I v i: c
p
j r e o
Ugodne ocene
gospodarjenja
pravljična
Soglasje
tudi Telekomu
\ i
c
F ■) r
3
/rIZZERIA \
SpAçeiem
da CMaitia
EOUTi. sunet
p
red počitnicami, ki so se za nekatere že začele, drugi pa nanje vse bolj željno čakaino, bi rad napisal kaj vzpodbudnega o udarjanju morskih valov ob obalo, o pesmi škržatov v opoldanski pripeki v borovcih, o širnih razgledih z gorskih vrhov, o vznemir-ljivem raziskovanju tujih dežel ... skratka -nekaj o počitku in sprostilvi, vendar se mi po glavi ves čas motajo vroče - žal nič poletne teme, ki marsikomu verjetno ne bodo dopustile povsem sproščenega lenarjenja. Tako kot Bajukova vlada želi, da bi slovenski parlament letos preskoči! počitnice, bi bilo tudi za trzinsko občino verjetno najbolje, če bi se počitku tokrat kar odpovedala. Saj nič ne rečem, na Občini so bili tudi letos nadvse marljivi in prizadevni, vendar se jim glavni nacrti, Iti so si jih zastavili za letos, le počasi ali pa skoraj ne uresničujejo. Dodatna obnova občinske stavbě Nameravali so še dodatno urediti občinsko poslopje, pa se je vse zalomilo pri lastništvu stavbě, v kateri »gostujejo« občinska uprava, KUD, střelci, Gloria bar in trgovina Flis.
ODSEV glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe
Namestnik odgovornega urednika: Joie Štih
Tehnični urednik: Emil Pevec
Urednica fotografije: Mojca Trček Trženje:
Tone Ipavec, Jožica Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija tukan
Ostali člani uredništva:
Mateja Erčulj, Urša Mandeljc. Nuša Matan,
Viktorija Pečnikar - Oblak. Tanja Prolovšek
Marolt, Katja Rebec. Jože Seljak, Tanja Turk
Tisk:
Marko Ravnikar s.p., Domžale
Naklada:
!500 izvodov
Glasilo Odsev izhaja enkrat mesečno in ga dobijo brezplačno vsa gospodinjstva in Podjetja v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. septembra 2000. vaše prispevke pričakujemo v uredništvu nalkasneje do 5. septembra na naslov: °dsov, Mengeška 9, 1236 Trzin ali na elektronski naslov casopis_odsev@hotmail.com
ISSN 1408-4902
bog je najprej sebi brado ustvaril
Obučete km Eakfea asak dan (tudi med (Jtazicifei) tazen pBRedefykilt!
Uaiiwfl im na pofeuítKo. PtijJtiUlidi (H pcítíí^fi tuutf ÍKwtut ilabjuiiike speciaíUek:
Poslopje, ki so ga zgradili Trzinci s svojim trudom in denarjem, naj bi bilo v lasti nekakš-ne Športne unije, ki je v Trzinu nikoli nismo videli.
Povezovalna cesta z OIC
Nameravali so zgraditi povezovalno cesto med industrijsko cono in preostalim delom Trzina, vendar zaradi nerešenih lastninskih razmerij kaže, da te ceste letos še ne bomo videli. Obnova Jemčeve ceste V nacrtu je bila obnova Jemčeve ceste in hkrati vse infrastrukturne napeljave ob njej, vendar zaradi nekaterih lastnikov parcel ob cesti, ki se ne strinjajo z njeno širilvijo in prekopa-vanji, ne kaže, da bo cesta letos res poso-dobljena.
Varnost Mengeške ceste Pred leti so dělali nacrte za ureditev Mengeške ceste, zdaj, ko so se varnostne razmere na tej cesti neprimerno bolj zaoštrile, pa se prav zaradi lastniških problemov sploh še ne upajo zagristi v kislo jabolko. Dodatni prostori vrtca Ze lani smo pričakovali, da bodo do I. septembra odprli dodatne prostore vrlea v stari šoli Trzin, vendar se zdaj, kot kaže, spet zaradi lastniških problemov, tudi ob letošnjem začetku šolskega leta ne bomo mogli veselili novih prostorov vrtca. Kabelska televizija
Še ko je bil Trzin krajevna skupnost, so začeli načrtovati uvedbo kabelske televizije v naselju, zdaj, ko je podpisana koncesijska pogodba z izvajalci, ki pravijo, da so sposobni še letos v Trzinu urediti kabelsko omrežje, se stvari zapletajo zaradi konkurenčně družbe, ki ne pristaja na sodelovanje, in zaradi težav z nekaterimi lastniki zemljišč, ki ne pu-stijo, da bi čez njihove parcele polagali kabelsko napeljavo. Trim steza
Napovedovali so skorajšnjo ureditev triin steže v gozdu ob robu Trzina, vendar se tudi tam zapleta z lastniki zemljišč, čeprav župan še vedno optimistično napoveduje, da bo trim steza letos odprta. Očitno je, da precej občinskih prednostnih načrtov letos ne bo uresničenih in da denarja, ki je bil namenjen za to, letos ne bodo mogli porabiti. Župan sicer pravi, da denar ne bo ostajal, vseeno pa bi se morali na Občini pri reševanju nekaterih problemov še od-ločneje spoprijeti s težavami. Prelistavam stare Odseve - še tište prve, iz-pred petindvajsetih let, in berem o sporili, ki
so zavirali takratno prvo asfaltiranje Jemčeve ceste. Rad bi spet objavil enega od tistih člankov, da bi še drugi videli, kako se zgod-ba pravzaprav ponavlja. Mogoče so zdaj osebe zamenjane, težave pa so povsem enake. Vsi so zahtevali asfaltiranje ceste, nekateri posamezniki pa so trdovratno vz-trajali, da svoje zemlje ne dajo. Mogoče je bilo takrat, v času socializma, izvajalcem nekoliko lažje pritisniti na tište, ki niso želeli odstopili niti pedi svoje zemlje. Če je šio za skupni, javni interes, so lahko konec koncev s partijsko direktivo zemljo enostavno odvzeli - podržavili, zdaj, ko okušamo svobodo kapitalizma, pa je lastnina posameznika precej bolje zaščitena. Osebna lastnina je zdaj sveta reč in mnogi Trzinci se še preveč dobesedno držijo tistega reka, da je Bog najprej sebi brado ustvaril. Člověku se zavrti v glavi, ko posluša, koliko je ozemeljskih sporov v Trzinu. Skoraj ni soseda, da ne bi bil skregan z drugim zaradi pedi zemlje ali brezobzirne-ga uveljavljanja svoje lastniške pravice na svoji zemlji v stilu: »Pa če okoli mene vsi pocrkajo zaradi smradu, hrupa ali drugih nezaželenih vplivov mojega početja. Kaj me briga, na svojem sem jaz gospodar in lahko počnem, kar hočem!« Če k temu prištejemo še vse spore zaradi psov, mačkov, služnost-nih poti in podobnega, vidimo, da v Trzinu res ni dolgčas.
Zalostno je, da zaradi teh folklornih značil-nosli Trzincev marsikdo dobiva čire na že-lodcu, ne more spati in ima vse več težav z živci, povrhu pa še vsi zahtevajo: »Naj občina naredi to! Naj poskrbijo za to! Kdaj bo to, kdaj bo ono?«
Zahtevati in kritizirati je lahko, ko je treba kaj potrpeti in kaj prispevali, se čemu odreći, je pa huje. Svetla točka pri vsem tem je, da znamo Trzinci stopiti skupaj vsaj pri zabavah. Teh je bilo v zadnjem času v Trzinu res obilo in smo se zaradi neštetih prireditev že kar malo razvadili. Med nami je vsaj nekaj izvrstnih organizatorjev! Prav gotovo bomo težko čakali na slrelsko veselico ob koncu počitnic. Za konec pa vsem en lep počitniški pozdrav! Tem za razglabljanje v senci borovcev ob morju bo dovolj! Pa skrbno pazite na svoj košček plaže!
Urednik j!^
Poletje prinaša nove barve naravi.
Prinaša tudi novosti bančne ponudbe.
Poleti lahko svoje prihranke dodatno povećate, saj vam. v Poštni banki Slovenije, d. d., ponujamo nenamensko vezavo sredstev za čas nad 1,3, 6, 12, 24 ali 36 mesecev po ugodni obrestni meri.
Kje?
Na najbližji pošti, kjer vam. bodo tudi prijazno svet ovali.
Poštnci banka Slovenije, d.d. 111. Vita Kraigherja 5. 2000 Maribor Tel.: (062) 228 82 00 Faks: (062) 228 82 10
Pošlna banka Slovenije in pika!
i
(Nemški)
Fotoaparati Canon že od 8.200 sit dalje!
ING
Motnica 5. 1236 TRZIN
Tel.: 061/189 55 00, tax: 061/189 55 05
Če hoče narava v desno, ne hodi v levo.
Eflzwije, (uutt&mi, «joti, ww£i, teitmwe, pizze. Aniale, tladice, puut ut utluuuka viua
V rasu poletnih dopuslov nudimo IO % popust ludi na vse ostale modele foloaparotov.
županov koticek
^m^a občino in za ljudi, ki vodijo občino ali so zaposleni v občinski upravi, je ravno ta poletni čas, ko večina ljudi odhaja na dopuste, pravzaprav najbolj naporen in tudi stresen. Kot vsi, lako si tudi mi v vročih poletnih dneh želimo na morje ali nemara v hřibe, po drugi strani pa ti dnevi predstavl-jajo višek gradbene sezone. V teh dneh in tednih torej vsakdo, ki karkoli gradi ali želi graditi na območju občine, pričakuje, da mu bodo službe občine v slchernem trenutku na razpolago in da se bodo na njegove prošnje in zahteve odzvale tako rekoč v nekaj urah ali vsaj v nekaj dneh in ne v rokih, ki so predvideni z zakoni in odloki. Hkrati seveda ludi občina sama v tem času mrzlično išče izvajalce za delà, ki jih je načrtovala in za njih že pridobila ustrezna dovoljenja oziroma hiti s pripravo dokumentacije za prido-bitev dovoljenj za druga, ravno tako načrto-vana delà. Pri leh postopkih pa se nemalo-krat stvari zelo zapletejo. Do zapletov pri-haja po eni sirani zato, ker so dogovori z lastiiiki zemljišč, ki jih načrovani posegi za-devajo in jih mora občina pridobiti, včasih zelo dolgotrajni in zahtevni; tudi zato, ker so se v preteklosti te zadeve dogajale drugače kot danes. Zemljišča, ki so jih v minulih desetletjih bili lastniki prisiljeni odstopiti za ceste ali v kak drug namen, pogosto niso bila plaćana niti prepisana na tedanjo občino in to je v mnogih primerih pripeljalo do zamer napram občini, četudi je to sedaj druga občina, ali celo do kategorične odlo-čitve posameznikov, da z občino preprosto ne bodo več sklepali nobenih poslov. Povrhu pa so ludi poslopki pridobivanja lokacij-skih in gradbenih dovoljenj ter priglasitve-nih odločb za občino ravno tako dolgotrajni kot za većino zasebnih investitorjev. Še več. Na lastni koži ćutimo, da je država pogosto do občin bolj nepopustljiva kot do vsaj ne-
katerih zasebnih investitorjev, oziroma da je v mnogih primerih trud občine v zvezi z zazi-dalnimi nacrti in skrbjo za urejen in enoten videz zazidalnih območij zaman. Zelo pogosto se namreč srečujemo z dovoljenji, ki omo-gočajo odstopanja od zazidalnih in ureditve-nih načrlov. Občina se kdaj pa kdaj celo os-meši, ko posreduje na terenu, misleč, da ta ali oni graditelj gradi kakšno reč brez ustrez-nega dovoljenja, ker poseg pač ni skladen z zazidalnim nacrtom, potem pa ugotovi, da ima omenjeni investitor za tak poseg ustrez-no dovoljenje.
