urska S o b o ta1. V tem prim eru sm o iz
računali površino posam eznih zem ljiških kategorij za sedan je ozem lje obeh občin na
predpostavki enakih struk tu rn ih deležev, kot so veljali za celoten okraj.
N epo jasn jeno je ostalo , zakaj se je površina posam eznih katastrsk ih občin oziro
m a celo tne SR Slovenije sp rem in ja la , čeprav je bil njihov obseg ves čas enak.
5. G lobalne spremem be zemljiških kategorij med leti 1900 in 1981
Izračunani podatk i o zem ljiških kategorijah za današn je ozem lje SR Slovenije
ozirom a sedanjih upravnih občin za leta 19003, 19295' 6, 195318 in 198117 kažejo znatne
sprem em be v rabi zem ljišč in v m edsebo jnem razm erju m ed vrstam i zem ljišč, ko t je
to razvidno iz tabele:
Površine in struk turn i deleži zem ljiških kategorij na ozem lju SR Slovenije
Z em ljiške
kategorije 1900 1929 1953 1981
Skupaj ha 2 029 920 2 018 495 2 027 239 2 025 525
% 100.0 100.0 100.0 100.0
N jive-vrtov i ha 382 637 342 838 358 475 264 305
% 18.8 17.0 17.7 13.0
Sadovnjaki ha 23 846 14 849 41 317
% 1.2 0.7 2.0
V inogradi ha 45 968 27 696 31 444 21 363
% 2.3 1.4 1.5 1.1
Travniki ha 340 168 310 110 347 981 382 749
% 16.7 15.3 17.2 18.9
Z em ljiške
kategorije 1900 1929 1953 1981
Pašniki ha 334 368 309 960 302 197 222 420
% 16.5 15.3 14.9 11.0
G ozdovi ha 838 431 810 767 861 023 962 11.S
% 41.3 40.2 42.5 47.5
N erodovitno ha 88 348 193 278 111 269 131 250
°//O 4.4 9.6 5.4 6.5
Poglavitne sprem em be so bile naslednje
1. Izrednei m očno so se zm anjšale površine n j i v i n v r t o v . in sicer za
116.315 ha. N jihov delež je padel od prvotnih 18,8% na 13,0% . N azadovanje je bilo
najbolj izrazito po 1. 195319 in so ga po vsej verje tnosti pospešile socioekonom ske
sprem em be po drugi svetovni vojni. Z m anjšan je* je šlo predvsem na račun m anj kva
litetnih njiv v odročnih , gorskih in hribovskih legah in na m anj rodovitn ih tleh. M anj
ugodno pa je , da je bilo zm anjšan je tako po absolutni ko t po relativni vrednosti ven
darle zelo m očno tudi v tistih naših pok ra jinah , k je r je bilo nasploh največ polj: v Po
m urju (upad za 9 ,4 % ), Podrav ju ( - 1 0 ,3 % ) , Posavju ( —7 ,4 % ) in na D olenjskem
( —5 ,7 % ). Z elo m očan upad beležim o tudi v Z asav ju , vendar tam kajšn ja polja niso
nikoli veliko pom enila. N a alpskih in kraških obm očjih , k je r je bilo njiv in vrtov že
tako le okoli 7 -1 0 % od celotnih ta l, je znašalo zm anjšan je 3 -5 % . Poleg opuščanja
njiv je k upadu nedvom no veliko prispevala tudi povojna urban izacija20, ki se je p ra
vilom a s stanovanjskim i, industrijskim i in kom unikacijskim i gradnjam i širila prav na
gradbeno najbolj ugodnih njivskih površinah, npr. v občinah M aribor, V elen je , v Z a
savju , Jesenice, Škofja L oka, N ova G orica itd . N egativno bilanco niso m ogle zboljša
ti niti neka te re širokopoteznejše m elioracije v P om urju , Podrav ju in na V ipavskem ,
čeprav naj bi prinesle okoli 18.000 ha nove obdelovalne zem lje21.
