73486/gj <>Zj ZAKONI IN UREDBE V- O D ' €J , Lil. ZVEZEK Pravilniki k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov Ponatis iz „Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine" V Ljubljani 1936 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne 0. Mihalek) Wj*fmš‘ * Zakoni in uredbe Lil. zvezek Pravilniki k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov Ponatis iz »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine" Ljubljana 1936 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) 734b6 /■ L Ho, Vsebina Stran I. Pravilnik za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmet¬ skih dolgov.5 Potrdilo, da je kdo kmet.11 Odplačilni načrt A po členu 5. uredbe.19 Odplačilni načrt B po členu 5. uredbe.19 Odplačilni načrt po členu 28. uredbe.26 Splošni predpisi. 33 II. Pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obvez¬ nicami . 34 Obveznica, izdana po uredbi.37 Obračun kmetskega dolga po odst. (*) čl. 36. uredbe in odst. ( 2 ) člena 9. tega pravilnika.39 III. Pravilnik o nadzoru nad določanjem razlike, ki se po odst. ( 3 ) člena 10. uredbe pokriva z državnimi obvez¬ nicami .43 IV. Pravilnik, kako je ceniti vrednost zemljišč in ostale imovine dolžnikov-kmetov.47 V. Pravilnik, kako se določajo parcele, ki se vštevajo v površino 50 oz. 100 hektarov.53 VI. Pravilnik o uporabljanju in upravljanju posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov.56 VII. Pravilnik o dajanju olajšav dolžnikom Privilegirane agrarne banke d. d. v Beogradu.59 I. p.: Zadružna posojila.59 II. p.: Dolgoročna posojila.62 III. p.: Splošne določbe.64 I. Na podstavi pooblastitve iz odstavkov 0) in ( 2 ) člena 56. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. sep¬ tembra 1936 predpisujeva sporazumno z ministrom za fi¬ nance in ministrom za trgovino in industrijo tale pravilnik za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.* Člen 1. (K členu 1. uredbe.) ( 1 ) Z dolgom se razumejo poleg glavne obveznosti, nastale do vštetega dne 19. aprila 1932, tudi vse postran¬ ske obveznosti, ki iz nje izvirajo, kolikor ni z uredbo predpisano drugače. ( 2 ) Kdor je po dnevu 26. septembra 1936 prenehal biti kmet po uredbi, spada še dalje pod njene predpise. ( 3 ) Pravna stanja, ustvarjena s prejšnjim zakonom in prejšnjimi uredbami o zaščiti kmetov, so z uredbo, ko¬ likor ji nasprotujejo, razveljavljena; pravna dejanja pa, ki so bila na njih zasnovana in izvršena do dne 26. sep¬ tembra 1936, ostanejo v veljavi. ( 4 ) Kmetje, ki so uživali zaščito po prejšnjem zakonu in prejšnjih uredbah o zaščiti kmetov, ne izpolnjujejo pa * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. oktobra 1936, št. 252/LXIII/641. — »Službeni list« štev. 732/91 iz 1. 1936. — Uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov gl. »Službeni list« štev. 628/79 iz 1. 1936. 6 pogojev uredbe, izgube zaščito od dne, ko so prenehali omenjeni predpisi veljati. ( 5 ) Kdor je izgubil zaščito po prejšnjem zakonu in prejšnjih uredbah o zaščiti kmetov, uživa vse pravice po uredbi, razen če je izgubil zaščito zaradi namerne oškod- be svojih upnikov v smislu prejšnjih predpisov o zaščiti kmetov. ( 6 ) Z uredbo se ne izpreminjajo predpisi posebnih mednarodnih pogodb in konvencij s tujimi državami, s katerimi so urejena dolžniška razmerja, na katera bi se sicer uredba nanašala. ( 7 ) Uredba ne obsega dolgov, urejenih z zakonom o likvidaciji moratornega stanja, ustvarjenega z vojno. Člen 2. [K odstavku (*) člena 2. uredbe.] ( 1 ) Pri trgovcih in obrtnikih, razen trgovcev in obrt¬ nikov iz točke č) odstavka ( 6 ) člena 2. uredbe, pri indu- strijcih, aktivnih in upokojenih državnih in samoupravnih uradnikih, duhovnikih, odvetnikih, zdravnikih, inženir¬ jih, pooblaščenih geometrih, javnih notarjih, lekarnarjih, upravnikih kmetskih posestev in podobno se smatra, da so jim vsekakor ta zvanja ali ti poklici glavni poklic. ( 2 ) Ne smatra se za kmeta, kdor kupuje in redi živino radi preprodaje. ( 3 ) Da se smatra kdo za kmeta, zadošča, da obde¬ luje zemljo sam oz. s člani svoje rodbine ali pa v lastni režiji z najeto delovno močjo; ni pa potrebno, da bi se naselil na zemlji, ki jo obdeluje. ( 4 ) Kdor daje zemljo v zakup, ni kmet po uredbi. Da se smatra za kmeta, kdor obdeluje del svojega posestva sam oz. s člani svoje rodbine ali v lastni režiji, ostali del pa daje v zakup, je potrebno, da daje v zakup manj ko polovico svojega posestva, kolikor ne gre za primer iz točke a) odstavka ( 6 ) člena 2. uredbe. 7 Člen 3. [K odstavku ( ] ) člena 2. uredbe.] (*) Smatra se, da je kdo kmet, če je njegov obdačeni dohodek od kmetijstva večji od skupne vsote ostalih nje¬ govih obdačenih dohodkov. Dohodki od kmetskih gozdov se smatrajo za dohodke od kmetijstva. Če živi kmet z že¬ no in otroki v hišni skupnosti, se smatrajo vsi njih do¬ hodki za skupne. ( 2 ) Z obdačenim dohodkom se razumejo davčne osno¬ ve vseh davčnih oblik, kakor so določene v davčnih raz¬ poredih po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. febru¬ arja 1928, z njegovimi izpremembami in dopolnitvami. Med osnove davčnih oblik ne spadata osnovi občnega in skupnega davka na poslovni promet, katerima je osnova celotni (bruto) promet, ne pa dohodek. ( 3 ) Ko se naj poišče davčna osnova dohodku od zem¬ ljišč za dolgove, nastale pred uveljavitvijo zakona o ne¬ posrednih davkih, t. j. pred dnem 1. januarja 1929, se je ravnati takole: a) V krajinah, kjer je obstajal katastrski čisti do¬ hodek, ki je bil ob času zadolžitve za osnovo odmeri dav¬ ka na dohodek od zemljišč, je pomnožiti skupni čisti ka¬ tastrski dohodek iz časa zadolžitve s količnikom, dolo¬ čenim po členih 20. in 21. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928; b) v območju prejšnje Bosne in Hercegovine -je po¬ množiti skupno katastrsko vrednost zemljišč in skupni katastrski čisti dohodek od gozdov s količnikom, dolo¬ čenim po členih 20. in 21. zakona o neposrednih dav¬ kih z dne 8. februarja 1928; c) v območju prejšnje Srbije in Črne gore veljajo tudi za čas pred dnem 1. januanja 1929 tiste davčne osno¬ ve, ki so bile ustanovljene po zakonu o neposrednih dav¬ kih z dne 8. februarja 1928 (katastrski čisti dohodek). ( 4 ) Kot obdačeni dohodek je upoštevati tudi dohodek, ki ima sicer davčno osnovo, ki je pa po zakonskih predpi¬ sih oproščen plačevanja davkov. 