Želim torej posebej in še enkrat poudariti, da je položaj občine danes bistveno drugačen kot do leta 1990 ali celo do leta 1994. Občina ni več družbenopolitična skupnost, ki je združevala lastnosti in funkcije izpostave državne uprave in lokalno samoupravne skupnosti in tako na primer tudi sama sebi izdaja-la določena dovoljenja ali presojala svoje lastne odločitve po načelu »kadija tuži, kadija sudi« ipd. To poudarjam zato, ker pogosto opažam, da mnogi občani le razlike med nekdanjo in sedanjo občino in med položajem one in te današnje občine nekako ne ra-zumejo. Od občine pričakujejo, da bo ureja-la, dovoljevala ali prepovedovala posamezne posege ali celo odrejala marsikaj, kar zadeva ob svobodo gospodarske pobude oziroma nedotakljivost zasebne lastnine, kar je včasih dejansko bilo mogoče, danes pa ni več. Skratka, sedanja občina ima določene naloge in pristojnosti, ki jih nekdanje občine niso imele; po drugi strani pa mnogih, po katerih so občani najbolj zaznavali delovanje bivših občin, nima več. V splošnempa velja, da ima občina kot lokalnosamoupravna skupnost precej manj pristojnosti in pooblastil kot nek-danja občina kot družbenopolitična skupnost v bivšem sistemu.
Naj zaključim ta prispevek najprej z ugotovit-vijo, da se občini kljub zgoraj zapisanemu delà ne manjka in tudi nalog ne, še zlasti pa najrazličnejših birokratskih obveznosti imamo vsi, ki delamo na občini, še veliko preveč.
Hkrati želim vsem občankam in občanom pred avgustovsko dopustniško in počitniško vročico čim lepše in čim bolj brezskrbne dne-ve, kjerkoli že jih boste preživeli. Ne pustite se motiti ne od občine in ne od državne politike!
Trzin, 12.julija 2000 Župan Tone Peršak
PREDSTAVITEV NOVEGA ZAKONA O KMETUSTVU V MENGŠU
Wovi zakon o kmetijstvu so v Mengšu predstavili minister Ciri! Smrkolj, državni sekretar Boris Orabrijan in Igor Hrovatič Državni poslanec in bivši župan Občine Mengeš Janez Per je že drugič poskrbel, da je bil novo sprejeti zakon, lokrat Zakon o kmetijstvu, predstavljen občanom, kmetom in vsem tištim, ki jih novosti na zako-nodajnetn področju zanimajo. Razveseljiv je podatek, da so se predavanja udeležili tudi številni trzinski kmetje, ki jim ni vseeno, kakšna bo njihova vloga na poti v Evropo.
Poslušalci so po predstavitvi zakona lahko spraševali o različitih področjih, tako v zvezi z razvojem podeželja, kako se spoprijeti z dodatnimi dejavnostmi na kmetiji, kako ekološko pridelovati zdravo hrano ... Med poslušalci so bili tudi mladi obrazi podjet-nih kmetov, ki bodo kmetovali nekoliko drugače, kot so to počeli njihovi slarši. Zanimalo jih je marsikaj, na vsa vprašanja so dobili odgovore; na nekatera, bolj kompleksna, pa bo odgovor přišel v pisemski obliki na domaći naslov.
Ustvarjati Evropo na domaćih tleh je zah-tevna naloga, ne samo kmetovalcev, ki s svojim delom hkrati skrbijo tudi za urejeno in utrjeno slovensko krajino, ampak vseh nas, ki živimo na tem koščku Zemlje, ki je že devet let samo naš, ki ga svetu in Evropi predstavljamo kot državo Slovenijo. Spoštujemo in cenimo želje naših predni-kov in z razumevanjem in dobro voljo gradimo in cenimo vso državo, do katere nismo prišli kar tako, brez prevelikega truda. Ni nam vseeno za danes, julri, ves prihod-nji čas, ki nam bo še na voljo. Trud v ta dosežek je bil dolga stoletja vložen po maj-hnih kapljicah; dodajajmo kapljice še nap-rej na vseh ravneh našega bivanja in sode-lovanja med državljani različnih prepričanj in različnih poklicev.
m.K.
Skop kmet še nikoli ni obogatel.
Italijanski
UGODNE OCENE POLLETNEGA GOSPODARJENJA
7
f-—a adnja, predpočitniška seja Občin-skega svela je bila precej obsežna in tudi plodna, saj so morali predstavniki občin-skega vodstva predelati celo vrsto pomem-bnih zadev.
Osrednjo pozornost so narnenili poročilu o izvrševanju letošnjega občinskega proračuna v prvém pollelju. Poročilo je bilo kar optimistično, saj kaže, da bo v občinskem proračunu na koncu leta višek namesto na-črtovanega primanjkljaja. Letos je občina od domžalske občine že přejela denár, ki ga je državna davčna uprava lani pomoto-ma nakazovala Domžalam in ne Trzinu, višji pa so tudi nekateri prihodki od nado-mestil za uporabo stavbnih zemljišč, pa tudi nekateri drugi prihodki so bili letos višji, kot so sprva predvidevali. Na žalost kaže, da nekaterih naložb, ki jih je občina načrtovala, letos ne bo mogoče uresničiti, zato bo treba prihranke ustrezno naložiti in jih pripraviti za obveznosti, ki bodo prenesene v prihodnje proračunsko leto. Nápovědi so dokaj optimistične tudi za drugo polletje, saj občina lahko računa na večje prihodke od dohodnin in tudi iz naslova nekaterih komunalnih prispevkov. Podatki tudi kažejo, da je bila ponekod po-raba denarja v prvém pollelju višja, kol so načrtovali, v bran načrtovalcem proračuna pa je treba povedati, da za marsikatero po-dročje niso imeli oprijemljivih podatkov, ki bi jim lahko služili kot napotek pri določan-ju visine proračuna.
Po pregledu stanja v občinski blagajni so svetnice in svetniki sprejeli ludi nekatere popravke letošnjega proračuna in s tem proračun prilagodili novini razmeram in potřebám. Se zlasti zanimivo je, da se je občinsko vodstvo odločilo, da bo denar, ki ostaja neuporabljen zaradi težav pri uresni-čevanju nekaterih za letos načrtovanili naložb, delno porabilo ludi za plačilo drugega obroka kupnine za staro šolo v Trzinu. S lem bodo skrajšali dobo odplačevanja in tudi sorazmerno znižali ceno objekta. Med finančnimi vprašanji, ki so jih imeli na dnevnem redu julijske seje, je treba omeniti •udi vprašanje premoženjske bilance občine, kar so obravnavali že na prejšnjih sejah, Wndar so tokrat dobili podrobneje opredel-ieno lastnino in finančně rezerve Občine. Občinsko premoženje je ocenjeno na sko-rai 450 milijonov SIT. Tudi na julijski seji se ni bilo mogoče izog-"|'i razpravi o denarni politiki pri Odsevu. •okrat je svet sprejel nekoliko prilagojen "nančni načrt in ccnik našega glasila.
Ugodno je, da bo do konca leta Odsev po novem lahko imel nekaj več strani (24), pod-ražile se bodo reklame na zadnji strani Odseva, vendar bo ta ukrep lahko začel veljati šele po januarju, saj nas do tedaj vežejo obveznosti letnih pogodb, v uredništvu Odseva pa pozdravljamo tudi odločitev, da tudi v prihodnje Trzincem ne bo treba plačevati objav osmrtnic v našem časopisu. Čeprav so že na prejšnjih sejah temeljito obravnavali predlog odloka o javni službi za os-krbo Trzina z zemeljskim plinom, so na julijski seji odlok potrdili, pri tem pa so opozar-jali, da bo treba zaradi plinifikacije nekatere dele Trzina ponovno prekopavati. Na njihova vprašanja je odgovarjal tudi strokovnjak za plinifikacijo, ki so ga posebej zato povabili na sejo.
Med točkami, ki so šle dokaj hitro skozi občinsko proceduro, so bili odloki o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale, o ustanovitvi Osnovne šole Roje, Knjižnice Domžale in Glasbene šole Domžale ter sog-lasje k imenovanju nove ravnateljice OŠ Roje. Odloke in soglasje je bilo treba sprejeti zaradi uskladitve s sosednjimi občinami, nasled-nicami nekdanje domžalske občine. Gre nam-reč za ustanove, v katerih imajo ustanovne deleže vse dedinje nekdanje skupne občine. Brez posebne razprave so svetniki soglašali, da Turistično društvo Trzin uporablja občinski grb, potrdili pa so tudi razpis za dodeli-tev ugodnih kratkoročnih posojil občine za-sebnikom in malim podjetnikom za premago-vanje likvidnostnih težav. Pri slednjem sklepu
gre pravzaprav za obnovitev podobnega sklepa, ki ga je svet že sprejel, vendar je zdaj gornja stopnja možne vsote posojila večja, kot je bila doslej. Poslej bo visina zaprošenega posojila lahko dosegla vred-nost do 5 milijonov SIT, odvisna pa bo od kreditne sposobnosli prosilca. Zanimiva je bila tudi analiza delovanja sve-tovalnice za mlade v Trzinu. S problematiko je svetnike seznanil g. Mrgole, ki vodi svetovalnico. Povedal je, da ta sicer ni dosegla rezultatov, kakršne so sprva načrtovali, vendar pa je delo svelovalnice ocenil za spodbudno, saj je videti možnosti, da bi njeno delo lahko dalo ugodne rezultate. Povedal je, da mladi v Trzinu čutijo potrebo po prostoru, kjer bi se lahko zbirali, vendar pa je motivacija mladih za skupno delovanje dokaj majhna. Predlagal je, da bi mladim za druženje namenili enega od bun-kerjev, vendar se svetniki s tem niso strin-jali. Podprli so nadaljnje delo svelovalnice, čeprav je župan ob tem dejal, da bo morala svetovalnica po vsej verjetnosti še nekaj časa bolj ali manj improvizirati in da bo mogoče prostor za mlade zagotoviti verjetno šele v prihodnjih letih. Tudi informacija o poteku del za odprtje dodatnih prostorov vrtca ni mogla biti precizna. Na občini namreč lahko le upajo, da bo vrtec Palčića odprl ob začetku šolskega leta. Do tedaj pa je še precej neznank. Marsikaj je odvisno od sosedov in inšpek-torjev.
Miro Stebe
NEKATERI NE I/EDO KAM 2 ODPADKI
Če greste po poljski cesti nasproti gostilne Narobe, od Balonta - kot se je reklo po do-inače, proti trzinskemu polju, boste na koncu naselja naleteli na lopo, v kateri in pred katero vas bo pozdravil zajeten kup kosov-nih in drugih odpadkov. Lastniki lope so ogorčeni, ker_____
neznanci tja enostavno vozijo najrazličnejši odpad, med
drugim ludi akumulatorje in drugo svinjarijo. Odpadki se kopičijo, nihče pa ne more ugotoviti, kdo jih tja vozi. Če bi se neznanci ali neznanec malo potrudili, bi za prebrane od-padke na Dinosu dobili celo nekaj denarja, lako pa delajo sramoto lastnikom lope in tudi Trzinu. Kdo je odgovoren za odvoz teli odpadkov je drugo vprašanje, lastniki lope pa so upravičeno ogorčeni. Mogoče bi se moral s lem vprašanjem spopasti tudi kdo od pristojnih na občini?
soglasje tudi telekomu
r.
rzince že nekaj časa begajo predstavniki Telekoma in Telemacha, ki Irkajo na vrata in ponujajo v podpis pogodbe za priključitev na optični kabel za telefonijo, kabelsko televizijo, internet in po možnosti še druge storitve. Ponujajo praktično iste stvari, hkrati pa zahtevajo tudi pristanek lastnikov parcel, da jim za položitev kablov razkopljejo parcele.
V Trzinu si že dolgo prizadevamo, da bi dobili kabelsko televizijo, radi bi imeli tudi sodobno telefonijo, moteče pa je, da bi morali zaradi tega dovoljevati kar dvakratno razkopavanje vrtov in trat ob hišah. Župan Anton Peršak je zato, da bi pojasnili razmere in mogoče našli ustrezno rešitev, v sre-do, 12. t. m., sklical zbor občanov, na katerega je povabil tudi predstavnike Telekoma. Kot je pojasnil, predstavnikov Telemacha ni vábil, ker se je želei izogniti preveč ognjevitim sporom, družba Telemach pa naj bi bila v občini v nekoliko prednost-nem položaju, saj ima z občino že podpi-san sporazum o uvedbi kabelske televizije v Trzinu.