2. N aslednja zem ljiška kategorija , ka te re površine so se zelo zm anjšale, so v i
n o g r a d i . O b prelom u sto le tja je bilo vinogradništvo še zelo razširjeno po Slove
niji (45.968 ha) k ljub hudim udarcem , ki jih je doživelo zaradi trtne uši. Izguba trga,
konkurenca italijanskih vin v P rim orju , težn je po intenzifikaciji pridelovanja in ko
m ercializacija so postopom a zm anjšali v inogradniške površine za 24.520 ha ali za
5 3 % . D elež vinogradov se je zm anjšal od 2 .3 % na 1.1 % celotnih tal. Izginili so zlasti
m ajhni km ečki vinogradi v k lim atsko m anj ugodnih legah (npr. v občinah C elje , Ž a
lec, Sevnica, T reb n je , V elen je , L itija ), n jihove površine pa so se zm anjšale tudi na
obm očjih , ki im ajo še sorazm erno ugodne pogoje za v inogradništvo (npr. občine N o
vo m esto , L enart, Slovenska B istrica, S lovenske K onjice, Šen tju r). D o povečan ja vi
nogradniških površin je prišlo, kot je razvidno iz B elčeve razprave22, le ponekod
(L endavske gorice, K oprsko p rim orje ), pa še tod največkrat v okviru d ružbenega
sek torja .
3. K ategorija s a d o v n j a k i se je uveljavila po 1. 1900. V njo so uvrstili nasa
de sadnega drev ja , ki so imeli proizvodni pom en in teh zem ljišč pravilom a niso upo-
Pri p r im e r ja v i j e t r e b a u p o š te v a t i m a n jš o s ta t is t ič n o » n a p a k o « . U v e d b a k a te g o r i je » s a d o v n ja k i« je za n e k a j
d e s e t in k o d s to tk a d o d a tn o z n iž a la d e le ž n j iv k o t tu d i d ru g ih k a te g o r i j .
rahljali za druge pridelke. N jihova površina se je sprva postopom a povečevala in je
po oceni B elca23 dosegla 1896. leta 21.830 ha (brez P rekm urja ), 1. 1953 pa 22.690 ha.
Po drugi svetovni vojni se je zaradi k o n juk tu re na dom ačem tržišču n jihova površina
znatno zvečala (41.317 ha). Prvi višek naj bi sadjarstvo doseglo m ed obem a vojnam a,
d rugega pa v sedem desetih letih. U pravičena je m isel, da so sadovnjaki v subalp-
skem , subm editeranskem in d inarskem pa tudi v subpanonskem obm očju m arsikje
nadom estili v inograde23. Iz Belčeve razp rave23 je tudi razvidno, da so se površine sa
dovnjakov večale vsepovsod po Sloveniji. Izjem a je le K oprsko p rim orje , k jer je za
radi pozeb oljk (1929 in 1956) in drugih razlogov (go jen je vrtn in) prišlo do upada. Na
sadovnjake sedaj odpade 2 ,0 % celotnih tal.
4. V dobro dokum entiran i razpravi o sprem em bah v izrabi zem ljišč in preslojit-
vi km ečkega prebivalstva v Sloveniji je J. M e d v e d 19 navedel o z e l e n j e v a -
n j e kot enega od najpom em bnejših procesov v povojnem razvoju našega km etijstva.
S pojm om je označil naraščan je deleža travnikov , p ravzaprav vsega trav in ja , kar naj
bi bila posledica že p red vojno začete , po vojni pa čedalje bolj vsestrane usm eritve
km etijstva v živinorejo. H krati s tem procesom naj bi izginjalo tradicionalno km e
tijstvo , ki je težilo za sam ooskrbnostjo in je zaradi tega pridelovalo zelo veliko raz
ličnih poljskih pridelkov. O zelen jevan je naj bi bilo poglavitni razlog za opuščanje
njiv v korist travn ikov , za intenzifikacijo p ridelovanja sena, delno preured itev n eka
terih pašnikov v travnike te r v sam em poljedelstvu naraščajočo vlogo krm nih rastlin.
N ovejše raziskave D . K ladnika20 zgorn je trd itve v celoti po trju je jo .