8 Člen 4. [K odstavku ( 1 ) člena 2. uredbe.] ( 1 ) Z orno zemljo se razumejo njive (oranice), vr¬ tovi in sadovnjaki, vinogradi in travniki (senožeti) kakor tudi tista zemljišča, ki se ne obdelujejo, ki se pa dajo ob¬ delovati (ledina, opuščeni vinogradi in podobno). ( 2 ) Pašniki se ne smatrajo za orno zemljišče. Med pašnike se smejo uvrstiti samo tista zemljišča, ki se stalno uporabljajo za pašo. ( 3 ) Za površino ornega zemljišča je odločilno stanje v državnem zemljiškem katastru. Če se ne ujemajo po¬ samezne zemljiške parcele v državnem katastru glede kulture s stanjem v prirodi, potrdi to občinska uprava na zahtevo prizadete stranke s posebnim potrdilom, o ne¬ skladju pa obvesti pristojno katastrsko oblastvo. ( 4 ) Potrdilo občinske uprave iz prednjega odstavka služi kot dokaz za popravo stanja v državnem zemljiškem katastru glede kulture zemljišča, ko se izdaje potrdilo po členu 9. tega pravilnika. Vsak interesent sme zahtevati, da uvedi občno upravno oblastvo prve stopnje ob njego¬ vih stroških o tem nov postopek po zakonu o občnem upravnem postopku; odločba omenjenega oblastva je do¬ končna in zoper njo ni pravnega sredstva. (*) Ob sporu o površini ornega zemljišča v neizmerje- nih krajinah sme dokazati interesent površino zemljišča z načrtom, ki ga je izdelal pooblaščen geometer. Člen 5. [K odstavku (*) člena 2. uredbe.] (*) Uredba obsega vse rodbinske zadruge po veljav¬ nih zakonih. ( 2 ) Za rodbinsko zajednico, ki se smatra po odstavku (*) člena 2. uredbe za zadrugo, je potrebno, da so najmanj trije moški člani kmetje po uredbi. ( 3 ) Rodbinska zajednica je tam, kjer so bili na dan razglasitve uredbe najmanj trije moški člani. 9 Člen 6. [K odstavku ( 6 ) člena 2. uredbe.] (') K posestvu ne spada tisto zemljišče, ki ga ima kmet v zakupu ali na spolovini. Osebe iz točke a) od¬ stavka ( e ) člena 2. uredbe se smatrajo za kmete tudi te¬ daj, če dajo svoje zemljišče v zakup. ( 2 ) Za neuklonljivi zadržek se smatra tudi, če leži po¬ sestvo na kraijih, ki so toliko eden od drugega, da je kme¬ tu fizično nemogoče, da bi obdeloval vse posestvo sam oz. s člani svoje rodbine ali pa v lastni režiji. Za ne¬ uklonljiv zadržek se smatra tudi visoka starost, odsotnost, radi odslužitve kadrskega roka, odsotnost po zaslužku (sezonsko delo) in podobno. ( 3 ) Predpisi uredbe se nanašajo na zapuščino kmeta, če do dne uveljavitve uredbe ni bila dedičem izročena v posest. ( 4 ) Pri osebah, ki obdelujejo tujo zemljo kot posli, osebe, ki žanjejo za delež pri žetvi, kmetijski delavci in podobno, se smatra dohodek od obdelovanja tuje zemlje za dohodek od kmetijstva ne glede na to, ali imajo te osebe kaj svoje zemlje ali ije nimajo. Da bi se smatrale take osebe za kmete, ne smejo plačevati nobenega dru¬ gega davka na dohodek, razen davka od hiše, v kateri sa¬ me ali s člani svoje rodbine stanujejo, in tudi ne usluž- benskega davka. ( 5 ) Tudi tisti začasni posli, ki jih opravlja kdo z obrt¬ no dovolitvijo ali pooblastitvijo, se lahko smatrajo za po¬ stranske posle, če niso tej osebi glavni poklic. Lastnost kmeta obdrže tudi posamezniki, ki so vstopili kot začasni služabniki pri zasebnikih, uradih in javnih ustanovah. Člen 7, [K odstavku ( 7 ) člena 2. uredbe.] C 1 ) Obdačeni dohodek od hiše, v kateri kmet sam ali s svojo rodbino stanuje, se nanaša na hišo ne glede 10 na to, ali stoji v vasi, mestu, kopališču, letovišču ali kjer koli drugod. ( 2 ) Obdačeni dohodek od tistih prostorov take hiše, ki se oddajajo v najem, se upošteva pri ocenitvi velikosti obdačenih dohodkov. Člen 8. [K odstavku ( 8 ) člena 2. uredbe.] j 1 ) Dolžnik mora v prošnji za izdajo potrdila ali na zapisnik občinskega oblastva izjaviti, ali znašajo njegovi skupni dolgovi na dan 26. septembra 1936 več ko 250 di¬ narjev oz. manj ko 500.000 dinarjev, kakor tudi to, ali je bil ob času vsake svoje zadolžitve kmet po tej uredbi. ( 2 ) Občinsko oblastvo zaprosi podatke o višini davčne osnove za zemljarino od pristojne katastrske uprave. Po¬ datke o višini ostalih davčnih osnov zaprosi od pristojne davčne uprave. Katastrske in davčne uprave morajo spo¬ ročiti vse zaprošene podatke v 8 dneh. ( 3 ) Če izpodbija interesent bodisi pred občinskim oblastvom, preden se izda potrdilo, bodisi v pritožbi zoper izdano potrdilo pred sodiščem, da bi bil dolžnik ob času zadolžitve kmet po uredbi, in navede za to podatke, je dolžnik zavezan podati dokaze, da je izpolnjeval v tem trenutku oporekane pogoje uredbe. Če dokaže, kdor ima več dolgov, da ije bil kmet po uredbi v trenutku svoje najstarejše z uredbo obsežene zadolžitve, se domneva, da je obdržal to lastnost do dne uveljavitve uredbe; ta domneva se lahko ovrže. ( 4 ) Za kmete, ki so dolžniki ustanov iz odstavka j 1 ) člena 7. uredbe, veljajo tudi tisti predpisi o potrdilu iz odstavka ( 8 ) člena 2. uredbe, ki jih navaja člen 20. pra¬ vilnika. ( 5 ) Če ne poda dolžnik občinskemu oblastvu potreb¬ nih dokazov, da je bil ob določenem času kmet po uredbi, izreče oblastvo, da ga zavrača, in vroči odločbo intere¬ sentu. 11 ( e ) Ko prejme nadzorno oblastvo od občinske upra¬ ve ali mestnega poglavarstva zahtevano potrdilo ali od¬ klonilno odločbo, ijo vroči interesentom. Člen 9. [K odstavku ( 8 ) člena 2. uredbe.] Občinska oblastva (občinska uprava, mestno pogla¬ varstvo) izdajajo potrdila o tem, da je kdo kmet, po nastopnem obrazcu: Potrdilo, s katerim se potrjuje, da je bil (priimek, očetovo in osebno ime in pridevek, poklic) .... hišna številka. iz vasi .., občine (mesta) ....., okraja., banovine ..., na dan 26. septembra 1936 kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, kar se ugotavlja z nastopnimi dejstvi: I. Imenovancu je bilo kmetijstvo glavni poklic. II. Imenovanem je obdeloval vso svojo zemljo — več ko polovico svoje zemlje sam ali s člani svoje rodbine, po potrebi tudi z najeto delovno močjo. je obdeloval tujo zemlijo kot uživalec, zakupnik ali spolovinar, in ima — nima svoje zemlje. ni mogel sam obdelovati svojo zemljo zaradi bolezni ali naslednjih neuklonljivih zadržkov.... je obdeloval tujo zemljo sam ali s člani svoje rodbine in ni plačeval, razen uslužbenskega davka in zgradarine, nobenega drugega davka. ije živel v hišni skupnosti in se je bavil z naslednjimi postranskimi pridobitnimi posli (preprodajo, domačim obrtom, vozništvom-fijakarstvom, ribarstvom, brodar- stvom .), da bj pridobil zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse oznake kmeta, več zaslužka. 