Odziv občanov je bil zelo velik, saj se jih je v dvorani KUD-a zbralo čez 80, od Telekoma pa sta prišla eden od direktorjev družbe Tomaž Berginc in Vojko Škulj, vodja službe za investicije pri Telekomu. Župan je uvodoma představil problem. Povedal je, kako je že vodstvo KS skušalo v Trzinu urediti CATV, po tem, ko smo postali občina, pa je novo občinsko vodstvo med različnimi ponudniki izbralo, po oceni poznavalcev, najuslreznejšega. To je bila družba Meglič, ki se je kasneje preimeno-vala v Telemach. Z njo je občina podpisala sporazum o uvedbi CATV, ki naj bi jo v občini dobili do konca tega leta. Zapletlo pa se je, ker je istočasno tudi Telekom sklenil posodobiti telefonsko napeljavo v občini. Da ne bi dvakrat prekopavali trzinskih parcel, je župan obema družbama naročil, da
naj se uskladila, tako da bodo Trzin razko-pavali samo enkrat, torej za obe družbi hkrati. Podjelji pa se enostavno ne moreta spora-zumeti, saj sla si preveč konkurenční. Konec leta oz. s 1. januarjem 2001 bo Telekom namreč izgubil monopol na področju govorne telefonije, tako da se bodo s tem lahko uk-varjali tudi drugi, med drugim tudi Telemach, hkrati pa bo Telekom lahko začel razvijati tudi druge dejavnosti, npr. kabelsko televizijo in druge zvrsti komuniciranja. Obe družbi vi-dita v Trzinu še neizkoriščen prostor in si prizadevata, da bi si ga v kar največji meri pridobili.
Predstavnika Telekoma sta nalo pojasnila njihova slališča. Povedala sta, da je posodobi-tev telefonskega omrežja v Trzinu nujna in da bo přinesla precej prednosti. Ko sta govorila o kabelski televiziji, pa sta obtožila Telemach, da še nima pripravljene vse potrebne dokumentacije za izvedbo projekta, medtem ko sta sama pokazala, da imajo pri Telekomu že povsem izrisano mrežo kabelskega omrežja po Trzinu. Namignila sta tudi, da je Telekom kot nacionalni operater tudi eden tistih, ki bo navsezadnje dajal soglasje, ki ga Telemach potřebuje za gradbeno dovoljenje, Zalrdila sta, da bodo Telemachu v Telekomu dali soglasje, vendar se nikoli ne ve. Povedala sta tudi, da že imajo izkušnje s kabelsko televizijo, saj so jo uredili v nekaterih slovenskih obči-nah, prav tako pa preko njihovega omrežja že dalj časa poteka ludi komuniciranje interneta.
Krajane je predvsem zanimalo, zakaj se oba operaterja ne moreta sporazumeti. Bili so ogorčeni, ker so jih akviziterji pravzaprav za-vajali, tako da so eni podpisovali pogodbe z enim, drugi pa z drugim, nekateri pa kar z obema operaterjema. Nikomur ni pogodu, da bi parcele dvakrat prekopavali, nalo pa bi morali tudi dvakrat plačevati priključke. Prave rešitve med razpravo niso našli. Nekateri so izrekli tudi nekaj kritičnih besed na račun občine, saj menijo, da bi morala občina pri tem odigrati precej bolj dejavno vlogo. Žu-
pan jim je pojasnil, da Ie stvari pravzaprav niso več v pristojnosti občine in da občina lahko zdaj da Ie soglasje za razkopavanje in polaganje kabla na tistih parcelah, ki so v njeni lasti. Povedal je tudi, da je imel celo vrsto pogovorov s predstavniki obeh družb in tudi vseh tistih podjetij, ki bi v příhodnosti lahko razkopavali Trzin zaradi polaganja drugih infrastrukturnih napeljav, vendar ti seslanki po pravilu niso bili uspešni.
Nekaj smeha in tudi odobravanja je požel Franci Mušič, ki je dejal, da naj kar občina po Trzinu položi večjo cev, polem pa naj dovoli obema operaterjema, da v njej na-mestita vsak svoj kabel. Drugi so zahtevali, da se oba operaterja Ie dogovorita za skupno razkopavanje, pri priklapljanju posamez-nih slrank pa naj se ravnata v skladu s tržními zákonitostmi in naj priključek dobi tisti, ki bo znal stranke najuspešneje prepričati.
Iz razprave je bilo razbrali, da si vsi želijo, da bi problem nekako řešili in da je najs-labše, če stvari stojijo. Prav zaradi tega je župan prosil udeležence zborovanja, da se opredelijo o tem, ali naj občina da soglasje za razkopavanje po Trzinu tudi Telekomu ali ne. Povedal je, da bo soglasje Telemachu dal, saj je z njim pogodba že podpisana in občino na to vežejo tudi moralne obveze, nenazadnje je Telemach kabel ponekod že položil. Občani so večinoma soglašali, da občina tudi Telekomu dovoli polaganje kablov na občinski zemlji, župan pa je obljubil, da bo občina še naprej poskušala z obema družbama najti skupen jezik in za Trzin najugodnejšo rešilev. Med ločko razno je zborovalce še najbolj presenelila nemoč občine, da bi pospešila gradnjo povezovalne ceste med industrijsko cono in ostalim delom Trzina. Vse kaže, da problema ne bodo mogli kar tako kmalu rešiti in da se povezovalna cesta umika v prihodnost.
Miro Štebe
SnPL'jB
Na pobudo našega župana sta mizarja Tone Kralj in Janez Žnidar ob izviru Gvaj-šek ob vznožju Ovčjega brda v gozdu na zahodnem robu Trzina postavila dve lešení klopci in od izvira vodo speljala po dveh koritih. S tem sta omogočila prijetno osvežitev vsem, ki se radi sprehajajo ali tekajo po tem delu gozda, Gvajšek pa je postal prav prijeten kotiček, ki ga bomo še raje obiskovali kot doslej.
Poznavalci pravijo, da je voda iz izvira Gvajšek zelo kakovostna, to pa potrju-jejo tudi vsi, ki so vodo že okusili. Mogoče bi bilo prav, če bi za tako prijetno ureditev poskrbeii še pri nekaterih drugih izvirih in studenčkih v trzinskem gozdu, na primer ob Rakovniku in Mrz-lem studencu. Snugovec, ki je dolgo veljal za najprijet-nejši izvir v Trzinu, smo žal izgubili.
-

ODSEV 1
Spošlovani!
Kol običajno mi je Franci prinesel Odsev in zvečer sem ga vzela v roke in v miru prelistala.
Običajno pregledam, kaj se je dogajalo v športnem, planinskem in tu-rističnem društvu, si preberem anketo ter predstavitev kakšnega »pre-kaljenega« Trzinca.
Nemalo sem bila presenećena, ko sem ugotovila, da v Odsevu tega ne morem najti. »Ali je to morda predpočitniška številka in je skrajšana zaradi dopustov?« sem se spraševala in si prebrala še urednikov
uvodnik.
Kako sem se zmotila. Previsoki stroški so odškrtnili pol Odseva. Pre-ostal pa je Uradni list in podatki in urniki, stlačeni v tabele in stolpce. Pa reklame, seveda. Ostalo je torej tisto, česar imam dovolj v službi m drugih časopisih in me zato sploh ne zanima. Kaj ni Odsev namenjen nam - Trzincem, ki živimo lukaj, da si izmen-jamo mnenja, šale, izkušnje?
Ne, tega človeškega pridiha v Odsevu ni bilo več. Torej je Odsev, zrcalna slika Trzina, zgrešil samega sebe in svoje bistvo. Takoj nasled-nji Irenutek se mi utrne niisel: »Cemu ga potem sploh potrebujemo?« Hitreje, lažje in predvsem ceneje bi bilo morda narediti 5 plakatov z najnujnejšimi občinskimi obvestili, urniki in napovedmi ter jih obesiti na najbolj frekventne oglasne deske. Tudi lako bi imel vsak možnost informiranja, vreća z denarjem pa bi ostala polna. Morda ima kdo v Trzinu še kakšno boljšo idejo, kako informirati ljudi ob nižjih stroških. V kolikor pa je la odločitev o izhajanju okrnjenega občinskega glasila dokončna, mi je vseeno, če mi ga Franci ne prinese več ...
Valentina Kralj
ODSEV 2
POZDRAVLJENI!
Čestitam, da je revija »Odsev« še boljša kot prej. Jo redno pregledu-jem. S prijateljicami se iz njega o vsem, kar se dogaja v Trzinu, odlično informiramo, samo še ne vemo, kje bo ta center Trzina, ki ga omenjale v uvodniku. Verjetno je posledica naše nevednosti kratek čas našega bivanja v tem kraju, vendar bi uvodnik lahko še kaj več povedal, kje bo to.
K temu pisanju pa me je spodbudila iskrica »Člověk ni živa!. Z besedo ga lahko ubijemo,« za katero ustvarjalcem Odseva čestitam, P.S. Kdor delà, greši, vi ustvarjalci revije pa vneto delajte naprej, za vsako konstruktivno kritiko in pohvalo stoji člověk.
Trzin, 30.6.2000	Lada Š.
ODSEV 3
No, pa smo tam! Berem in še enkrat preberem, suhoparno in žalostio senco našega Odseva. Navkljub temu, da je urednik na prvi strani poskusil pojasniti nenadno hujšanje Odseva in seveda tudi vzroke, ki so přivedli do tega, měním, da smo s lem največ prikrajšani občani, ki Odsev beremo, s tem pa poizkušamo bili vsaj malo na tekočem o dogajanju v naši mladi občini, ki orje ledino in poizkuša biti prijazna do svojih občanov.
Ena od pomembnih zadev je tudi informiranje » dogajanjih v samem kraju in odločitvah, ki bistveno vplivajo na naše počulje, prav lako Pa nas opozarja na naše obveznosti in pravice. S krčenjem oz. s suhoparnim pisanjem nam kratite pravico do obveščenosti, prav lako pa ^nemarjate našo zgodovino, saj je občinsko glasilo eno od pomembnih dokumentov za na-« zanamce, ki bodo v příhodnosti mogoče z veseljem prebrali, kakšen je bil Trzin nekoč. •erjamem, da so stroški izdajanja glasila (ka-k°r tudi vsi drugi slroški) vedno previsoki,
vendar je treba poiskati vzroke in predvideti tudi posledice, ki bi nastale z rigoroznimi odločitvami. Vedno se najdejo rešitve, ki so boljše in kakovost-nejše. Hujšati se namreč da z manjšimi obroki, lahko pa tudi s kakovostnejšo prehrano. Upam seveda, da bodo naši »pljuvalniki« našli boljšo rešitev, kot je enostavno zmanjšanje obse-ga, odgovorni za financiranje pa bodo mogoče poiskali še kakšen vir, ki bi pomagal, da naš časopis ostane tako kakovosten, kot je bil. S tem bi se potrdil naslov »Trzin gre naprej«, v nasprotnem primeru se bo spremenil v »Trzin gre nazaj«.
Oprostite, ker ne znam pisati v lelegrafskem stilu. Upam, da se zaradi mojega pisanja Odsev ne bo podražil. Pa lep pozdrav!
Vaša zvesla bralka (naslov v uredništvu)
ZAKAJ DVOJNA M ERI LA?
6. junija 2000 so na parceli št. 22, k.o. Trzin, last Franca Mušiča, za-brneli stroji. Začeli so z izkopom široke in globoke jame. Kot najbližja soseda sva seveda želela informacijo, kaj bo lain zgradil. Izvedela sva, da gnojnično jamo, zgoraj pa naj bi bila deponija hlevskega gnoja. Oreznici, ki naj bi bila pod zemljo, ne naspro-tujeva. Ne moreva pa se sprijazniti z gnojiščem, ki naj bi bilo sedaj neposredno pred kuhinjskimi okni najine stanovanjske hiše. Vmes je le cesta. Tudi sosodu ni odgovarjalo, da je imel gnojišče v bližini svoje stanovanjske hiše. Zato ga je preselil na drugi koncc zgradb, proti zahodu. Kot vemo, se pri tako veliki predvideni količini gnoja razvijajo razni plini neprijetnega vonja, je pa to tudi leglo raznih insektov, ki se jih že sedaj komaj otepamo.
Na predlog, naj sanira sedanje gnojišče, ki je obenem tudi najbolj oddal-jeno od vseh hiš, je sosed odgovori!, da bo z gradnjo nadaljeval, da ima vse dogovorjeno - celo pri županu. V njegovo izjavo sva podvomila in ugolovila, da nima gradbenega dovoljenja, za priglasitev del pa je tak objekt preobsežen.