O zelen jevan je in uvajan je krm nih agrarnih sistem ov24 sta napredovala zlasti v
šestdesetih letih zaradi deagrarizacije in drugih socialnih procesov na podeželju . Z a
je la sta p rvenstveno ravnine in kotline, še posebej pa subpanonske p redele; tako zna
ša indeks za travniške površine 1981/1900 v P odrav ju 136, Posavju 154, P om urju 129,
v Savinjski regiji 125 in na D olenjskem 124. N ekoliko m anj sta oba procesa zajela
O sredn jo Slovensko regijo . N a alpskih in dinarskih kraških obm očjih pa je delež
travnikov v m inulih osem desetih letih nasploh stagniral ali se je celo nekoliko zm an j
šal. V erje tno je zaradi naravnih razm er prišlo tu do opisane p reusm eritve že p rej.
V celoti je ozelen jevan je povečalo travniške površine v SR Sloveniji od prvotnih
338.946 ha 1. 1900 na 382.749 ha in se je tako njihov delež povečal od 16.7% na
18.9% .
5. Z em ljiška kategorija p a š n i k i je doživela v dvajsetem sto le tju na našem
ozem lju znatne n ihaje . N jihova površina se je sprva še večala: 1. 1900 je znašala
332.857 ha, 1. 1953 pa celo 413.590 ha. Po drugi svetovni vojni pa je prav ta zem ljišča
v največji m eri zajel proces o g o z d o v a n j a , kot je v citirani razpravi J. M edved19
poim enoval čedalje m očnejše širjen je gozdov. N edvom no je ogozdovanje najbolj d o
m inanten proces v sp rem in jan ju izrabe zem ljišč v sodobni Sloveniji. G ozdne površine
so se po velikem krčen ju v 14. in 15. sto le tju po m alem stalno večale, še zlasti, ko so
jim terezijanski odloki priznali obči gospodarski in varstveni pom en. T udi m očna
sečnja konec 19. in v prvi polovici 20. sto le tja ni zm anjšala njihovih površin. G ozd je
zasedal opuščene pašn ike, p lan ine, opustele sam otne km etije in zaselke in goličave,
sk ra tka , zem ljišča, ki so bili že sk ra ja zelo ekstenzivno izkoriščana zem ljišča. Š irjenje
gozda nedvom no pom eni najbolj tem eljito sprem em bo v odnosih m ed zem ljiškim i
kategorijam i in K l a d n i k 20 upravičeno ocen ju je »ogozdovanje ko t prelog druge
s topn je , ki sle jkoprej vodi k nasta jan ju pušče«. Še posebej je nazadovanje pašnikov
INDEKS SPREM EM B POVRŠIN NJIV IN VRTOV
1981
INDEKS SPREM EM B POVRŠIN JRAVNIKOV"
(OZELENJEVANJE)
_ 1981
' 1900
pod 90
90 - 1 0 9
110 - 129
130 - K 9
n a d 150
INDEKS SPREMEMB POVRŠIN ^GOZDOV"
(OGOZDOVANJE)
- 1981
‘ 1900
pod 90
90 - 109
110 - 129
1 3 0 - 1 4 9
n ad 150
po tekalo po drugi svetovni vojni, ko se je izredno zm anjšal in teres za p laninsko paš
ništvo, vaške gm ajne in kraške pašnike. N jihova sedan ja površina je le še 222.420 ha.
nazadovali so za 33 .2% in njihov delež se je zm anjšal od 16,4% na 10,9% celotnih
tal.
Š irjen je gozda se je zlasti uveljavilo v a lpskih, p redalpskih in dinarskih p redelih ,
k je r znaša indeks 1981/1900 za gozdna zem ljišča na G oren jskem 114, G oriškem 139,
N o tran jskem 129, O srednji Sloveniji 119, na D olenjskem 118 in na K oroškem 116. V
subpanonskih predelih do ogozdovanja ni prišlo , ozirom a je bilo zelo zm erno. V SR
Sloveniji se je gozdna površina povečala od 838.841 ha 1. 1900 na 861.023 ha 1. 1953 in
na 962.118 ha I. 1981 (indeks 1981/1900 je 115.5). O čitno je , da se je ta proces začel v
petdesetih letih ozirom a že m ed vo jno , ka jti računi za 1. 1929 še kažejo določeno
zm an jšan je gozdnih površin. T ako se je delež gozda, ki je nedvom no tem eljna in
trdoživa naravna vegetacija na našem ozem lju , povečal od 41 ,3% na 4 7 ,5% , pri če
m er pa kaže upoštevati, da je kar »polovica teh gozdov m alo donosn ih25« zaradi p re ti
rane sečn je , slabe nege in slabšan ja ekoloških razm er.