12 se je bavil poleg kmetijstva tudi s posli vaškega obrtnika, vaškega trgovca. je bil starešina ali član rodbinske zadruge po ve¬ ljavnih zakonih. je bil v smislu uredbe član rodbinske zajednice, v kateri so bili razen njega tudi še tile člani: (imena, spol in starost) ., ki so z nijim skupno živeli in delali. je bil maloleten otrok kmeta. je umrl, njegova zapuščina pa do dne 26. septem¬ bra 1936 še ni bila izročena dedičem. je bil samonaselnik v južnih krajinah. je bila omožena in izvirajo njeni in nje moža dohodki pretežno iz kmetijstva. III. Posestvo imenovančevo je obsegalo orne — za obdelovanje sposobne zemlje ha posestvo njegove žene, ki je živela z nijim v hišni skupnosti, je obsegalo orne — za obdelovanje sposobne zemlje ha posestvo njegovih otrok, ki so živeli z nijim v hišni skupnosti, je obsegalo orne — za obdelovanje sposobne zemlje ha Skupna površina orne — za obdelova¬ nje sposobne zemlje ha Posestvo rodbinske zadruge — rodbin¬ ske zajednice je obsegalo orne — za obde¬ lovanje sposobne zemlje ha IV. Obdačeni dohodek imenovanca, njegovih otrok in žene, ki so živeli z njim na dan 26. septembra 1936 v hišni skupnosti, je izviral pretežno iz kmetijstva, kakor se to vidi iz podatkov, dobljenih od pristojne davčne uprave v ., št... z dne ..... in od katastrske uprave v ... št. z dne ... ; ., o višini posameznih davčnih osnov, in sicer: 13 1. Osnova za davek na dohodek od zemljišč din 2. a) osnova za davek na dohodek od zgradb din b) osnova za davek na dohodek od podjetja, obrata in samo- stalnega poklica din c) osnova za dohodek od rente din č) osnova za dohodek od nesa- mostalnega dela din Skupne osnove pod 2. znašajo din in to je manj nego osnova pod 1. Ni se upoštevala osnova za davek na dohodek od ne- samostalnega dela in poklica niti osnova za davek na dohodek od zgradb, ker je bil imenovanec kmetski de¬ lavec, posel, je služil kot začasni služabnik pri zasebni¬ kih, uradih, javni ustanovi, Imenovanec je izjavil v prošnji za izdajo potrdila — na zapisnik pred podpisanim oblastvom, da je dolžan, in sicer (imena vseh upnikov in zneski posameznih dolgov na dan 26. septembra 1936) .!........ Prav tako je izjavil, da je bil ob času, ko so nastali vsi ti posamezni dolgovi, kmet po uredbi. To potrdilo se izdaje... na prošnjo. brez plačila takse po predpisu člena 55. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in se sme uporabljati samo po določbah te uredbe. Štev. (po vložnem zapisniku) Pečat in podpis občinskega oblastva Pripomba. Ker obsega prednji obrazec potrdila vse primere, ki jih določa uredba, naj prečrta občinsko oblastvo besedilo obrazca glede tistih okolnosti, ki se ne nanašajo na dolžnika kmeta, za katerega se izdaje potrdilo. 14 Glede osebe, ki ne izpolnjuje vseh pogojev uredbe, ne izda občinsko oblastvo potrdila, marveč izda prosilcu v 14 dneh odločbo, da ni dotična oseba kmet po uredbi, in navede za to stvarne razloge. Vsa dejstva in okolnosti iz zgoraj navedenih potrdil se morajo ugotoviti po stanju na dan 26. septembra 1936. Ta obrazec za potrdilo s potrebnimi izpremembami se uporablja tudi za rodbinske zadruge po veljavnih zakonih. Člen 10. [K odstavku j 1 ) člena 8. uredbe.] (*) Z uredbo so obsežene samo tiste kmetske obvez¬ nosti, ki se glase na denar. ( 2 ) Terjatve, ki se glase na zlato ali tuj denar, se pre¬ računajo radi ugotovitve skupnega dolgovanja v dinarje. Za obračun velja tečaj, ki obstoji v trenutku, ko se ugo¬ tavlja višina dolga po predpisih uredbe. Take terjatve, najsi se tudi znižajo, se glase še nadalje na zlato ali tuj denar. ( 3 ) Če dolžnik dokaže, da je v zavarovanje prenesel na upnika nepremičnine, razveljavi sodišče na njegovo zahtevo ta prenos, kolikor je nepremičnina v lasti upnika ali njegovih dedičev. To pravico ima dolžnik samo, če ni izgubil do dne 20. aprila 1932 pogodbene pravice, da se po izplačilu dolga iznova prenesi nanj lastnina teh nepremičnin. Vse pravice, ki so jih pridobili drugi na teh nepremičninah do dne razglasitve tega pravilnika, ostanejo v veljavi. Člen 11. [K odstavku j 1 ) člena 3. uredbe.] (*) Pri meničnih dolgovih se smatra akceptant za glavnega dolžnika. Pri drugih dolžniških listinah se sma¬ tra za glavnega dolžnika, kdor je naveden v njih kot glavni ali kot prvi dolžnik. V dvomu, kdo izmed več 15 dolžnikov je glavni dolžnik, se smatra za takega, komur se je posojilo dovolilo. ( 2 ) Znižba dolga in druge olajšave po uredbi veljajo tudi za poroka ali solidarnega dolžnika, prav kakor za glavnega dolžnika, tudi tedaj, če porok ali solidarni dolž¬ nik ni kmet. ( 3 ) Pri zadrugah z neomejeno zavezo, ki so pod za¬ ščito, se uporablja glede jamstva njih članov točka č) od¬ stavka j 1 ) člena 5. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez z dne 23. novembra 1934.* ( 4 ) Smatra se, da morata solidarni dolžnik ali porok izpolniti obveznost tedaj, kadar terja upnik od njiju pla¬ čilo. Od tega dne začno teči zanju roki po uredbi. Člen 12. [K odstavku ( 3 ) člena 3. uredbe.] Sodišče mora na dolžnikovo zahtevo odpraviti stečaj. Člen 13. [K odstavku ( 4 ) člena 3. uredbe.] j 1 ) S pristojbinami, predpisanimi z zakonom, se ra¬ zumejo tudi pristojbine prič, izvedencev, članov sodnih komisij kakor tudi prispevki okrožnim uradom za zava¬ rovanje delavcev; ne spadajo pa k njim nagrade javnih notarjev niti duhovnov za duhovna opravila. ( 2 ) Če je dal porok ročno zastavo, da bi zavaroval kmetski dolg, je upnik upravičen obdržati zastavo samo do vrednosti, ki je potrebna za zavarovanje dolga v višini, določeni z uredbo. Vinkulacija vložne knjižice in dolg po tekočem računu z ročnozastavnim pokritjem se sma¬ trajo za dolgove, krite z ročno zastavo. Ne smatrajo se za ročno zastavo tisti predmeti, ki so bili na dan uveljavitve uredbe v dolžnikovih rokah. ( 3 ) Terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, obse¬ gajo poleg denarnih kazni in povračila škode tudi vse * »Službeni list« št. 744/100 iz 1. 1934. 16 ostale terjatve ne glede na to, ali jih je ugotovilo kazen¬ sko ali civilno sodišče ali pa upravno oblastvo; mimo drugega obsegajo tudi povračilo kazenskih stroškov in povračilo stroškov za izvršitev kazni. ( 4 ) Osebe, ki jim je z uredbo z dne 30. aprila 1936, št. 22.820/VI—c* o ureditvi dolgov, napravljenih na pod¬ stavi zakona o brezobrestnih posojilih združbam naselje¬ nih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme št. 11.600 z dne 30. marca 1928, znižan dolg kolonizacijskemu skladu, se ne morejo koristiti s predpisi uredbe glede ostanka dolga. Člen 14. [K odstavku ( 6 ) člena 3. uredbe.] Z »nasledjem« iz odstavka ( 6 ) člena 3. uredbe se razumejo tudi nasledstvene pogodbe katere koli vrste (darilna pogodba, prodajna pogodba in podobno). Člen 15. [K odstavkoma ( 8 ) in ( 8 ) člena 3. uredbe.] Č) Posamezniki in ustanove, ki so terjatve proti kmetom, obsežene z uredbo, kaki kreditni ustanovi s cesijo odstopili, dali v lombard ali pa reeskompt, morajo to ustanovo obvestiti, katere teh terjatev spadajo pod predpise uredbe. ( 2 ) Če je upnik, ki je kmetu neposredno kreditiral, ustanova iz odstavka (*) člena 7. uredbe, da — kolikor se o načinu zamene pokritja ne sporazume s svojim upnikom po cesiji, lombardu ali pa reeskomptu drugače — le-temu nalog, naj izroči dolžniške listine, obsežene z uredbo, Privilegirani agrarni banki v smislu III. poglavja uredbe; če je bil sporazum dosežen, obvestita obe stranki o tem Privilegirano agrarno banko. Ob istem času sporoči up¬ nik, ki je kmetu neposredno kreditiral, Privilegirani »Službeni list« št. 306/45 iz 1. 1936. 