Sosedu postaviti gnojišče tako rekoč pod okno, ni v prid dobrososed-skim odnosom.
Za zaključek pa še vprašanje: Zakaj dvojna merila? Pri gradnji najine stanovanjske hiše sva morala upoštevati předpise, odmik od meje, up-oštevati tudi katastrske meje. Graditi sva začela šele takrat, ko sva imela vsa dovoljenja. Sosed pa lahko gradi brez vseh dovoljenj - prošnjo za lo-kacijsko dovoljenje ima za drugo parcelo, ne za to, na kateri gradi. Pri sosedu pa so geometri merili dejansko stanje, ki se rte ujema s katastrs-kim nacrtom. Po trasi sedanje ceste je namreč včasih tekla Pšala. Zalo vztrajava, naj ostane deponija gnoja tam, kjer je sedaj, kjer nikogar ne moti. S lem pa ludi ne bo trpela ioliko opevana želja po prijaznem okolju.
Erika in Bojan Kmetič
RTV
GOREHCs.p.	telefon: 061 716-302
Ljubljanska 44, Trzin	mobitel: 0609 644 - 121
Popravila: - TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.
Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike
OB DNEVU DRŽAVNOSTI
-t
MASA NA KOŠUTNI
P
i roslava ob dnevu državnosti je bila tudi tokrat ob obeležju, kjer se je pred de-
vetimi leti odvijala ena ključnih borb za sa-mostojno Slovenijo, in tega Trzinci zagoto-vo ne smemo pozabiti. No, da je res tako, so krajani Trzina že dokazali s svojo navzočnostjo na proslavi, saj se jih je zbralo prav zavidljivo število. Slavnostna govornika sta bila g. Maks Kar-ba, ki je spregovoril v imenu medobčin-skega združenja veteranov, v imenu Trzin-cev pa trzinski župan g. Anton Peršak. Kratek kulturni program so tudi tokrat pripravili člani KUD- a s pomočjo mešane-ga pevskega zbora družine Oblak. Pove-
dati je treba, da je bil lo njihov prvi javni nastop. Bili so, na kratko povedano, čudoviti. Kaj več tu ni potrebno dodajali, mogoče le to, da je njihov glavni vodja in dirigent mama Marina. Poleg himne so zapeli še Kazen - Rudolfa Maistra, in pesem Smrt v Brdili - Maksa Bernika. Pesmi To-neta Kunlnerja pa sta recitirali Mirjain Stih in Urša Mandeljc. Da je proslava potěkala nemoteno, pa so nam kot vedno
Kakršno srce, takšen jezik.
Češki
BREZOVCE 8,10C TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO)
V	SVOJI MALOPRODAJNI
TRGOVINI PONUJA
MODNE TKANINE
PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN 0D8hD0 19h
V	SOBOTO OD 8h DO 13h
priskočili na pomoč člani PGD Trzin. Na koncu je povezovalka programa povabila vse prisotne, naj se udeležijo kresovanja, ki so ga tudi tokrat v kamnolomu pripravili člani turističnega društva.
Kot smo že ugotovili pri proslavi, se je tudi kresovanja letos udeležilo precej več ljudi kot lani. V resnično prekrasnem naravnem okolju smo poslušali koncert domžalskih rogistov, mimogrede naj povem, da so to najboljši rogisti v Evropi. Predstavljajte si: Čudovita lokacija, kar kamnolom tudi je, vrhunska glasba, manjkalo pa ni nili hrane in pijace 1er seveda prijelna družba s prijatelji in znanci.
Vendar večera ali noči še ni bilo konec, ka-jti nekateri smo odšli še na šolsko igrišče bodrit naše fante iz športnega društva, ki so igrali petindvajset ur košarke z nasprot-niki iz Mengša. No, o tej temi pa je več napisala naša športna dopisnica Tanja.
Jože Štih
10. junija se je na planini Košutna jugovzh-odno od Krvavca zbralo kar precej Trzincev, ki so tja prišli na povabilo več trzinskih druš-tev in župnijskega urada. V kapelici, ki stoji na planini je imel trzinski župnik sv. inašo.
KOSOVSKI ŽUPANI V TRZINU
Kol smo poročali že v prejšnji številki Odseva je v soboto, 17. junija našo občino obiskalo skoraj 40 Albancev s Kosova, predvsem županov tamkajšnjih občin, ki so se seznanili z delovanjem lokalne samouprave pri nas.
ČAROVNIK IZ OZA
Ustavili so se tudi pred lokali na Kidričevi cesti, kjer so si s Trzinci ogledali predstavo trzinskega teatra Cizamo Cirkus Bambi-nibus.
Poročali smo, da se je v sredo, 14. junija z valeto od osnovnošolskih klopi OŠ Trzin, učiteljev in sošolcev poslovilo 34 deklet in fantov. Pripravili so duhovito predstavo, med katero so se pošalili na račun svojih učiteljev, sošolcev in tudi samih sebe.
Najlepše se zahvaljujem: Tanji Bivic za scenografijo in masko, Alenki Podlogar za kos-tume in masko, Juretu Lajovieu za tehniko, Rudiju Schossu za plezalno opremo, Andrejů Zibertu za glasbo in Dejanu Karbi za spremljavo na klavirju ter vso ostalo pomoč. Še posebna zahvala gre našemu dobrému predsednku KUD-a Jožetu Štihu, brez katerega bi druga predstava odpadla.
Hvala tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi prireditve.
"Kaj pa vi iščete v Ozovi deželi?" Strašilo: "Jaz sem ga přišel prosit za možgane, lev za pogum, drvar za srce, Dorotejo pa naj vrne domov v Kansas."
Gledališke sezone je konec,
ezinčki (prebivalci zove dežele) predstavijo fojo deželo
zato se vidimo zopet septembra.
Poletni pozdrav!
Urša
esem slovesa
NIC PRAVUICNA GROZUIVKA
Vodstvo vrtca Žabica je pred kratkim obravnavalo 76 prošenj za sprejem predšolskih otrok v vrtec. Sprejeli so jih 14, potem pa so nekako sprejeli še 2, se pravi, da bo město v vrtcu septembra dobilo le 16 srečnežev. Kam naj gredo starši z ostalimi šestdesetimi malčki? Pravijo, da vsi starši, ki imajo za vrtec god-ne otroke, sploh niso oddali přijav. Ocen-jujejo, da je takšnih otrok še približno 20. V Trzin se vseljujejo novi priseljenci, ki so doslej živeli v naivnem prepričanju, da z vpisom otrok v vrtec in šolo ne bo težav, saj so investitorji novih stanovanj pri ogla-šanju vedno zvito navajali, da so nova sta-

novanja v neposredni blizini vrtca in šole in je vse skupaj izgledalo skoraj idealno, saj torej z oskrbo otrok ne bo težav. Noben od investitorjev v svojih oglasih ni zapisal, da je vrtec nabito poln. Zdaj na novo priselje-ni starši prihajajo v vrtec in so zgroženi, ko spoznavajo resnico. Enostavno ne morejo razumeti, da v Ljubljani ali kje drugod doslej z vpisom otrok v vrtec niso imeli težav, v Trzinu pa za to skoraj nimajo možnosti. Vsi nestrpno čakajo na otvoritev dodatnih prostorov vrtca v stari trzinski šoli. Zaradi novih lastniških nesoglasij z lastniki sosed-njili parcel pa se stvari tam premikajo iz-redno počasi. Občina za vrtec Palčića enostavno še nima gradbenega dovoljenja. Čeprav so na upravni enoti obljubili, da bodo primer pospešili, je treba najprej rešiti vsa nesoglasja z lastniki sosednjih parcel. Tudi če bodo spor takoj zgladili, bo za do-končno ureditev prostorov potrebnih vsaj še deset, štirinajst, če ne še več dni. Za pridobitev uporabnega dovoljenja ob ugodnih razmerah običajno traja vsaj 30 dni, zdaj pa je že čas dopustov, na morebitne dodatne zaplete z inšpektorji, kakršnim
smo bili priča doslej, pa skoraj ne smemo pomisliti. Obeti za otvoritev Palčiće niso nič kaj rožnati, čeprav na občini z optimizmom spet napovedujejo, da bo Palčića odprta ob začetku šolskega leta.
Tudi če bi Palčico jeseni odprli, bi v njej dobili le 3 oddelke, kar pomeni, da bi v njih lahko prostor dobilo le kakih 40 malčkov. Na občini sicer pravijo, da bodo lahko sprejeli 50 malčkov, vendar se bodo pri tem vse-kakor morali držati strogo določenih norma-tivov. Kako jim bo to uspelo, je še vprašaj. To bi vsekakor rešilo težave precejšnjega delà staršev, še vedno pa bi še kar nekaj otrok ostalo brez organiziranega varstva. Res je, da nikjer v celoti ne pokrijejo potreb, vendar v Trzinu število prebivalcev narašča precej hitreje kot drugje, saj se v naš kraj priseljujejo novi Ijudje, predvsem mlade družine, ki si še težje iščejo varstvo za svoje malčke, kot tišti, ki imajo v Trzinu že korenine. Rešitev, žal dolgo-ročna, bi bila v razširitvi obstoje-čega vrtca, za kar se še zlasti zavze-majo nekateri ob-činski svetniki. Težava pa je spet s sosedi. ki ne nameravajo dati soglasja širjenju vrtca Žabica. Vprašljivo je, ali se bo dalo sosede prepričati ali prisiliti na pristanek k povećanju vrtca. Možnosti so minimalne.
Po vsej verjetnosti bo treba iskati še novo, dodatno rešitev za nastali problem, vendar si na občini še nihče ne upa reći, kakšna naj bi bila ta rešitev in kdaj bo problem řešen. Tam
se ukvarjajo še z dodatnimi težavami v zvezi z vrtcem, saj je enega od svetnikov duše-brižno zaskrbela moralnost zasebnega življenja zaposlenih v vrtcu in je s špecanjem na Ministrstvo za šolstvo stvari še nekoliko drugače zapletel, kar prav gotovo ni v korist reševanju problema varstva predšolskih otrok v Trzinu. Kje je s tem dobil točke ni povsem jasno, prav gotovo pa je vrgel novo poleno pod noge tištim, ki bi radi rešili vse bolj pereč problem Trzina. Stevilnih staršev predšolskih otrok pa vsi ti zapleti ne zanimajo, vedo samo, da svojih otrok ne morejo, lahko se zgodi, da še nekaj časa ne bodo mogli, dati v varstvo kvalificiranim vzgojiteljicam. Ne zanima jih več demokratičnost reševanja vseh zapletov, vedo samo, da so na tem področju zapostavljeni in da je pred njimi hud problem. Zasebne varuške v Trzinu očitno postajajo vse bolj zaželene, ko bralci kličejo na Od-sev, pa pogosto grozijo, da bodo svoje otroke jeseni peljali na občino, da se bodo potem tam ukvarjali z njimi.
Miro Stebe
ZADNJA IMOVICA
Iz občinskega urada smo izvedeli, da je v sredo, 19. julija, propadel sestanek na Upravni enoti v Domžalah z mejaši parcele, na kateri stoji stara osnovna šola. S sestankom so nameravali uskladiti vse zahteve in /gladiti nesoglasja tako, da bi Občina lahko dobila gradbeno dovoljenje za ureditev vrtca Palčića. Žal na srećanje ni přišel prav tišti sosed, ki v zadnjem času najbolj zavira odprtje vrtca. Šel je namreč na izlet. Na Občini so ogorčeni, saj to pomeni novo, vsaj štirinajstdnevno za mudo.
ODSEVU
Berem, poslušam in nenazadnje dobim še obvestilo: VRTEC PALČIĆA V TRZINU ŠE DO NADALJNJEGA NE BO DOŽIVEL SVOJE OTVORITVE. Enostavno ne vem več, kaj naj si mislim, največji problem pa je, da ne vem, kam naj dam otroka v varstvo. Povrhu vsega pa še slišim razno razne kritike na račun že obstoječega vrtca, ki po mojem mišljenju nimajo nobene veze z odprtjem novih prostorov in tudi večina staršev je z oskrbo v vrtcu zadovoljna. Zaradi problemov odprtja novih prostorov čaka na varstvo več kot 50 malčkov iz Trzina. Razumem, da se župan in nekateri svetniki trudijo, da bi vrtec začel delovati, samo to se enostavno vleće že predolgo. Kam naj damo otroke, ki nimajo varstva, 01.09.2000?