6. Z em ljiška kategorija » n e r o d o v i t n o « obsega zelo različna zem ljišča:
skalovje, neizkoriščana tla , stavbe in dvorišča te r kom unikacije. Z arad i u rbanizacije,
ki je v sedanjosti glavni razlog n jenega š irjen ja , se je n jen obseg povečal od prvotnih
88.348 ha 1. 1900 na 131.250 ha I. 1981. O cene, koliko zem lje zasedejo neagrarne de
javnosti vsako leto na novo, so dokaj različne: Jeršič navaja v gradivu za dolgoročni
plan SR Slovenije 1200 ha26, B elec 2000 ha21, »A naliza razvojnih m ožnosti za dolgo
ročni plan SR Slovenije«25 pa predvideva, da bo tudi v p rihodnje letno pozidanih
okoli 1100 ha ozirom a v najbolj ugodnih okoliščinah okoli 700 ha. Na udaru so zem
ljišča v najbolj u rbaniziranih občinah (ljub ljanske in m ariborske občine, zasavske o b
čine, velenjska občina itd .).
7. Iz vsega tega lahko povzam em o, da M e 1 i k o v a trd itev , da so sprem em be v
struk tu ri zem ljiških kategorij (m ed leti 1900 in 1960) v SR Sloveniji pravzaprav
sk rom ne27, ne drži več. T eza je očitno veljala za čas A v stro -O g rsk e , K raljevine Ju
goslavije in za p rva le ta po drugi svetovni vojni, dok ler se niso začeli uveljavljati učin
ki industrializacije, urbanizacije , m odernizacije km etijstva in nekate rih drugih social
nih procesov. Z a sedan jost je bolj upravičena m isel, da je in tenzivnost sp rem in jan ja
še znatno večja , kot jo izkazujejo podatk i (J. M e d v e d 19). S tem i procesi očitno ra
čuna tudi dolgoročni plan SR Slovenije, ki v »Analizi razvojnih m ožnosti«25 predv ide
va nadaljn je ogozdovanje (gozd naj bi v bodoče zasedel nad 50% ta l), zm anjševanje
km etijsk ih zem ljišč (na približno 2/5 vseh zem ljišč), zlasti na hribovskih , kraških in
gorskih obm očjih , te r hkrati koncen trac ijo km etijstva na obm očju o sredn je , vzhodne
in severovzhodne S lovenije, k jer bi bilo m ogoče zagotoviti okoli 300.000 ha njiv.
Površine ornic bi bilo m ogoče zvečati predvsem na račun m elioracij (do 1. 2000 bi jih
lahko opravili na 45.000 ha).
P rim erjavo o sp rem in jan ju zem jiških kategorij m ed 1. 1900 in sedan jostjo smo
napravili tudi za ozem lja v zam ejstvu, na katerih bivajo Slovenci, in sicer za K oroško
(1900-1983) te r F u rlan ijo -Ju lijsko krajino (1900-1981), vendar brez B eneške Slove
n ije, ker zan jo ni podatkov za 1. 1900. Č eprav so prim erjave zaradi sprem enjen ih
upravnih en o t, novih m eja, drugačnega za jem an ja podatkov te r sp rem enjenega o p re
deljevan ja zem ljiških kategorij tvegane ali celo vprašljive, so iz njih vendarle razvid
ne n ek a te re težn je v rabi tal.