17 agrarni banki neposredno ostale podatke o teh dolžnikih po predpisih odstavkov ( 2 ) in ( 3 ) člena 7. uredbe. Če odkloni Privilegirana agrarna banka po členu 9. uredbe prevzem katere teh listin, jih vrne tistemu, od katerega jih je neposredno dobila. ( 3 ) Če ni drugačnega sporazuma o načinu zamene pokritja po prednjem odstavku, se vse terjatve upnika, ki je kmetu neposredno kreditiral, proti Privilegirani agrarni banki na podstavi členov 10. in 11. uredbe zdru¬ žijo in služijo kot zavarovanje v korist upnika po cesiji, lombardu ali reeskomptu do zneska njegove skupne ter¬ jatve iz teh poslov proti prvemu upniku kmeta. Če ne zadoščajo navedene terjatve ustanov iz odstavka (') čle¬ na 7. uredbe za pokritje vsega dolga upniku po cesiji, lombardu ali reeskomptu in se prizadete ustanove ne sporazumejo drugače, da dolžniška ustanova upniški usta¬ novi menico s svojim akceptom in rokom, ki ni krajši od treh mesecev. ( 4 ) Če dolžnik po cesiji, lombardu ali reeskomptu ni ustanova iz odstavka ( l ) člena 7, uredbe, ostane kre¬ ditna ustanova še dalje upnik na podstavi istih listin; le da mora dati upnik, ki je kmetu neposredno kreditiral, za odpisano vrednost kmetskega dolga novo pokritje. ( 5 ) Siromaštvo po odstavku ( 9 ) člena B. uredbe se ugotovi v trenutku, ko upnik zaprosi, da bi se koristil s tem predpisom. Od tega trenutka dalje izgubi dolžnik olajšave po uredbi, če dokaže upnik siromaštvo. Člen 16. [K odstavku ( 4 ) člena 4. uredbe.] (*) Vsa odplačila glavnice, opravljena do dne uve¬ ljavitve uredbe, se odbijejo od glavnice dolga pred znižbo. ( 2 ) V najvišji znesek letnih obresti, določen z uredbo, se vštejejo tudi vsa ostala postranska plačila ali postran¬ ske dajatve, za katere se je obvezal dolžnik poleg obresti, kakršne so provizije, konvencionalne kazni, režijski stroški in podobno. 2 18 Člen 17. [K odstavkoma ( 2 ) in ( 3 ) člena 4. uredbe.] P) Zastaranje dospelih obresti je prekinjeno z uve¬ ljavitvijo zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi posa¬ meznih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. aprila 1932. ( 2 ) Obresti od dne 20. aprila 1932 do dne 15. novem¬ bra 1936 se morajo obračunati za ustanove iz odstavka p) člena 7. uredbe do dne 1. novembra 1936 (člen 28. uredbe) za ne znižano glavnico. Z ne znižanimi priznanimi obrest¬ mi se razumejo obrestni zneski, priznani s prejšnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmetov in njih izpremem- bami in dopolnitvami in z odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez. Glede kapitalizacije takih obresti veljajo roki, določeni z zakonom in uredbami o zaščiti kmetov in odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez. Privi¬ legirana agrarna banka daje ustanovam iz odstavka ( 1 ) člena 7. uredbe radi enotnosti potrebna navodila glede obračuna teh obresti. ( 3 ) Za čas od dne uveljavitve uredbe do dne 15. no¬ vembra 1936 se obračuna obrestna mera, določena z uredbo, za znižano glavnico, če je bila glavnica znižana po predpisih uredbe. (*) S stroški do dne 20. aprila 1932 se razumejo stro¬ ški, ki so nastali do tega dne, ne glede na to, kdaj so bili formalno pravnomočno prisojeni. ( 5 ) Hipotekarno zavarovanje, kolikor ne presega zne¬ ska znižanega dolga, ostane v veljavi v popolnem znesku, kolikor pa presega znesek znižanega dolga, se izbriše. ( 6 ) Po odstavku ( 3 ) člena 4. uredbe preveč ubrane obresti se odbijejo od znižane glavnice. Člen 18. [K odstavku P) člena 5. uredbe.] (’) Za površino 50 oz. 100 hektarov iz odstavka C 1 ) člena 5. uredbe veljajo vsi splošni predpisi uredbe, ko¬ likor niso s tem odstavkom izrečno izpremenjeni. 19 ( 2 ) Spore po členu 5. uredbe rešujejo okrajna sodi¬ šča po nepravdnem postopku skladno s poslednjima dvema stavkoma člena 54. uredbe. Odplačilni načrt A po členu 5. uredbe. (Primer za 15 let.) Dolg po členu 5. v znesku 100 dinarjev na dan 15. novembra 1936 se amortizira, začenši z dnem 15. no¬ vembra 1936, ob obrestovanju po 4V2% in plačilu 15 let¬ nih anuitet po 9'02 dinarjev, po naslednjem amortizacij¬ skem načrtu: Odplačilni načrt B po členu 5. uredbe. (Primer za 10 let.) Dolg po členu 5. v znesku 100 dinarjev na dan 15. novembra 1936 se amortizira, začenši z dnem 15. no¬ vembra 1936, ob obrestovanju po 4‘/2% in s plačilom 2 * I 20 10 letnih anuitet po 12'19 dinarjev, po naslednjem amor¬ tizacijskem načrtu: Člen 19. (K členu 6. uredbe.) ( x ) Vsi splošni predpisi uredbe se nanašajo tudi na dolgove po členu 6. uredbe, kolikor ta člen ne odreja drugače. ( 2 ) Ali je smatrati upnika za ustanovo iz člena 6. uredbe, ugotovi na zahtevo interesentov okrajno sodišče po nepravdnem postopku; nezadovoljna stranka ima pra¬ vico pritožbe na okrožno sodišče po poslednjih dveh stavkih člena 54. uredbe. ( 3 ) Besede »brez kakršne koli znižbe« v členu 6. uredbe pomenijo, da se samo glavnica ne zniža. Člen 20. [K odstavku ( 2 ) člena 7. uredbe.] (') Rok treh mesecev po odstavku ( 2 ) člena 7. ured¬ be začne teči od dne uveljavitve tega pravilnika. Usta¬ nove iz odstavka (‘J člena 7. uredbe predlože v tem roku Privilegirani agrarni banki seznam vseh dolžnikov z obračuni in potrebnimi podatki, banka pa jim da na njih zahtevo potrebni rok za dopolnitev podatkov po že 21 prejetem seznamu. Prepis teh obračunov vroče ustanove iz odstavka C 1 ) člena 7. uredbe tudi dolžnikom. ( 2 ) Ustanove in odstavka G) člena 7. uredbe iz- roče Privilegirani agrarni banki seznam tistih svojih dolžnikov, s katerimi so doslej ravnale kot z dolžniki, zaščitenimi po zakonu in uredbah o zaščiti kmetov, razen če je iz vsebine dolžniških listin, potrdil in drugih po¬ datkov očitno razbrati, da ti dolžniki niso kmetje po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Ustanove iz od¬ stavka G) člena 7. uredbe vpišejo v seznam tudi tiste svoje dolžnike, ki niso bili obseženi z zakonom in ured¬ bami o zaščiti kmetov, za katere pa imajo podatke, da izpolnjujejo pogoje iz uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. ( 3 ) Glede vseh dolžnikov iz tega člena morajo po¬ slati ustanove iz odstavka G) člena 7. uredbe Privilegi¬ rani agrarni banki tudi potrdila po členu 9. pravilnika ali pa dokaze, da se je potrdilo zaprosilo. ( 4 ) Ustanove iz odstavka U) člena 7. uredbe pošljejo lahko tudi po izteku roka treh mesecev [odstavek G) tega člena] Privilegirani agrarni banki upniške listine o kakem dolžniku, če dokažejo, da jim je le-ta pozneje predložil potrdilo ali sodno odločbo, da je kmet po uredbi. Člen 21. [K odstavku G) člena 7. uredbe.] G) Poleg ostalih podatkov sporočijo ustanove iz od¬ stavka (') člena 7. Privilegirani agrarni banki tudi šte¬ vilke zemljiškoknjižnih vložkov z navedbo katastrske (davčne) občine vseh zavezancev (glavnih dolžnikov in porokov), v krajinah pa, kjer zemljiške knjige še niso uvedene, natančen popis vseh zemljišč, ki so njih last. ( 2 ) Vsa oblastva in