Ogorčena mamica
Pred jokajočim otrokom in zemljiškim posestnikom je člověk brez moči..
Japonski
^^redno se olroci iz maie soie odpravijo na zaslužene počitnice na morje, v gore ali kam drugam, imamo za njih, pa tudi za starše, pripravljenih kar nekaj izletov in dejavnosti.
Petega maja smo obiskali razstavo tulipa-nov in drugega cvetja v Arburetumu Voleji Potok. Sprehodili smo se po parku, obiskali tamkajšnje igrišče, ki je drugačno kot v vrtcu, in zaradi tega zelo zanimivo. Ogledali sino si male živali, na koncu pa smo si seveda privoščili sladoled, ki nam ga je z veliko mero potrpežljivosti in prijaznosti razdelil tamkajšnji uslužbenec lokala. Čez nekaj dni, 9. maja, pa smo obiskali ži-valski vrt v Ljubljani. Predhodno sem se dogovorila z gospo Ireno Furlan o brez-plačnem enournem vođenju skupine, ki ga organizirajo na željo obiskovalcev. Vodička pelje skupino do plazilcev, kjer jim pokaže čisto pravo kačo. Ameriškega goža, ki ni strupen in nevařen, otroci ga lahko poglad-ijo, kdor pa želi in je dovolj pogumen, mu ga vodička da tudi okrog vratu. Seveda otroke tudi opozori, da s kačo, ki jo srečamo v naravi, ne smento tako ravnati, ker je lahko strupena in ljudem nevarna. Pot nas je vodila naprej do žiraf in nojev, na koncu pa smo si ogledali hranjenje morskega leva, ki je eden izmed najstarejših prebivalcev ži-valskega vrta, saj ima že skoraj 24 let. V soboto, 13.5., smo s pomočjo športnega društva, članic telovadbe pod vodstvom gospe Smrekarjeve in podjetja Leštan & Leštan, že četrtič organizirali otroško olim-piado. Kljub slabi vremenski nápovědi so se deževni oblaki ognili Trzina in tako omogočili prek sto predšolskim otrokom iz vrtca in tudi tištim, ki ne obiskujejo vrtca, da se udeležijo športnih dejavnosti, ki so bile Ietos drugačne in s tem bolj zanimive. Prireditev smo Ietos pripravljali dalj časa in bolj skrbno. Tako smo pripravili mimohod otrok z olimpijsko, slovensko in občinsko zastavo ob spremstvu domžalskih rogistov. Trzinski maratonec gospod Škrlep je na prizorišče pritekel z baldo in prižgal olimpijski ogenj, ki je gorel ves čas prireditve. Začetek športnih iger je slavnostno odprl župan Trzina, gospod Peršak. Otroci so se v skupinah menjavali na različnih vadbenih točkah, bili so zelo tekmovalni, zato so bili na koncu vsi zmagovalci. Po končanih športnih aktivnostih smo otrokom razdelili sokove in dobrote, ki so jih prispevali spon-Z0ri'. a piko na i pa je poskrbela ena izmed najljubših otroških pevk Romana Kranjčan. Vsi, ki srno sodelovali in pomagali na olim-P'adi, smo bili enolnega mnenja, da je prireditev zelo uspela, kar so nam potrjevali •udi zadovoljni obrazi otrok in staršev ter nam s tem dali veliko vzpodbude za naprej.
Devetnajstega maja smo obiskali lutkovno gledališče v Ljubljani in si ogledali Žogico nogico, ki kljub »starosti« že vrsto let navdu-šuje otroke.
Čez teden dni, 26.5., pa smo obiskali letališ-če Brník. Pod vodstvom gospoda Bukovca smo si ogledali prostore letališća, ki so dos-topni le s posebno dovolilnico. Bili smo v servisu, kjer smo sedeli na letalu in v mislih odleteli daleč, daleč.... Ogledali smo si ga-silce in njihovo opremo. S tovornjakom, na katerem je vodni top, so nam prikazali gašenje in nas ohladili z vodno prho. Obiskali smo tudi prostor policije, v katerem imajo spravljene helikopterje. Ob koncu ogleda smo se peljali z letališkim avtobusom ter bili pogoščeni s pijaco in revijami, ki jih dobiš Ie na letalu.
Devet otrok se je udeležilo vsakoletnega le-tovanja na Krku od 29.5 - 5.6., ki ga organizira podjetje Leštan & Leštan. V sončnem vremenu so se otroci učili plavanja, se vozili s kanuji, čolnom in banano. Veliko smo hodili, se igrali, risali, peli in plesali. Pripravili so nam tudi poroko, ki se je seveda končala s plesom. Ob takem številu vsakdanjih dejavnosti ni bilo niti sledu o domotožju. Pa vendar so otroci zadnji dan nestrpno pričakovali avtobus, ki jih je popeljal v objem staršev. Ker gre večina malih šolarjev jeseni v šolo, vsako leto obiščemo trzinske prvošolčke. Šestega junija smo obiskali razred gospe Zvonke Majdič. Otroci so pokazali, kaj so se naučili pri pouku, bili pa
saj, kot veste, se Bedanec grozno boji sove. Pehta nas je pogostila z žganci in mle-kom, Kekec pa je v hiši otrokom zaupal skrivnost, ki jo ne smejo izdati nikomur, Ie staršem. Vzgojiteljice smo še danes rado-vedne, kaj bi ta skrivnost lahko bila. Ker pa so se bližale počitnice, smo 20.6. pripravili zaključni nastop za starše, ki so se ga udeležili prav vsi. Otroci so jim zapeli in deklamirali nekaj pesmic. Pripravili smo tudi kviz. Otroci so bili razdeljeni v dve skupini, starši pa v eno. Vprašanja so bila zajeta iz celega leta , kar pa otrokom ni povzročalo težav, saj so premagali starše in se ob tem nadvse zabavali. Ob zaključku so otroci přejeli potrdilo o opravljeni mali šoli, ki je obvezna za vse otroke. Z Alenko sva jim podarili majice z narisano žabico, ki jih bo spominjala na vrtec in na vse lepe trenutke, ki so jih preživeli v njem. Na zaključku so bile prisotne članice društva prijateljev mladine, ki so otrokom podelile pe-resnice, barvice in kape zavarovalnice Triglav. Čisto na koncu pa smo otroke in starše pogostili še s torto in pecivom. Ker je sedaj že večina otrok male šole izpi-sana, imamo bolj počitniški program, saj si moramo nabrati moči za novo šolsko leto.
vzgojiteljica Petra Mušič
smo tudi v telovadnici, kjer smo se igrali. Ob koncu pa so nas tudi pogostili. S takšnimi obiski si v vrtcu prizade-vamo, da pripravimo čim bolj prijeten prvi stik s šolo in s tem omo-gočimo otrokom lažji prehod iz vrtca v šolo. V juniju smo organizirali celodnevni izlet v Kranjsko Goro, kjer smo obiskali Kekčevo deželo. Od penziona Erika so nas s kombiji čez skrivni prehod od-peijali v gozd. Od tam smo pot nadaljevali peš do Kekčeve hiše, kjer nas je pričakala tudi Pehta. S Kekcem smo odšli do Brinclja, Med potjo smo prepodili Be-danca s skovikanjem,
MJ
IZIOCENTER TRZIN
Imate:
•	bolečine v vratu
•	pogoste glavobole
•	vrtoglavico
> bolečine pri srcu,
v želodcu ali pljučih
■ občutek mravljinćenja
v rokah in nogah
bolečine v križu in nogah?

Odpravljanje težav po kiropraktiki
Odgovor za hrbtenico:
Manualna medicina
Vladimir Borissov dr. med. spec, manualne medicine
Keros d.o.o,
medicinska rehabilitacija Hrastovec 10, iOC Trzui, 1236 Trzin, tel.: Oól 162 18 37, faks: 061 162 10 97, http:/Avww.si21.com/fct
VESELI P0CITNI8KI DIM EVI V VRTCU ŽABICA
T
Ě udi otroci, ki obiskujejo vrtec, § težko pričakujejo počitniške dni. Veselijo se bivanja in zanimivih iger na prostém.
Po zajtrku se odpravimo na igrišče, kjer si otroci po želji izbirajo igre in dejavnosti. Mnogi si pod drevesi poiščejo senco, pogr-nejo odeje, si naredijo šotore in si sami or-ganizirajo igro. Tudi v peskovnikih, na gu-galnicah, toboganu in vlaku se otroci lepo zabavajo.
Lahko se vključijo tudi v likovni kotiček. Pripravimo jim različne materiale. Obliku-jejo s plastelinom, glino, slikajo, gubajo papir, barvajo stekleničke, rišejo s kredo,
zanimivega. vodo, kajti ob tem se v teh vročih dneh prav osvežijo. Ko ob igri opazu-jemo otroke, vidimo, da so res vsi srečni in zadovoljni. Mlajši otroci se zelo radi družijo s starejšimi in obratno. Upam, da bodo počitniški dnevi otrokom v vrtcu ostali v lepem spominu.
Vanja Pančur
nizajo ogrlice, lepijo in podobno. Otroci so zelo ponosni na izdelke in jih radi nesejo domov.
V glasbenem kotičku pa veselo prepevamo. Otroke seznanjamo z otroškimi narodnimi pesmica-mi ter pesmicami o poletju in morju. Petje velikokrat popes-trimo z igranjem na male inštrumente. Veliko se zabavamo in plešemo ob glasbi. Otrokom so še posebno všeč pesmi Romane Kranjčan. Seveda ne poz-abimo na nove pravljice in zgodbice, ki jih otrokom vedno pripovedujemo.
Rade pa ponudimo našim malč-
kom tudi kaj novega in Zelo uživajo ob igrah z
SPREJEM PRI ZUPAIMU
7
f godilo se je! In končno je tudi šolski zvonec, med letom sicer zelo, zelo neprijazen, naznanil konec šolskega leta in, ah, počitnice so tu. Koliko se je nekdo med letom trudil, toliko je na koncu tudi dobil. Vedno je bilo tako. In naj-boljši so za svoj vloženi trud, kar je prav, še posebej nagrajeni. Torej najboljši so bili tudi letos na spre-jemu pri županu Trzina, kjer so posebno žanje pripravili manjšo po-gostitev. Dobili pa so tudi, kot se spodobi, knjižne nagrade in bili vpi-sani v zlato knjigo. In kdo so ti
najboljši učenci osnovne šole Trzin? Zapisal jih bom po vrsti od prvega do osmega razreda: Eva Kuzmič, Toni Pleško, Bojana Rosič, Anja Štuhec, Anja Bavčar, Marko Mihalec,
Dan Špendal, Živa Novak, Gašper Toma-žin, Eva Mioč, Polona Podbevšek, Simon Klavžar, Sara Bukovec, Maja Kocjan, Jure Papier in Bernarda Lagoja. Vsem skupaj še enkrat iskreno čestitamo! Knjižne nagrade pa je ob tej priliki podělil tudi predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu -Smajo Fetah, štirim najboljšim učencem, ki so se s pisnimi in likovnimi prispevki udeležili natečaja na temo o ceslnem prometu. In na koncu še skupinska fotografija ter želje, da bi počitnice preživeli čim lepše in predvsem - varné.	Jožcštjh
PRI TAUBIJU JE BILO PRIJETNO
^^očitnice so res prijetna zadeva, le da je včasih lahko tudi dolgočasno, če ne veš, kaj bi počel in če so se starši odločili, da bodo šli na morje šele v avgustu. Takim je na pomoč přiskočil Taubi center, ki je v prvi polovici julija pripravil teniški tabor Tenis Camp 2000. V dveh tednih so v teniš-kem centru Taubi gostili tri skupine mladih počitničarjev, ki so se učili prvih udarcev in pravil teniške igre, se zabavali na trampolínu, hladili v bazenu, zraven pa še igrali badminton, odbojko, nogomet, karte in sploh počeli celo vrsto prijetnih in zabavnih reči. Prvi teden se je na taboru zbralo 16 otrok, drugi pa nekoliko manj, vendar je bilo kar nekaj takih, ki so se po končanem prvem lednu
odločili, da bodo na tabor prišli še naslednji teden. Pod budnim in iznajdljivim očesom Igorja, Neže in Nene so se otroci odlično zabavali. Prvi teden jim je sicer nekoliko nagajala vročina in premoćno sonce, vendar to razpoloženja ni moglo pokvariti, saj je bila pri Ta-ubiju ves čas dobro založena tudi škrinja s sladoledi. Ob koncu vsakega tedna so udeležence tabora popeljali tudi na izlet. Prvič so se šli vozit s kanuji na Soro, drugič pa so obiskali Predvor in jezero Črnjava. Za spomin so vse udeležence tabora še poslikali in vsak je v spomin dobil posamezne fotografije pa tudi skupinsko fotografijo v ličnem ovitku. Taubi center si je tudi tokrat prislužil vse pohvale za domiselno in koristno kratkočasen-je mladih šolarjev, ki so tako dobili tudi varstvo v času, ko so bili njihovi starši v službah.