Sprem enjen delež km etijskih kategorij m ed leti 1900 in 1981 po regijah v SR Sloveniji
R e g ija
N jiv e in
v r to v i V in o g ra d i T ra v n ik i P a šn ik i G o z d o v i N e r o d o v itn o
SR Slovenija a 18,8 2,3 16,7 16,4 41.0 4,8
b 13,0 1,0 18,9 10,9 47,5 6,4
Pom urska a 45,5 2,8 16,0 6,3 27,8 2,1
b 36,1 1,9 20,7 2,3 26,7 6,1
Podravska a 30,2 6,1 14,9 8,8 36,2 3,8
b 19,9 2,3 20,8 4,8 38,8 6,2
K oroška a 15,1 - 9,7 16,5 54,6 4,2
b 9,5 - 11,2 8.2 66,1 3,7
Savinjska a 18,1 2,7 14,9 11,1 47,8 5,4
b 12,3 0,8 18,4 8,7 51,6 5,7
Posavska a 25,1 4,2 13,2 8,8 48.7 3,9
b 17,7 3,0 19,5 7,7 44.7 5,4
D olen jska a 22,4 3,6 14,6 15,9 40,4 2,9
b 16,7 1,8 18,0 11,4 46,9 3,8
Zasavska a 19,5 0,6 11,2 12,9 53,0 2,7
b 8,3 - 16,4 9,0 58,7 4,9
O sred n je a 17,2 0,2 19,6 16,8 42,6 3,5
slovenska b 11,3 - 21,3 10,8 50,6 4,7
G oren jska a 10,9 - 12,2 16,6 49,9 10,3
b 6,3 - 11,6 10,2 57,8 12,7
G oriška a 7,6 2.3 21,4 27,0 32,8 8,8
b 4,5 1,1 20,4 17,7 45,6 10,1
N otran jska a 9,8 0,1 24,2 21,6 42,5 1,6
b 5,9 - 22,5 12,4 54,4 4,2
O balna a 13,6 5,7 19,2 33,1 24,2 4,2
b 11,6 3,0 20,7 29,9 27,5 5,7
a = le to 1900; b = 1981
V koroških političnih ok ra jih , v katerih bivajo Slovenci, se je delež njiv in vrtov
zm anjšal za 5 ,5 % , od 21,1% na 15,6% . N azadovale so tudi površine pod travniki in
pašniki, in sicer od 22,5% na 19,0% , to je za 3 ,5 % . V sepovsod pa so se zvečale povr
šine gozdov, v povprečju kar za 7 ,3 % ; narasle so od 51% na 58 ,3% . Povečala so se
tudi nerodovitna zem ljišča, od 5 ,3% na 7 ,1% .
Podobni procesi so potekali na T ržaškem , G oriškem in v K analski dolini. T udi tu
je delež njiv in vrtov nazadoval, od 7 ,5% na 3 ,1% . D elež »stalnih ku ltu r« , to je vino
gradov in sadovnjakov , je padel od 4 ,4% na 3 ,5 % , delež travnikov in pašnikov pa ce
lo od 32,3% na 15,9% in se je po tem takem zm anjšal za 16,4% . Z na tno pa se je zve
čal obseg gozdov in sicer od 22,7% na 33% . Iz tega lahko razberem o, da so tudi v za
m ejstvu potekali podobni procesi, ki pa so bili ponekod še bolj ekstrem ni (npr. ogoz-
dovanje) ko t v SR Sloveniji.
6. Viri in bibliografija
1. Z godovina agrarnih panog, 1970; G ospodarska in d ružbena zgodovina S loven
cev, 1, A grarno gospodarstvo; »V lado V alenčič: V rste zem ljišč«, p, 131-146,
2. Z godovina agrarnih panog, o. c ., p, 1 4 0 - 141.
3. L eksikon občin za Š tajersko , D una j, 1904; L eksikon občin za A vstrijsko-Ilir-
sko P rim orje , D u n aj, 1906; L eksikon občin za K ran jsko , D unaj, 1906; L eksikon o b
čin za K oroško, D u n aj, 1905.
4. O b rad jen a zem lja i žetveni doprinos, 1923 - 1932; Po ljoprivredna godišnja
sta tistika, 1934 - 1940. v izdaji M inistarstva po ljop riv rede . B eograd.
5. K rajevni leksikon D ravske banovine, 1935, L jub ljana.
6. C atasto agrario . 1929, R om a.
7. Ilešič S ., 1935; O b rad jena zem lja u S loveniji, G lasnik geograf, društva, X X I,
B eograd.
8. S tatistični letopis LR Slovenije, 1954, L jub ljana , p. 394 - 395.
9. G eodezija v SR Sloveniji, 1978, G eodetska uprava SRS, L jub ljana , p. 65.
10. S tatistika rastlinske p ro izvodnje . M etodološko gradivo, št. 17/17, Z avod SRS
za statistiko , 1977, L jub ljana , p. 5.