uradi, ki vodijo podatke o nepre¬ mičninah, morajo sporočiti ustanovam iz odstavka (‘) člena 7. uredbe ali Privilegirani agrarni banki na njih zahtevo potrebne podatke hitro in brez plačila takse. G) Z dokončno odpisanimi terjatvami po odstavku ( 2 ) člena 7. uredbe se razumejo tiste docela ali deloma 22 odpisane terjatve proti kmetom, ki jih v poslednji bilan¬ ci, odobreni po skupščini, ni med aktivi. K seznamu tistih odpisanih terjatev, ki so zavarovane s hipoteko, se morajo priložiti tudi vse listine o izvedenih zavaro¬ vanjih. ( 4 ) Privilegirana agrarna banka določi radi enotno¬ sti postopka obrazce za sezname po odstavku ( 2 ) člena 7. uredbe; po en primerek pošlje na zahtevo interesentom. Upniki iz odstavka U) tega člena prijavijo banki svoje terjatve s temi obrazci. Banka jim da tudi vsa ostala potrebna pojasnila. (3) V času med uveljavitvijo uredbe do izročitve se¬ znamov Privilegirani agrarni banki z listinami in po¬ datki vred po odstavku ( 2 ) člena 7. uredbe opravijo usta¬ nove iz odstavka j 1 ) tega člena za račun Privilegirane agrarne banke vsa neodložljiva dejanja kakor tudi pre¬ jemke in izdatke v zvezi s temi terjatvami. Ustanove iz odstavka j 1 ) člena 7. uredbe morajo vse prejete vsote takoj poslati Privilegirani agrarni banki z obračunom po seznamu iz odstavka ( 4 ) tega člena pravilnika. Člen 22. (K členu 8. uredbe.) ( 4 ) Vse posebne pravice, ki jih ima Privilegirana agrarna banka po zakonu o Privilegirani agrarni banki in vseh njegovih izpreinembah in dopolnitvah, se nana¬ šajo tudi na vse tiste njene dolžnike, ki so postali njeni dolžniki po odstavku ( 4 ) člena 8. uredbe. ( 2 ) Svojo polno pravno obveznost obdrže tudi tiste dolžniške listine, po katerih se je zamudila oprava kake¬ ga pravnega dejanja v času od dne uveljavitve uredbe do njih izročitve Privilegirani agrarni banki. Člen 23. (K členu 9. uredbe.) (') Po knjigah dokončno odpisane terjatve odobri, kolikor so zavarovane s hipoteko, Privilegirana agrarna 23 banka po uredbi ustanovam iz odstavka ( L ) člena 7. uredbe. ( 2 ) Vrednost hipotekarnega pokritja dokončno odpi¬ sanih terjatev se ugotovi po določbah pravilnika, ome¬ njenega v odstavku ( 3 ) člena 24. uredbe. ( 3 ) Obstoj dolga po drugem stavku odstavka ( 2 ) člena 9. uredbe ugotovi sodišče po členu 54. uredbe v nepravdnem postopku. Če gre za ugotovitev dolga po poslednjem stavku tega odstavka, odloči o obstoju, višini in značaju dolga pristojno sodišče po civilnem pravd¬ nem postopku. Člen 24. (K členu 11. uredbe.) (‘) »50% dela terjatev« iz odstavka C 1 ) člena 11. uredbe se nanaša na ne znižano glavnico iz odstavka Č) člena 4. uredbe. ( 2 ) »Ostanek v višini 25%« iz odstavka ( 2 ) člena 11. uredbe se nanaša samo na znesek dolga, označen v od¬ stavku (*) člena 4. uredbe. Člen 25. [K odstavku (*) člena 14. uredbe.] Obresti na terjatve po tekočem računu tečejo usta¬ novam iz odstavka (*) člena 7. uredbe od dne 16. no¬ vembra 1936. Člen 26. (K členu 15. uredbe.) (’) Rok enega leta iz odstavka (0 člena 15. uredbe začne teči od dne, ko je prejela Privilegirana agrarna banka poslednjo listino v zvezi s prevzemom posamezne terjatve ustanov iz odstavka 0) člena 7. uredbe. ( 2 ) Novi zastaralni roki po odstavku ( 2 ) člena 15. uredbe se nanašajo tudi na zamujena pravna dejanja. 24 ( 3 ) Če Privilegirana agrarna banka upniku listine po odstavku ( 2 ) člena 15. uredbe vrne, obvesti o tem tudi dolžnike. Člen 27. (K členu 20. uredbe.) (‘) Privilegirana agrarna banka zaprosi pri pristoj¬ nem sodišču, naj prenese v zemljiških knjigah oz. v inta- bulacijskem zapisniku nanjo vse upniške pravice usta¬ nov iz odstavka ( l ) člena 7. uredbe po odstavku ( 2 ) tega člena. ( 2 ) Glede terjatev, prevzetih od ustanov iz odstavka ( l ) člena 7. uredbe, ki še niso zavarovane, zaprosi Privi¬ legirana agrarna banka pri pristojnih sodiščih vknjižbo zastavne pravice v zemljiških knjigah oz. intabulacijo v intabulacijskem zapisniku na podstavi overjenega iz¬ piska iz svojih knjig po predpisih člena 20. uredbe. ( 3 ) Oseba, ki je na njene nepremičnine postavljena vknjižba po odstavku (*) člena 20. uredbe, obdrži pravi¬ co do uporabe rednih pravnih sredstev. Člen 28. (K členu 21. uredbe.) (*) Z započetimi sodnimi dejanji iz odstavka (*) člena 21. uredbe se razumejo samo dejanja v sodnem postopku po zakomu o izvršbi in zavarovanju, stečajnem zakonu in zakonu o prisilni poravnavi izven stečaja, iz- vzeinši že opravljena zavarovanja v javnih knjigah. Usta¬ vitev postopka iz istega odstavka se nanaša tudi na od¬ pravo stečaja, uvedenega zoper kmeta po dnevu 19. apri¬ la 1932. ( 2 ) Na dolžnikovo zahtevo ustavi sodišče postopek šele, ko se ugotovi, da je kmet po uredbi. ( 3 ) O ustavitvi postopka obvesti sodišče tudi Privi¬ legirano agrarno banko. 25 ( 4 ) Po dolžniških listinah, ki jih prejme Privilegi¬ rana agrarna banka po odstavku ( 2 ) člena 2. uredbe, ni več opraviti protestov, notifikacij niti ostalih dejanj, katerih zamuda ima za posledico izgubo določnih upni¬ ških pravic. Člen 29. (K členu 26. uredbe.) (‘) Dolžnik je zavezan predložiti sodišču prošnjo za znižbo dolga v roku, določenem z odstavkom (‘) člena 26. uredbe; priloge pa predloži lahko tudi pozneje v roku, ki mu ga določi sodišče. Če je potrdilo po odstavku ( 8 ) člena 2. uredbe Privilegirani agrarni banki že predlo¬ ženo, ne zahteva sodišče od dolžnika novega potrdila, marveč pozove Privilegirano agrarno banko, naj mu pošlje potrdilo z ostalimi podatki po odstavku ( l ) člena 27. uredbe. ( 2 ) Predpisi iz odstavka ( 8 ) člena 2. uredbe o ob¬ veznosti, roku in postopku za izdajanje potrdil po občini veljajo tudi za vsa potrdila po členu 26. uredbe. ( 3 ) Med dolgove iz točke b) odstavka ( 2 ) člena 26. uredbe spadajo vsi dolgovi kmeta ne glede na to, kakšne vrste je dolg, kdaj je nastal in ali je obsežen z ured¬ bo ali ni. ( 4 ) Radi preizkusa odmere davka na rente pošljejo sodišča pristojnim davčnim upravam seznam vseh upni¬ kov, navedenih v prijavah dolžnikov po točki b) odstav¬ ka ( 2 ) člena 26. uredbe. ( 5 ) K dolžnikovi imovini spadajo tudi njegove terjatve. Člen 80. (K členu 27. uredbe.) Ko izvrši znižbo po členih 23. in 26. uredbe, obvesti Privilegirana agrarna banka dolžnike in jim vroči končni obračun njih dolga. 