M.Š-
namreč imeti izobražen kader. In kot vidite, moje drage dame in gospodje, sem vas prepričal, da KUD-ovci ne mirujemo niti med počitnicami. Ne mirujejo pa tudi paconi, ki v Pšato meče-jo vse, kar jim je odveč. V vodi najdeš vse, od crknjenih (večjih) živali in da bi bila ironija še več-ja, po Pšati plavajo ostanki sveč (plastika s pokrovčki) in ovenelo cvetje. Kot da bi žalovali za cr-kovino. Pa ni tako! Iz preverje-nih virov prihaja informacija, da rože in ostanke sveč veselo mečejo v vodo žalujoči (na žalost še živi) obiskovalci grobov mengeške-ga pokopališča. Če bom imel kdaj srečo in bom videi na delu nekega xy pacona, ga bom, verjemite mi, z veseljem z velikimi črkami za-pisal s celim imenom in priimkom v te naše vestičke izpod žarometov. Samo denarna kažen, velika sramota in strah bodo spremenili miselnost teh pujsov, nič drugega. Do takrat pa bodo organizirane in zasebne čistilne akcije. In kot sem se nekoč že spraševal v teh naših vestičkah, moje drage dame in gospodje, le kako ti ljudje vzgajajo svoje otroke, vnuke ...
Da pa vas ne bi preveč zamořil s tako nepri-jetno tematiko, se rajši vsi skupaj spomnimo, kako je bilo na vodnem "nogometu", ki so ga organizirali naši gasilci. Komentiral bi samo prijateljsko tekmo med ekipama občine in gasilskim društvom. Bilo je mokro, spolzko, vroče, naporno in predvsem zabavno. Župa-
na smo imeli v golu in je, kot vedno, tudi tu suvereno branil občinske barve, mi pa, ki naj bi napadali, smo izgubili občutek, ali napadamo ali se samo pošteno branimo, kajti nasprotniki so bili preklemansko dobri. No, pa vendar je bil rezultat, kot se za prijateljsko tekmo spodobi, nula-nula. Drage dame, ko odhajale na počitnice, ne pozabile na dr. romane, seveda če pa gres-te na hrvaško primorje, vam priporočam kot vedno najboljše za vas - ljubavne vikend romane. Dobite jih v vseh bolje založenih kioskih. Vašemu soprogu ali pa izvenza-konskemu partnerju pa lahko kupite -bronhi - saj veste, lažje se diha. In za konec, kot vedno vsein, ki ste se prebili do konca vesličk, en lep gledališki pozdrav.
Jože Štih
Čas uči ljudi, kako se živi.
Francoski
ANTIGONA V TRZINU
rf
I ako, moje drage dame in gospod-X- je, naš KUD-ovski par, Franci in Brigita, je tudi pred bogom in pred števil-no množico prijateljev in sorodnikov konč-no dahnil svoj veliki DAAAAA. Svojo ne-
vesto je ženin pripeljal s kolesom točno ob sedmih in lo skoraj pred ollar. Seveda je bil tudi KUD-ovski sprejem tak, kot se za tako priliko spodobi. Dve lepotici sta ju obsipavali s cvetjem, manjkal pa ni niti og-njemet, bruhanje ognja, žongliranje, nadle-govala pa sta ju celo dva tipična "vaška posebneža«. Poročno slavje se je nadalje-valo v Majčevem dvoru, kjer smo se tja do jutra zabavali ob spremljavi - Ane Pupe-dan. Kdor pozna ta bend, ve, da je bil to zares dober žur.
Ker pa ima na žalost, kot veste, fizika svoje zakonitosti, in to je, da ne moreš biti hkrati na dveh mestih, je tudi nam propadel nas-top v Ljubljani na festivalu uličnih teatrov pod imenom Ana desetnica. Bili pa smo na Lentu in pred petsto do šestoglavo množico odigrali otroško ulično predstavo CIRKUS BANBINUS. Predstava je bila, brez samohvale, odlično odigrana, svoj nastop na promenadni ulici pa si je kasneje privoš-čil tudi naš najmlajši član teatra CIZAMO, Sašo.
Medtem ko vi prebirate te vestičke, je naš teater že gostoval z isto predstavo v Slovenj Gradcu ter doma, torej v Trzinu, pred lokalom BARCA, ter dva dni kasneje na med-narodnem primorskem feslivalu v Kopru. Delamo pa tudi na novi predstavi z delov-nim naslovom - Mega ata (tudi ta bo ulična) in ki že dobiva svojo obliko, kdaj bo Predstava narejena, pa boste tako ali tako jzvedeli prvi. V mesecu avgustu bomo pos-la|i nekaj naših članov na gledališko delav-mc°. ki bo tokrat ponovno v Izoli. Hoćemo
Gledališče THEATRON nam je v pove-zavi s KUD-om Franc Kotar na trzins-kem odru predstavilo, seveda premierno, ANT1GONO, avtorice in režiserke Andreje Inkret v čisto drugačni perspektivi, kot smo jo vajeni od Sofoklesa, ali pa, če hočemo, tudi od ene najboljših slovenskih dram, Antigone Dominika Smoleta. Pa pojdimo lepo po vrsti. Kdo in kaj so pravzaprav ta skupina, ki sliši na ime Gledališče THEATRON. Gledališče je bilo ustanovljeno v okviru Studentske sekcije Društva za antične in humanistič-ne študije. Programsko je usmerjeno v antiko, naj gre za nove prevode starogrš-kih in latinskih besedil ali za moderno obdelavo zgodb iz antične mitološke zakladnice.
In kakšno je sporočilo Inkretove Antigo-
ne. Prvo sporočilo, ki ga vsi igralci name-nijo zvezdi - Antigoni, ki se do samega iz-teka igre sploh ne pojavi, je še povsem mitološko. A kmalu nam postane jasno, da se strašna kraljeva prepoved "Polinejkes naj leži nepokopan, nihče ne sme pokopati Po-linejka", ki je na prvi pogled namenjen všem, prelevi v sporočilo, namenjeno predvsem Antigoni, ki zazveni kot obupana prošnja "Antigona, ne smeš pokopati Po-linejka!" Na koncu se stopnjuje v dokončno transformirano in povsem nedvoumno za-htevo: "Stori že!" Seveda igralci igrajo nekoliko karikirane vloge, nihče ni ideálen, vsi predstavljajo bolj ali manj komične kreature, pa vendar nič bolj komične od realnosti same.
Jože Štih
TRZINSKA POMLAD 2000
r
rzinska pomlad sicer res ni bila taka kot mariborski Lent ali ljubljanska Ana de-selnica, no, pa saj to tudi ni hotela biti. Z uličními prireditvami smo samo hoteli Trzinu dati nek utrip kraja, ki zares živi in di-ha. Ugotovili smo, da nas za kaj takega caka še veliko delà in potrebno bo vložiti še veliko energije. Na to srno pripravljeni in tudi izkušnje, ki smo jih dobili, nam bodo prišle še kako prav. Letos smo torej pripravili za vas šest uličnih prireditev in en rock koncert. Dovolíte mi, da vam jih ponovno predstavim: SIRENE - ženski pevski
zbor, DOMŽALSKA GODBA, Ravil Sultanov in njegova predstava - ELLA, pantomi-mik ANDRES VALDES, KUD Franc Kotar - CIRKUS BANBINUS, Gledališče Ane Monroe - PIKNIK in torej še v dvorani KUD-a, kot sem že omenil, rock koncert skupine SOSSIGIES.
Na tem městu obiska představ ne bi komen-tiral. 0 tem fenomenu bi se morali pozaba-vati sociologi in njim podobni strokovnjaki, kajti obveščenost krajanov za vsako predstavo posebej je bila več kot zadovoljiva. Prvič v Odsevu na Vroči strani in drugič- vsaka hiša je dobila nekaj dni pred določeno predstavo še dodatno obvestilo. Letošnje predstave so
bile samo na enem prizorišču, kar je bilo mogoče za prvič prednost, drugo leto pa bo trzinska pomlad zagotovo delovala na različnih krajih Trzina. Seveda pa se bomo potrudili, da bo tudi vsebinsko zanimiva za čim večje število krajanov. Že sedaj pa varr moram povedati, da bodo na jesen in čez zimo, enkrat mesečno v dvorani KUD-a tematski večeri, ki jih bo vodil naš župan g Anton Peršak. Zadnji iz pomladnega ciklusa je bil, če se še spominjale, pogovor z Evaldom Flisarjem - pisateljem, popotni-kom in tudi sedanjim predsednikom društva pisateljev.
Jože Štit
KOSARKARJI SPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN SO TUDI LETOS Z MAG AL I NA MARATONU "25 UR KOŠARKE"
TRZIN 1178 : MENGEŠ 1117
IAJ
Tudi letos so se na dan pred praznikom slovenske državnosti med seboj poměřili v maratonu košarke "25 ur" večni tekmeci Trzinci in Mengšani.
V petek ob 17.uri so se na prizorišču že začeli zbirati igralci iz Trzina in Mengša ter njihovi navijači. Vsak igralec je prejel dve potiskáni majici in športne hlače. Trzinci so igrali v rumenih maji-cah, Mengšani pa v rclečih. To sta barvi trzinske zastave. Po uvodnem govoru predsednika Sportnega društva Trzin Janeza in župana g. Antona Peršaka, lei sta igralcem zaželela dobro igro in veliko športne sreče, se je maraton začel. Prvo uro igranja maratona so začela dekleta iz Trzina in Mengša, ki so se med seboj pomerile še enkrat ob 22.uri. Dekleta so se borila po svojih najboljših močeh. Zelo smo zadovoljni, da so s svojo igro popestrile košarkarski maraton. Za dekleti pa sta na igrišče pritekli prvi skupini fantov. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz 40 igralcev, razdeljenih v pet skupin, in z eno skupino deklet. Vsaka skupina je igrala štirikrat po eno uro, dekleta pa dvakrat eno uro. Zadnji dve uri maratona pa so igrali najboljši igralci iz obeli taborov. Da je maraton potěkal po ko-šarkarskih pravilih, je pomagalo 15 sodnikov in zapisnikarjev.
Poskrbeli smo, da noben od tekmovalcev in ludi od vseh drugih, ki so pomagali pri poteku maratona, ni bil žejen ali lačen. Za večerjo je Bojan iz podjetja VULKAN d.o.o. pripravi! zelo dober golaž, v soboto zjutraj so se tek-movalci po naporni noči okrepčali s sendviči, ki so jih pripravili v MESARSTVU IN TRGOVINI KMETIČ iz Trzina, kosilo pa so skuhali in tudi postregli v OKREPČEVALNI-CI BARCA. Na voljo sta bila dva zelo okusna menija s pijačo. Popili so 300 I osvežilne pijace, ki jo je priskrbel BAR GLORIJA-PEKOS d.o.o.
Vreme nam je bilo sprva naklonjeno, vendar samo do 3. ure ponoći, ko je začelo deževati. Dež igralcev na igrišču spra ni prehrano motil in so kljub slabému vremenu nadaljevali z igranjem. Ob 5.30 uri pa smo doživeli pravi vihar, zato smo maraton preki-nili do 11 .ure. Tako smo maraton skrajšali za 5 ur, vendar smo ga kljub težavam pripeljali do konca.