11. Statistični podatki po občinah SRS. K m etijstvo 1 9 8 0 - 1984, 13, 1985, Zavod
SRS za statistiko , L jub ljana , 1985.
12. S tatistisches H andbuch des L andes K ärn ten , Z ah len und D aten . '75, (22,
K lagenfurt, 1976), '83 (30, K lagenfurt. 1984).
13. A gricoltura e am bien te ; 3. censim ento generale de ll'ag rico ltu ra . R om a 1982.
14. Z godovina agrarnih panog , o. c ., p. 139.
15. Statistični letopis L R Slovenije, 1954, o. e ., p. 67.
16. Statistični podatk i po občinah SRS, K m etijstvo 1980 - 1984, o. c ., p. 7.
17. G eodetska uprava SRS. Z birn i pregled za 1. 1981 po občinah (rokopisno gra
divo).
18. M edved J ., 1970; Sprem em be v izrabi zem ljišča in p reslo jevan je km ečkega
prebivalstva v Sloveniji v zadnjih dveh desetle tjih . G eografski vestn ik , X L II, L jub lja
na.
20. K ladnik D ., 1982; D ruštveno-ekonom ski aspekti iskoriščavanja zem ljišta u
SR Sloveniji, G eographica Iugoslavica, IV , Novi Sad, p. 69 - 77.
21. Belec B .. 1982; M elioracije i kom asacije kao činilac razvoja po ljopriv rede i
transform acije ru raln ih p red jela u Sloveniji, G eographica Iugoslavica. IV , Novi Sad,
p. 63 - 66.
22. Belec B .. 1973; V inogradništvo ko t dejavnik prostorske preobrazbe v Slove
niji. Č Z N , 9. X LIV . M aribor, p. 138 - 193.
23. Belec B ., 1981; P rostorska preobrazba slovenskih pokrajin pod vplivom p o
sebnih ku ltu r. G eographica Slovenica. 12. L jub ljana , p. 5 0 - 6 1 .
24. V rišer L , 1967; Sistem i agrarnega izkoriščanja tal v SR Sloveniji, E konom
ska rev ija , 2. L jub ljana.
25. A naliza razvojnih m ožnosti SR Slovenije v obdob ju 1 9 8 6 - 1995/2000, Zavod
SRS za družbeno p lan iran je . Priloga poročevalca skupščine SR Slovenije in skupščine
SFR Jugoslavije za delegacije in delega te , 16. 3. 1981, X /I, p. 38.
26. Jeršič M .. 1977. U re jan je p ro s to ra s fizičnega vidika. Sinteza (povzetki s tro
kovnih gradiv, ki zadevajo prostorski p lan SR S lovenije), Zavod SRS za d ružbeno
p lan iran je , p. 38.
27. M elik A ., 1963; S lovenija, geografski oris, L jub ljana , p. 373.
THE C H A N G ES IN C ATEG O R IES OF L A N D IN SLO VENIA
Igor V r i š e r
(Sum m ary)
T he article trea ts the changes in categories o f land in Slovenia betw een 1900 and
1981. It shows sources and m ethods for da ta collecting of categories o f land and
p robability in quo tation .
T he changes in the last eighty years w ere taking in four directions: 1. A reas of
fields w ith gardens and vineyards are reducing (from 382.637 to 264.305 ha, respecti
vely, from 45.968 to 21.363 ha) all over Slovenia. A t the som e tim e concentration and
intensification of farm ing on the suitable agricultural land is appearing in the north
east, east and central p art o f Slovenia. Fields and vineyards above all on the worse
agricultural land are abandoning (F igure 1).
2. A reas o f m edow s are increasing (from 340.168 to 382.749 ha) which is an ef
fect o f stock-farm ing specialization in Slovene agriculture. It em erges above all in
subpanonian Slovenia (Figure 2).
3. Forest a reas are increasing above all on account o f pastures. The spreading of
forest areas is one of the m ost im portan t cultural geographical process in con tem po
rary Slovenia. It can be seen above all in the west part o f Slovenia (F igure 3).
4. Infertile areas are spreading (from 88.348 to 131.250 ha) m ostly because of
urbanization .
This process has began after the second W orld w ar. B efore th a t, rela tions b e t
w een categories o f land w ere relatively stable. It is an effect o f industrialization , u rb a
nization and agricultural m odernization .
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si