26 Člen 31. (K členu 28. uredbe.) Odplačilni načrt. Dolg po členu 28. uredbe v znesku 100 dinarjev na dan 1. novembra 1936 se amortizira, začenši z dnem 1. novembra 1936, ob obrestovamju po 4)4% in plačilu 12 letnih anuitet po 10'60 din, po naslednjem amortiza¬ cijskem načrtu. Člen 32. (K členoma 29. in 30. uredbe.) (*) V 20 dneh od razglasitve tega pravilnika morajo ustanove iz odstavka (*) člena 7. uredbe vse svoje dolž¬ nike, s katerimi so doslej ravnale kot z dolžniki, obseže¬ nimi z zakonom in uredbami o zaščiti kmetov, izvzemši tiste, o katerih imajo podatke, da niso kmetje po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, pozvati, naj pošljejo, da se izognejo posledicam iz člena 48. uredbe, Privilegirani agrarni banki takoj in neposredno svojo prvo anuiteto po členih 28., 29. in 30. uredbe. Prav tako pošljejo' poziv 27 za plačilo prve anuitete tudi tistim svojim dolžnikom, ki niso bili obseženi z zakonom in uredbami o zaščiti kme¬ tov, o katerih pa imajo podatke, da izpolnjujejo pogoje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. ( 2 ) Ko pošljejo ustanove iz odstavka (’) člena 7. uredbe svojim dolžnikom po prednjem odstavku pozive za plačilo prve anuitete, pošljejo Privilegirani agrarni banki takoj seznam vseh tako pozvanih svojih dolžnikov obenem s kopijo poziva in dolžniku poslanega začasnega izračuna prve anuitete. Po teh podatkih zahteva Privile¬ girana agrarna banka, če ji dolžniki ne pošljejo pravo¬ časno zneskov po prednjem odstavku, plačilo teh vsot z izvršbo preko davčnih uprav po členu 48. uredbe. Člen 33. (K členu 31. uredbe.) (‘) V primeru odstavka ( 2 ) člena 31. uredbe se opra¬ vi izvršba za ne plačano anuiteto na dolžnikove premič¬ nine. Če ne da ta izvršba zadostnega uspeha, se opravi izvršba za izterjavo vsega ostanka dolga po odstavku ( 2 ) člena 48. uredbe. ( 2 ) Davčne uprave izdajo dolžnikom posebna potr¬ dila o vplačilih, prejetih v zvezi s členom 31. uredbe; ta potrdila so prosta takse. ( 3 ) Davčne uprave pobirajo po členih 31. in 48. uredbe od dolžnikov zamudne obresti na pozneje pla¬ čane obroke in jih vknjižujejo v korist Privilegirane agrarne banke, o čemer jim pošiljajo posebna poročila. ( 4 ) Davčne uprave smejo odpreti radi vplačevanja teh anuitet poseben čekovni račun pri Poštni hranilnici. Člen 34. (K členu 35. uredbe.) (*) Z vojnim stanjem po členu 35. uredbe se razume čas od dne 27. julija 1914 do dne 11. novembra 1918. ( 2 ) Dolžniku, ki predloži Državni hipotekarni banki potrdilo, da je bil kmet po uredbi in tem pravilniku, po- 28 daljša banka rok za odplačilo posojila na 32 let, računši od dne prvotne zadolžitve. ( 3 ) Vsi dolžniki, ki se koristijo s členom 35. uredbe, izdajo Državni hipotekarni banki za vsako zadolžitev novo listino v obliki, ki jo predpiše banka. ( 4 ) Za nerednega po odstavku ( 2 ) člena 35. uredbe se smatra tisti dolžnik, ki na dan uveljavitve uredbe tudi le ene anuitete ni položil v roku. Če polože taki dolžniki po uveljavitvi uredbe potrebne zneske za po¬ ravnavo anuitet, se anuitete obračunajo in izterjajo po pogojili, ki so veljali do uveljavitve uredbe. Če položi dolžnik, ki je zaostal s plačilom ene ali več anuitet, po uveljavitvi uredbe znesek, ki ne zadošča za poravnavo niti ene cele anuitete, kapitalizira banka ne plačane obresti in ostali dolg iz osebnega računa po uredbi, nato pa porabi položeni znesek za odplačilo tako dobljenega dolga. Če je položiI dolžnik, ki je zaostal s plačilom več anuitet, (»o uveljavitvi uredbe znesek, ki bi se dal pora¬ biti za odplačilo ene cele anuitete, obračuna in iztenja banka to anuiteto po dosedanjih pogojih, glede ostalih svojih terjatev iz naslova obresti in drugega pa postopa na način, določen v prednjem stavku. ( 5 ) Ne plačane obresti se kapitalizirajo, in sicer po obrestni meri, ki je veljala do prvega prihodnjega pla- čilnega roka za anuiteto, ki dospe po uveljavitvi uredbe, tako, da se zaračuna enostavna obrestna mera, pri čemer se obsežejo vse ne plačane obresti za ta čas. Poleg obresti se kapitalizira celotni dolg, ki se vodi po osebnem računu. ( 6 ) Glavnica, zvišana na način, določen v prednjih odstavkih tega člena, ima isti vrstni red kot prvotna glavnica, zavarovana s hipoteko ali zaznamovana (vknji- žena, predznamovana). ( 7 ) Stroški za naknadno cenitev zastavljenega pose¬ stva po odstavku ( 4 ) člena 35. uredbe obremenjajo Dr¬ žavno hipotekarno banko; ta cenitev se opravlja po ob¬ razcu in postopku, ki ju predpiše banka. Če odredi Dr- 29 žavna hipotekarna banka za člane cenilne komisije okraj¬ ne kmetijske referente, so le-ti dolžni ustreči pozivu banke. ( 8 ) Ce se v primeru odstavka ( 5 ) člena 85. uredbe opravlja izvršilni postopek s prodajo zastave po okrajnih sodiščih ali upravnih oblastvih, zaprosi banka, ko dolž¬ nik dokaže, da ga je smatrati za kmeta po uredbi, naj okrajno sodišče ali upravno oblastvo uvedeni izvršilni postopek ustavi. Člen 35. (K členu 86. uredbe.) ( J ) Vsa obstoječa zavarovanja za terjatve iz člena 36. uredbe ostanejo v veljavi tudi po opravljeni zameni dolžniških listin po odstavku ( 3 ) tega člena. Prav tako ostanejo v veljavi tudi regresne pravice zavezancev po menicah, nadomeščenih z obveznicami po odstavku ( 3 ) člena 36. uredbe. ( 2 ) Upnik sme dokazovati, da je v slabšem gmotnem položaju kot njegov dolžnik, bodisi pred znižbo glavnice, v katerem primeru se znižba niti ne vrši, bodisi po zniž- bi; v poslednjem primeru ostane izvršena znižba v ve¬ ljavi, dolžnik pa izgubi pridobljene olajšave glede roka in višine obrestne mere, ( 3 ) Če izvira dolg kmeta istemu upniku deloma iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela, deloma pa iz drugih pravnih razmerij, in je položil dolžnik na račun skupnega dolga upniku odplačila, ne da bi označil, na račun katerega dolga jih daje, se vštejejo položena od¬ plačila na obe vrsti dolgov sorazmerno po njih višini. ( 4 ) Upnik se ne more koristiti z odstavkom ( 2 ) čle¬ na 36. uredbe, če dolžnik dokaže, da ije ubiral od njega oderuške obresti po odstavku ( 2 ) člena 37, uredbe. Člen 36. (K členu 37. uredbe.) (‘) Za uvedbo postopka po odstavku U) člena 37. uredbe zadošča, da predloži upnik sodišču potrebne po- 30 datke ali da se sklicuje na priče. Pri ocenitvi plačilne sposobnosti upošteva sodišče imovinsko stanje in dohod¬ ke dolžnika in upnikov. ( 2 ) Za oderuštvo po odstavku ( 2 ) člena 37. uredbe se smatrajo tiste obresti, ki so bile znatno višje od sred¬ nje običajne obrestne mere v kraju, kjer, in ob času, ko so bile plačane. Potrdilo o višini srednje običajne obrest¬ ne mere izdajajo trgovinske zbornice za svoja območja. Sodišče zahteva po potrebi, naj overi to potrdilo tudi pristojna banska uprava Za znižbo dolga po odstavku ( 2 ) člena 37. uredbe ni potrebno, da ije bil upnik* obsojen zaradi oderuštva. Člen 37. (K členu 43. uredbe.) (*) S krajevno povprečno prometno vrednostjo zem¬ ljišča dotične kulture se razume povprečna prometna vrednost zemljišča v gospodarskem letu od dne 1. okto¬ bra 1935 do konca meseca septembra 1936. ( 2 ) Predpisi iz členov 41., 42. in 43. uredbe veljajo za kmete, ki so kupili zemljišče pred dnem 20. apri¬ la 1932, najsi niso postali zemljiškoknjižni lastniki. Člen 38. (K členu 44. uredbe.) (*) Agrarni subjekti in drugi kmetje dolžniki se smejo koristiti tudi za dolgove iz VII. poglavja uredbe z ostalimi predpisi uredbe; ne morejo se pa v tem pri¬ meru koristiti z olajšavami po predpisih VIL poglavja. Ti dolžniki morajo podati v dveh mesecih od dne uvelja¬ vitve tega pravilnika upniku pismeno izjavo, da se bodo koristili z drugimi ugodnostmi uredbe. Če tega ne store, se smatra, da se bodo koristili s predpisi Vil. poglavja uredbe. * V izvirniku vsekakor pogrešno: dolžnik. 