Ker je maraton potěkal tudi ponoći, je bilo treba igrišče osvetliti. Največji problem je bil, da ploščad pred OŠ Trzin ni elektrificirana in na njej ni razsvetljave. Na pomoč nam je přiskočil g. Anton Lagoja, ki je s svojo sodobno gradbeno mehanizacijo dvignil ref-lektorje visoko v zrak. Tako je bilo igrišče popolnoma osvetljeno. Za elektrifikacijo je poskrbel EL-ŽI-KO Žiga Kosmač s.p., električna energija pa je šla s števca TENIS TAUBI-ja. Najtežje tekme so bile pozno ponoći in v zgodnjih jutranjih urah. Takrat so igralce spodbujali družina Pevc in skupina vztrajnih na-vijačev. Med navijači so bili tudi varnostniki iz podjetja JUS SECURITY, ki so skrbeli za red in varnost igralcev. Odmore med posameznimi tekmami so igralci izkoristili za počitek in tuširanje v OŠ Trzin.
Tudi letos so igralci lako iz Trzina kot tudi iz Mengša pokazali veliko košarkarskega znanja in željo po zmagi. Posamezne tekme skupin so bile zelo zanimive za igralce in gledal-ce. Trzinski košarkarji so imeli tudi svojega trenerja g. Staneta Zevnika, ki je vodil vse skupine skoraj ves maraton. Poleg tega pa je bil tudi s svojim podjetjem UTRIP d.o.o. sponzor, delno za opremo in reklame na Radiu HIT Domžale. Tudi letos je bil končni rezultat na maratonu košarke "25 ur" v prid košarkarjev Športnega društva Trzin. Končni rezultat: TRZIN 1178 : MENGEŠ 1117. Pokal za zmago sta Trzincem podělila trzinski župan g. Peršak in podžupan g. Kolene. Po podelitvi pa so igralci končno lahko spili
Za Trzin so igrali:
Zevnik Slane (trener), Lenarčič Janez (cap.) Zevnik Tadej, Pevc Gregor, Langerholz st. in ml., Kepic Tone, Florjančič Rok, Zak-rajšek Jan, Zajc Boštjan, Kocjan Marko, Rakun Marko, Gorupič Gorazd, Gorupič Sašo, Frantar Jure, Bebler Marko, Kump Bo-
tudi kakšno pivo in ob pečenih odojkih poklepetali. Odojka je pekel g. Brko s kuharskimi pomočniki vodstva SMD Trzin pri brunarici v Dolgi dolini. Pečena odojka so nam pripeljali trzinski gasilci.
Naši sponzorji, ki se jim zahvaljujemo, so bili: . OBČINA TRZIN
. ROBERT ŠIMENC IN DEJAN KAVČIČ IZ PIZZERI-
JE BUON PIATTO . UTRIP d.o.o.
. SERVIS KOLES RAKUN IZ TRZINA . AVTO DEBEVC IZ MENGŠA . OBČINA MENGEŠ . STUDIO KUHINJ POVIRK . TĚSNILA KOLENC D.O.O. . CAFFE LA FAMME
. FINANČNO KNJIGOVODSKE STORITVE KO-MO
FRANCI MOČNIK . K-R STORITVE D.O.O. DOMŽALE . RENT A MANAGER GROUP . BLAGOMIX VRHNIKA. . VULKAN d.o.o . OKREPČEVALICA BARCA . MESARSTVO KMETIČ . BAR GLORIJA - PEKOS d.o.o. • EL-ŽI-KO Žiga Kosmač s.p. . TENIS TAUBI
. GRADBENA MEHANIZACIJA - LAGOJA TONE . JUS SECURITY, DOMŽALE
Poleg vseh zahval pa je potrebno tudi malce samohvale za peščico članov Športnega društva Trzin. Poleg olimpiade, nogometnih turnirjev, teka in veselice, košarkarskih tekmovanj, izletov in rekreacij v OŠ Trzin nam je z Maratonom košarke "25 ur" uspelo pripraviti do sedaj največjo in najdražjo prireditev v naši Občini. Takšno profesionalno tekmovanje je za-htevalo urejeno igrišče, zato smo športniki dali pobudo in uredili igrišče, trzinski gasilci pa so ga očistili. Košarka v Trzinu ne bo zamrla, saj je v pripravi ureditev še drugega igrišča za občino Trzin.
rut, Stadler Boštjan, Erčulj Matjaž, Vovk Tomaž, Glavica Primož, Kutoša David, LopatičJaka, LajovicJure, Marolt Boštjan, Marko-vič Marjan, Šuštaršič Matej, Gris Franci, Brumec Iztok, Vrhovec Miha, Kokalj Tadej, Moćnik Brane, Prelesnik Tomaž, Kosmač Žiga, Šimenc Robert, Urmaš Feliks, Novak Marjan, Jovan Mitja, Medja Jaka, Klopčič Damjan, Bokalič Sonja, Lukan Alenka, Sitar Nuša, Novak Polona, Slabajna Dominka, Ogrinc Maja, Modic Silva, Kompare Polona Za Mengeš so igrali:
Blejc Fredi (cap.), Tisaj Darko, Logar Sašo, Belentin Matevž, Železnik Rolando, Kokelj Damjan, Hribar Matjaž, Iglič Borut, Janežič Peter, Sadar Tone, Blejc David, Janežič Marko, Sitar Miha, Kavčič Drago, Osenar Sašo, Žun Grega, Župan Davorin, Župan Lado, Bregar Uroš, Planinšek Dušan, Bokalič Mitja, Hab-jan Rok, Novak Bine, Milič Tijan, Polanc Primož, Porenta Pavle, Pišek Uroš, Gale Peter, Banožič Jaka, Žavbi Primož, Krže Andrej, Tomazin Peter, Pev Damjan, Lavrič Miha, Duščak Katarina, Blejc Mateja, Muc Milena, Mežan Andreja, Pirnat Meta, Julija Tomšič, Lukan Anja, Pirnat Maja, Draga
Tanja Prelovšek Marolt
TRZINSKI ŽELEZNÍ MOŽ ANTON ŠKRLEP GRE PONOVNO NA HAVAJE
Na največjem evropskem triatlonu Ironman v Rothu v Nemčiji je v konkurenci 2720 nastopajočih garala tudi sedmerica slovenskih triat-loncev Med njimi tudi član Športnega društva Trzin Anton Škrlep. V zelo slabém vremenu in Ie desetih stopinjah Celzija sta normo za nastop na Ironman triathlon championship na Havajih izpolnila Ie dva Slovenca in sicer Anton Škrlep iz Trzina in Tomaž Sink in Kranja. Zaradi razmer so tudi najboljši krepko zaostali za najboljšimi. Tako bomo za Antona Škrlepa držali pesti za čimboljšo uvrstitev na triatlonu na Havajih, 14.oktobra 2000.
Tanja Prelovšek Marolt
^®@TT®W®MK]®	©MÉW® TFIkMIK]
TRZINSKI GASILSKI MNOGOBOJ
Trzinski gasilci so se domislili, da bi bilo prav, če bi obudili igranje ga-silskega nogometa, kakršnega so v Trzinu radi igrali pred leti. Da bi bilo vse še bolj zanimivo, pa so sklenili, da se bodo morali tekmovalci v popolni gasilski opremi pome-riti še v metanju sekire in šlafetnem teku. Tako se je porodila ideja o pravém trzin-skem gasilskem mnogoboju, kakršnega verjetno še ni bilo nikjer. Tekmovanje so pripravili v soboto, I. juli-ja, na travniku blizu osnovne šole na nas-protnem bregu Pšate. Ker gasilski nogo-

met ni kar tako, se je na prireditvi zbralo kar lepo število gledalcev, čeprav so tekmovalci iz Mengša menili, da bi na takšno tekmovanje v Mengšu prišlo precej več gledalcev. Kakor koli že, na tekmovanju so se poleg domaćih gasilcev poměřili še gasilci iz Mengša, Domžal, Dragomlja in člani tr-
jeviti in je voda brizgala na vse strani. Ni čudno, da je moral sodnik pokazati kar nekaj rumenih pa tudi rdečih kartonov. Za igralce, ki so omagali, pa so takoj zelo požrtvovalno poskrbeli člani reševalne ekipe. V tistih raz-merah je še najbolj prišla prav »tekoča medicina«.
Trzinci so bili kot gostitelji zelo gostoljubni in niso dopustili, da bi šli gostje iz sosednjih društev razočarani domov. Po prijateljsko so dopustili gostom, predvsem pa ekipama iz
Mengša, da so pobrali največ pokalov in pri-znanj. Gledalci so to potezo pri nogometu přenesli še kar z razumevanjem, bolj pa jih je motilo, da se Trzinci niso najbolje odrezali pri metanju sekiric. Le nekaj starejših članov trzinske ekipe je z nekaj precizními meti še ubránilo trzinsko čast, mlajši so pa pokazali, da je Irzinska kri kar razvodenela. Pokal je šel tako v Mengeš. Prav bi bilo, da bi mladi
gasilci večkrat vadili me-tanje sekire, saj na tem področju sploh ne bi smelo biti vprašanje, kdo je najboljši.
Za konec so za popestritev gasilci izzvali na nogometni dvoboj še ekipo trzinskih funkcionarjev. Boj je bil ogorčen in izena-čen in če ne bi obupala žoga, bi se za zma-go morali obe ekipi še dolgo boriti. Tako pa so vsi ocenjevali, da je rezultat 0 : 0 še najbolj pravičen.
Po tekmovanju so gasilci pripravili še vrtno veselico, ki je kljub parim kapljam dežja prav lepo uspela. Gasilci so se še enkrat izkazali kot dobri organizatorji in gostitelji Fantje so bili za šankom, ob žaru in pri strežbi precej bolj okretni kot pri metanju sekire. Čeprav smo Trzinci po vseh spom-ladanskih veselicah in zabavah postali kar malo izbirčni, so bili gasilci tudi tokrat de-ležni laskavih pohval, zdaj pa že z veseljem čakamo prvo veselico po poletnem dopus-tovskem premoru, ki jo bodo, kot je že skoraj tradicija, konec avgusta pripravili střelci.
Miro Štebe
ŠE KRATKA NAPOVED GASILSKE DEJAVNOSTI MED POLETJEM
V juliju in avgustu se bomo udeležili cele vrste raznih vaj in jubilejev društev. Konec avgusta pa bodo naši mladi gasilci odšli na tabor v Libeliče. Seveda jih bomo budno varovali, da se jim ne bi zgodila kakšna nesreća. Vsem občanom pa želimo, da bi kar najlepše preživeli svoje dopuste. Po počitnicah se spet oglasimo, do takrat pa vas lepo pozdravljamo z našim pozdravom: Na pomoč!
Predsednik PGD Trzin
Jože Kajfež
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN -
NOVICE IZ MLADIN/KEGA ODJEKA
Medtem ko prebirate te vrslice, mladi člani MO PD Onger Trzin preživljajo prijetne poletne dni v dolini Podvolovljek, ki se razteza zahodno od Luč ter pod strokovnim vodstvom obiskujejo okoliške gore. Sredi avgusta pa se tišti člani MO, ki so že prerasli osnov-nošolske klopi odpravljajo v Mojstrano. In da ne pozabimo: tudi odrasli člani našega PD pridno hodijo v liribe!
zinskega športnega društva. Pri gasilskem nogometu skušajo tekmovalci z močnimi vodnimi curki iz gasilskih brizgaln potisniti veliko žogo v nasprotnikov gol. Stvar ni tako preprosta, saj so curki vode tako moćni, da se morajo tekmovalci kar moćno potruditi, da obvladajo cevi. Kako moćni so curki vode, še najbolj pove dějstvo, da sta med igro »izdihnili« kar obe veliki gumijasti žogi, ki sta sprva izgledali kar precej trpež-ni. Precej bolj trpežen je bil sodnik Smajlo, ki je junaško sodil prav vse tekme, čeprav ni bil v zaščitni obleki kot tekmovalci in je bil nekajkrat deležen kar silovitih curkov z vsh strani. Igralci so bili namreč precej bo-
«I PLAHi m TAW
Statislični prikaz delovanja članov šahovske sekcije:
O DEJAVNOSTI ŠAHOVSKE SEKCIJE SD TRZIN
Šahovska sekcija je z delom začela 8. februarja 2000 na_pobudo Vladimirja Nadja in Rada Zupanca 1er s pomočjo Jožela Štiha (ki nam je omogočil uporabo prostorov KUD-a) ter predsednika ŠD Trzin Janeza Lenarčiča, ki nam je, glede na to, da denár za podporo šahovski dejavnosti v obćinskem proračunu za I. 2000 ni bil načrto-van, omogočil nakup šahovskih ur in šahovskih kompletov. Veseli smo, da nam je moralno in tudi finančno ob stani slala tudi Občina Trzin oz. naš župan g. Tone Peršak, kar se je še zlasti poznalo pri organizaciji in izvedbi občinskega šahovskega turnirja v po-častitev občinskega praznika v maju, na katerem je nastopilo kakih 25 igralcev iz Trzina, Mengša, Domžal, Lukovice, Komende, Ljubljane ... Šahisti srno na la način po svoje prispevali k promociji naše občine.
Redna šahovska srečanja članov sekcije so ob ponedeljkih ob 19.30 v prostorih KUD Trzin, ob tem pa so se nekateri člani sekcije udeležili ludi šahovskih turnirjev v Mengšu, Komendi, Trzinu in Lescah, kjer so glede na dokaj králko delovanje (šele nekaj mese-cev) na šahovskern področju in glede na moćno udeležbo dosegli rezultate nad pričakovanji.
Zanimiva je starostna struktura članov sekcije, saj so najmlajši stari nekaj nad 20 let, najstarejši pa okoli 50 let. Ne glede na staroslne razlike smo kolektiv, ki se tudi izven šahovskih desk dobro razume. Ob tej priliki bi se še posebej zahvalil Borutu Bajcu, ki je sekciji po-magal pri praktičnem delu lako z nasveti kot tudi z udeležbo na naših srečanjih.
	Zmaga	Remi	Poraz	ger	Točke	» točk	Opomba
Bajec	39	5	4	48	41,5	86,5	1*
Banfi	29	7	55	91	32,5	35,7	
Banko	2	0	5	7	2,0	28,6	
Ben ko	17	8	50	75	21,0	28,0	
Hozdič	45	14	41	100	52,0	52,0	
Hribar	31	2	25	58	32,0	55,2	
lvič	6	0	2	8	6,0	75,0	
Klun	17	11	34	62	22,5	36,3	
Nadj V.	31	7	21	59	34,5	58,5	
Skok	7	3	7	17	8,5	50,0	1*
Stjepanovič	33	12	50	95	39,0	41,1	
ŠtefeJ.	26	1	5	32	26,5	82,8	r
Voglar	24	4	14	42	26,0	61,9	
Župane	45	17	41	103	53,5	51,9	
Ostali	26	3	52	81	27,5	34,0	2*
1 * - gostje iz ŠD Mengeš, sicer Trzinci
2* - oslali, občasno igrali ali prenehali (4 igralci)
Nekaj opažanj na osnovi statistike:
-	nekaj igralcev je moćno napredovalo, v začetku so npr. redko zma-gali, sedaj se že kar redno vključujejo v boj za vrh razpredelnice vsakotedenskega turnirja (npr. Banfi, Sljepanovič, Klun).
-	Nekateri igralci so prenehali z igranjem zaradi pomanjkanja časa (poleti je še dan), in močno upamo, da bodo jeseni nadaljevali z igranjem (npr. Voglar, Hribar, Nadj).
V juniju 2000 se je sekcija prijavila na Šahovsko zvezo Slovenije za sodelovanje v 2. republiški ligi.
Připravil Rado Župane
IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE
11.05. 2000
Na naši glavni ccsli se je ob 16.10 uri voznik tovornega avta B. I. iz ldrije preveč približal vozniku osebnega avta V. R. iz Vira in povz-ročil gmotno škodo. 13. 05. 2000
Kazen bo doletela I. K. in T. M. izjarš, ki sta ukradla dvigalko pred podjetjem Mont-grafika. Očividci so policistom opisali osebni avto, s katerim sta se odpeljala in sla bila kmalu zatem přijela v Domžalali. 26. 05. 2000
Na ulici Blalnica je z avtom kolovrati! F. 0. iz Litije in Irčil v avto voznika P. V. iz Ljubljane. Škode je za okoli 200.000 SIT.
28.	05. 2000
Zaradi pretepa med možem in ženo na Kidri-čevi ulici je bilo na dan počitka, v nedeljo za-prošeno posredovanje policistov. Sodil jima bo Sodnik za prekrške, pomagal razrešili "june ležave pa ... ?
29.	05. 2000
Njami! Kar zavidam listemu, ki jc v tem vro-čem času užival v lizanju sladoleda v vrednosti okoli 14.000 SIT. Nič pa mu ne bom zavida-la, ko ga bo ujela roka pravice, saj ga je ukra-del iz avto - hladilnika na ulici Dobrave v času °d 26. 05. 2000 do dne prijave.
30.	05. 2000
Gradbeni stroji niso poceni zadeva in so v
Trzinu skorajda vroča roba. Ob. 7:00 uri je bil prijavljen vlom v gradbeni kontejner na Lo-bodovi ulici. NN storilec je preko noći odnesel dve el. vrtalki, dve kotni brusilki, dve motorni žagi, krožno žago in udarno kladivo. 01. 06. 2000
Cigaretni odvisniki - to je pa že preveč! Huda nuja je gnala NN "kadilca", da je ponoći vlomil v trgovino Mercator in odprl na vzvod dvojna avlomatska vrala, nalo pa ob blagajnah vzel več različnih zavojčkov cigaret. 13. 06. 2000
"Ženska, kako pa voziš! A se mi moraš tik za ritjo peljat? Na, pa si naredila za 500 jurjev škode!"
Voznica je bila S. S. iz Kamnika, oškodovanec pa I. G. iz Radomelj.
13. 06. 2000
Ob 23:30 uri je bila zaprošena intervencija na jemčevo ulico, kjer naj bi pijan izvenzakonski partner ob prihodu domov pričel pretepali part-nerico. Celo policisti razgreteža niso mogli pomiriti, zato so uporabili prisilna sredstva in ga pridržali do iztreznitve. Nimam komentarja.
24. 06. 2000
Bravo policaji! Dobili so tatu kolesa, ki je izgi-nilo v stanovanjskem bloku na Ljubljanski cesti. Kolo so našli blizu Kamnika, A. K. pa čaka kazen.
01.07.2000
Nerodni traktorist je poškodoval drog električne napeljave. Ko je obračal s traktorsko prikolico je trčil vanj. Ta se je přelomil in obvisel na žicah. Zaradi tega se je přelomil še sosednji drog in prav tako obvisel. Obstajala je nevarnost, da bi se žice pretrgale. Dežurna ekipa eleklričarjev je poškodbo takoj sanirala. Zoper voznika traklorja so policisti podali ovadbo.
No ja, moje nestrokovno mnenje je, da ludi drogovi niso kaj prida, da se že po trku s počasno vožnjo - pri obraćanju - verižno prclo-mita kar dva.
01. 07. 2000
Vesela novica: kdor pogreša svojega "čukca" naj se čimprej javi na policijski postaji v Domžalah. Policisl ga je našel na ulici Za hri-bom. Prenosni telefon "MOBI ČUK" bo čez čas poslan na Urad za najdene predmete. Obveščeno je bilo tudi podjetje Mobitel.
05. 07. 2000
Za konec pa še ena pasja. Ob 21:40 uri je bilo zaprošeno posredovanje na Bergantovi ulici. Občan je prijavil, da je do njega pritekel agresiven pes in se mu je moral umakniti. Policisti so predočili lastniku živali, da bo predlagan v postopek Sodniku za prekrške. Kazen za neustrezno zavarovanje ne-varne živali je najmanj 100.000 SIT.
V. P. 0.
TURNIR V KA RATE JU »TRZIN 2000«
V	petek, 16. junija, je Karate šola Dynamica v telovadnici trzinske osnovne šole pripravila turnir v shotokan karateju - TRZIN 2000. Mladi tekmovalci so gledalce navdušili z znanjem, kulturnim nastopom in pozitivno energijo, ki je vseskozi prevevala njihove samo-zaveslne nastope. Tekmovanje je bilo sestavl-jeno iz prikaza kat - to so nekakšni posred-niki, v katerih so shranjene vse informacije o karale tehniki in borbi, ter iz nastopa v dogo-vorjeni borbi — jiju ippon kumiteju, kjer na-padalec napada s poljubno tehniko v naprej dogovorjeni del telesa. Pri tem je potrebno borbeni duh vključevali v učinkovito uporabo osnovne tehnike ter povezovati blokade in protinapade.
V	katah so najprej nastopili tnlajši učenci -8. in 7. kyu, kjer so osvojili:
1.	mesto BUDJA Peler - Trzin,
2.	mesto BUDJA Dejan - Trzin,
4. mesto LAVRINC Nejc - Moravče.
V	drugi kategoriji so nastopili učenci - beli in rumeni pašovi, kjer so bili najboljši:
2.	mesto LAVR1C Edvard Brdo,
3.	mesto SKOK Žiga - Trzin,
4.	mesto SKOK Gašper - Trzin.
V	zadnji kategoriji so v katah nastopili starejši učenci - 4. in 3. kyu, kjer so med samimi do-brimi karateisti osvojili najvišja mesta:
2.	mesto ODOBAŠIČ Haris - Kamnik,
3.	mesto RUPNIK Blaž - Kamnik,
4.	mesto KONJAR Klemcn - Brdo.
V	drugem delu turnirja so učenci tekmovaii v dogovorjeni borbi - kumiteju. Pri lem so bili najboljši:
Mlajši učenci - 8. kyu:
2.	mesto LAVRINC Nejc - Moravče, 4. mesto DOSTAL Žiga - Moravče,
3.	mesto HROVATIN Rok - Trzin. Učenci - beli in rumeni pasovi:
1.	mesto SKOK Gašper - Trzin,
3.	mesto ČEŠNJEVARJ an - Brdo,
4.	mesto SKOK Žiga - Trzin. Učenci - 4. in 3. kyu:
2.	mesto ODOBAŠIČ Haris - Kamnik,
5.	mesto DOJČINOVIČ Mark - Kamnik,
6.	mesto NARAT Matej - Brdo.
Mladi karateisti so s svojimi nastopi dokazali, da jim tekmovanja pomenijo samoumevni sestavní del športnega treniranja in da je to tista končna pot do cilja, na kateri preverjajo svoje delo, zmogljivosti in se primerjajo s tekmeci. Šport je preprosto potrebno vzljubiti, uživali v gibanju, se ob njem sprostiti in navduševati. Zahvaljujemo se Zavarovalnici Triglav iz Domžal in Trgovski družbi Vele za praktične nagrade.
Vesna Gorjan
VADČÁ STťcAN
KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU:
Ker u uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vroćo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 713-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
I I. - 17. S. 26. 8. Druga pol. v avgustu ali v zač. septembra September September
September September Oktober
PD Onger Trzin - Mladinski odsek
Strelska družina Trzin
Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin
Turistično društvo Trzin Turistično društvo Trzin
Športno društvo Trzin PD Onger Trzin - Mladinski odsek Športno društvo Trzin
Tabor dijakov, studentov in "veteranov" MO - Mojstrana Strelska veselica
izlet v Heiligenblut in po gorski cesti pod Grossglockner. Vabljení tudi nečlaní.
predstavitev knjige Bernarde Zaječ v OŠ Trzin
drugo soboto v septembru bo avtobusni vseobčinski izlet v
Sv. Jurij ob Sčavnici
Dan košarke v spomín na Aljoša
Storžič (skozi Zrelo)
Turnir v malem nogometu (4 + I )
STALNA VABILA:
Društvo upokojencev Žerjavčki
Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje na svoja srečanja v gostišče Bor pri Mer-catorju v novem Trzinu
w Servis Trzin
Tr»ln, Ljubljanska 24, lei.: 061/721 720, fax: 061/712 032 Trgovina: 061/722 777, pradaja volil: 061/712 23«
Prihaja novi FORD TRANSIT
AHAČIĆ SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešemova 1/a, tel. 061/72-42-107
prodajalna izdelkov gorenje
POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE
Posebna ponudba:
HLADILNIK - 129 I (50 cm Skine. 113 cm vitina) ZMRZOVALNA OMARA (64 I) ŠTEDILNIK s steklokcramiCno ploSćo ŠTEOILNIK 2 plin, 2 elektrika, ventilacijska pećica POMIVALNI STROJI vgradni Barvni TV 51 Gorenje |3 lota sarancijej
101.354 SIT 61.283 SIT od 65.224 SIT 35.520 SIT