31 ( 2 ) Kmetje, katerih zemljišče je deloma pod agrarno reformo po zakonskih predpisih o likvidaciji agrarnih odnošajev, se smejo koristiti z uredbo glede svojih dol¬ gov samo za tisti del svojega zemljišča, ki ne spada pod te predpise. Člen 39. (K členu 45. uredbe.) (*) Določbe iz člena 45. uredbe se nanašajo na dolž¬ nike iz Vil. poglavja. ( 2 ) Če so sklenili kupci zemlje veleposestev, ker jim je grozila tožba zaradi neplačila odplačil, naknadno novo pogodbo (poravnavo) po hujših pogojih, kot jih uredba predpisuje, nimajo take pogodbe (poravnave) veljave. ( 3 ) Za nične se smatrajo tudi vse odločbe, izdane po dnevu 20. aprila 1932, s katerimi se je zopet prenesla lastninska pravica v korist prodajalca, ker kupec kmet ni izpolnil pogodbene obveznosti; na zahtevo kupca kme¬ ta se mora vzpostaviti prvotno pogodbeno stanje. ( 4 ) Če se je tako zemljišče pred uveljavitvijo uredbe izročilo drugim, je uporabiti predpis člena 43. uredbe. ( 5 ) Izplačilo ostanka kupnine se opravi po predpisu člena 45. uredbe, če ne gre za primer iz člena 38. ured¬ be, za katerega velja odplačilni načrt po členu 39. uredbe. Člen 40. (K VIL poglavju uredbe.) Spore po členih 38., 39., 41. in 46. rešujejo okrajna sodišča po nepravdnem postopku skladno s poslednjima dvema stavkoma člena 54. uredbe. Člen 41. [K odstavku ( 4 ) člena 48. uredbe.] Da more terjati upnik iz II. in VIII. poglavja ured¬ be od svojega dolžnika plačilo celotnega ostanka dolga, 32 je potrebno, da opomni upnik pismeno svojega dolžnika in mu določi za plačilo zakasnelega obroka rok 15 dni. Člen 42. (K členu 49. uredbe.) 0) Podaljšavo rokov in znižbo obrestne mere po hipotekarnih zastavnicah, izdanih po členu 49. uredbe, odobruje minister za trgovino in industrijo na obrazlo¬ ženi predlog denarnega zavoda. ( 2 ) Te hipotekarne zastavnice jemlje emisijska usta¬ nova iz prometa vzporedno, kakor se pobirajo letne anuitete od Privilegirane agrarne banke, po meri pre¬ jemkov iz odstavka ( 2 ) člena 11. in iz člena 14. uredbe tako, da se vzameta iz prometa 2 / 3 izdanih zastavnic najdalj do leta 1952., ostanek 1 / 3 pa v nadaljnjih 6 letih, vse to v enakih letnih vsotah. Člen 43. (K členoma 51. in 52. uredbe.) (') Predpis odstavka ( 2 ) člena 51. uredbe se nanaša samo na upnike in dolžnike iz VI. poglavja uredbe. ( 2 ) Vsi splošni predpisi uredbe se nanašajo tudi na dolgove iz člena 52. uredbe. Člen 44. (K členu 53. uredbe.) Kazenski postopek po členu 53. uredbe se uvede na predlog oškodovane osebe. Člen 45. (K členu 54. uredbe.) Vsi sodni posli po uredbi so nujni in se smatrajo za ferialne. 33 Člen 46. (Splošni predpisi.) (’) Določbe odstavka (’) člena 21. uredbe in člena 28. pravilnika se nanašajo na vse dolžnike, obsežene z uredbo, in na vse njihove upnike. ( 2 ) Vsi izpodbijani dolgovi in terjatve se vzamejo v nadaljnji postopek po uredbi šele, ko se uvedeni spor dokonča. ( 3 ) Kjer se omenja v uredbi okrajno sodišče, se ra¬ zume okrajno sodišče, ki je pristojno glede dolžnika. Člen 47. (K členu 57. uredbe.) Predpisi zakona o izvršbi in zavarovanju, ki so bili uveljavljeni z zakonom o zaščiti kmetov in o uveljavitvi posameznih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. aprila 1932, ostanejo v veljavi. Člen 48. Ta pravilnik ima po odstavku ( 2 ) člena 56. uredbe moč avtentične razlage uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Člen 49. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 30. oktobra 1936; št. 79.104/V. Minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič s. r. Minister pravde dr. Nikola Subotič s. r. 3 II. Na podstavi odstavka ( 3 ) člena 36, in odstavka ( 2 ) člena 56. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov predpisu¬ jem sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za kmetijstvo tale pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami.* Člen 1. j 1 ) Upniki iz člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov ugotove višino in znižbo dolga ter letni obrok po uredbi za vsakega posameznega dolžnika z obračunom po obrazcu iz odstavka ( 2 ) člena 9. in napravijo za vsakega dolžnika po obrazcu iz odstavka (*) člena 9. obveznico na znižani znesek dolga. Obveznice in obračune pošljejo upniki v dveh primerkih občinski upravi (mestnemu po¬ glavarstvu), ki je pristojna za dolžnika. ( 2 ) Občinsko oblastvo vroči v 15 dneh od prejema dolžniku po en primerek obveznice in obračuna in ga pozove, naj podpiše obenem s poroki ali solidarnimi dolžniki v ‘15 dneh obveznico pred občinskim oblastvom ali pa poda svoje prigovore. (?) Če dolžnik in poroki ali solidarni dolžniki obvez¬ nico podpišejo, overi občinsko oblastvo njih podpise in vroči obveznico upniku. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. oktobra 1936, št. 252/LXIII/646. — »Službeni list« štev. 733/91 iz 1. 1936. 35 ( 4 ) Ce noče dolžnik podpisati obveznico in poda svoje prigovore, vroči občinsko oblastvo v 15 dneh upniku pri¬ govore in ga pozove, naj napravi, če bi prigovore sprejel, novo obveznico in postopa po odstavku (’). S tako obvez¬ nico ravna občinsko oblastvo skladno s prednjimi od¬ stavki. Če dolžnik obveznice ne podpiše in ne poda pri¬ govorov, obvesti občinsko oblastvo o tem upnika v 15 dneh od dne, ko je potekel dolžniku rok iz odstavka ( 2 ). ( 5 ) Upnik sme zahtevati, naj se opravi o prigovorih kakor tudi, če dolžnik obveznice ne podpiše in ne poda prigovorov, narok pri občinskem oblastvu. V takem pri¬ meru določi občinsko oblastvo narok v 15 dneh in povabi nanj upnika, dolžnika in poroke ali solidarne dolžnike. Če se doseže pri naroku sporazum, napravi občinsko ob¬ lastvo takoj obveznico, overi podpise in izroči obvez¬ nico upniku. ( 8 ) Upnik mora izročiti občinskemu oblastvu prepis obveznice; le-to ga overi in pošlje davčni upravi. ( 7 ) Ko prejme upnik novo obveznico, mora vrniti dolžniku prejšnjo listino o dolgu. Člen 2. Če se niti po opravljenem naroku ne doseže sporazum med upnikom in dolžnikom, napoti občinsko oblastvo stranke na redno sodišče. Člen 3. Če se dolžnik ne odzove pozivu občinskega oblastva, da bi podpisa! obveznico ali podal prigovor in če na do¬ ločeni narok niti ne pride, se smatra, da dolga ne pri¬ znava. V takem primeru napoti občinsko oblastvo upnika na redno sodišče. Člen 4. č) Obveznico morata podpisati tudi porok ali soli¬ darni dolžnik. Dolžnik sme priskrbeti namesto teh pod¬ pisov podpise drugih porokov ali solidarnih dolžnikov. Spor o vrednosti novih podpisov reši na zahtevo ene ali 3 '* 36 druge strank? okrajno sodišče v nepravdnem postopka skladno z določbo člena 7. ( 2 ) Ce (Kirok ali soiidarni dolžnik obveznice ne pod¬ piše in dolžnik ne priskrbi podpisov, za katere privoli upnik ali za katere je sodišče odločilo, da imajo enako vrednost, je upruk upravičen takoj izterjati vso terjatev, znižano po uredbi, od poroka ali solidarnega dolžnika, ki obveznice ni (»odpisal, če pa je umrl, iz njegove zapuščine. (*) Namesto podpisa poroka ali solidarnih do'žnikov smela dogovoriti upnik in dolžnik tudi drug način za¬ varovanja. Člen 5. Ce se postopa po členu 37. uredbe, se morajo pred¬ hodno zamenjati dolžniške listine z novimi obveznicami. Člen 6. Za reševanje sporov o obstoju, višini ali značaju ne znižanega dolga v zvezi z določbami členov 2. in 3. je pristojno redno sodišče po predpisih civilnega pravdnega postopka. Člen 7. Spore glede znižbe dolga, stroškov in obresti in vobče glede uporabe uredbe v zvezi z določbami člena 2. rešu¬ jejo okrajna sodišča, ki so za dolžnika krajevno pristojna, v nepravdnem postopku. Zoper odločbo okrajnega sodišča ima prizadeta stranka pravico pritožbe na okrožno so¬ dišče. Odločba okrožnega sodišča je dokončna in zoper njo ni pravnega sredstva. Člen 8. Če se postopa po členih 6. in 7., vroči okrajno sodišče odpravek pravnomočne odločbe tudi'davčni upravi. Člen 9. 0) Dolžniške listine se zamenjajo z obveznicami po temle obrazcu: 37 Oproščeno takse. Obveznica, izdana po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov Podpisani . (priimek, očetovo in osebno ime, poklic) iz ., hišna številka ., priznavam, da dolgujem . (upnikov priimek itd.) iz. . znesek ... dinarjev (z besedami dinarjev ...) po posebnem obračunu, napravljenem na podstavi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septem¬ bra 1936. za dolg iz obveznice, zadolžnice, pogodbe in podobno za dolg iz menice za dolg iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela za dolgove do 500 di¬ narjev Ta moj dolg izvira iz: obveznice — zadolžnice — pogodbe z dne .... glaseče se na din ...; menice, izdane dne . na din., na kateri so naslednji podpisniki: akceptant .... izdatelj ....., indosanti pa po vrsti. iz nakupa blaga na up — obrtnega dela. Zavezujem se izplačati zgoraj ugotovljeni znesek din.;.... po členu 52. v zvezi s členom 36., odst. ('), točko b) uredbe v dveh enakih letnih obrokih po dinar¬ jev . (z besedami dinar¬ jev .), 38 za dolgove nad 500 di¬ narjev za dolgove do 500 di¬ narjev iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela za dolgove nad 500 di¬ narjev iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela s 3% obresti; prvi obrok dospe dne 15. novembra 1936, drugi pa dne 15. novembra 1937; po členu 36., odst. ('), točki b) uredbe s 3% obresti po odplačil¬ nem načrtu po členu 6. uredbe v 12 letih z letnimi obroki po dinar¬ jev ...(z besedami dinar¬ jev ...); prvi obrok dospe dne 15. novem¬ bra 1936, vsak naslednji pa dne 15. novembra naslednjega leta; po členu 52. v zvezi s členom 36., odst. ('), točki a) uredbe v dveh enakih letnih obrokih po dinar¬ jev .:. (z besedami dinar¬ jev ...); prvi obrok dospe dne 1. novembra 1936, drugi dne 1. novembra 1937; po členu 36., odst. ( t ), točki a) uredbe v 12 letih v enakih letnih obrokih po din. (z be¬ sedami dinarjev.), začenši z dnem 1. novembra 1936. Zavarovanja, ki jih je imel moj upnik po moji prejšnji obveznici- pogodbi-menici, t. j. zlasti hipoteka, postavljena v nje¬ govo korist s sklepom . sodišča v .. pod št. na moje nepremičnine, vpisane v zemljiškoknjižnem vlož¬ ku št. davčne občine . ., popisane v zemlji¬ škem listu (tapiji) št., po¬ trjenem po. sodišču v ., 39 ostanejo še dalje v veljavi do zne¬ ska spredaj označene vsote dolga. V ..., dne.... 193. Podpis glavnega dolžnika: Tej zavezi pristopajo kot poroki - solidarni dolžniki: Pripomba. Iz tega obrazca obveznice se vzamejo samo tisti odstavki, ki ustrezajo vrsti in višini dolga. ( 2 ) Obračun dolga po členu 1. se napravi po temle obrazcu; Obračun kmetskega dolga po odstavku (') člena 36. uredbe o likvi¬ daciji kmetskih dolgov in odstavku ( 2 ) člena 9. pravilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami. Ime in priimek > ...... Stanovališče \ dolžnika .:... (ulica in h. št.) J ..... Ime in priimek j ...... Stanovališče i upnika ..... (ulica in h. št.) J .... *A. Obračun dolga iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela; a) znesek dolžne glavnice po po¬ slednjem obračunu pred dnem 20. apri¬ la 1932 din .... b) ne plačane pogodbene (največ 12%) . % obresti od dne poslednjega obračuna do dne 19. aprila 1932 din . skupaj din 40 c) ne plačane obresti, in sicer: *1. % od dne 20. aprila 1932 do dne 23. novembra 1933 din 2. 1% od dne 24 nov. 1933 do dne 26. septembra 1936 din č) pravnomočno prisojeni, še ne poravnani pravdni in izvršilni stroški, nastali do dne 19. aprila 1932 din d) ne poravnani dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne davščine, takse za postavitev hipoteke ali za¬ znambe (vknjižbe ali predznambe) ka¬ kor tudi ostala plačila, ki jih je opra¬ vil upnik namesto dolžnika, skupaj din Skupaj na dan 1. novembra 1936 din *e) odbivši prejeta odplačila, in sicer: . din ..-.. din Končni dolg din Letni obrok znaša Vi* ali A gore¬ nje vsote, t. j. dinarjev ., dospe pa dne 1. novembra vsakega leta, začenši z dnem 1. novembra 1936. *B. Obračun dolga iz ostalih pravnih razmerij: a) znesek dolžne glavnice po po¬ slednjem obračunu pred dnem 20. apri¬ la 1932 din b) ne plačane dogovorjene (naj¬ več 12%) .% obresti od dne posled¬ njega obračuna do dne 19. aprila 1932 din Skupaj na dan 20. aprila 1932 din odbivši 50% znižbe din ostane din 41 K temu se dodajejo obresti, izraču¬ nane za ne znižani dolg na dan 20. apri¬ la 1932, in sicer: c) ne plačane obresti: *1. % od dne 20. aprila 1932 Letni obrok za poplačilo v 12 letih s 3% obresti znaša din 9-80 za vsakih 100 dinarjev dolga, t. j. na go¬ renjo vsoto dolga din ., dospe pa dne 15 no¬ vembra vsakega leta, začenši z dnem 15. novembra 1936. Pri dolgu do 500 dinarjev se plača prvo odplačilo v znesku polovice dolga dne 1. novembra 1936, 3% obresti in ostanek dolga pa dne 1. novembra 1937. V ., dne .. 193. Podpis upnika: 42 * Pripombe. 1. Ce izvira dolg iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela, izpolni upnik samo točko A, če pa izvira dolg iz drugih pravnih razmerij, izpolni samo točko B, Ce ima isti upnik terjatev te in one vrste, vpiše ločeno terjatev za blago ali obrtno delo pod točko A, ostale terjatve pa pod točko B. 2. Obrestna mera je znašala za čas od dne 20. apri¬ la 1932 do dne 23. novembra 1933 10%, če je bil dovolil upnik prostovoljno odložitev plačila, 6% pa v ostalih primerih. 3. Pri obračunavanju dolga je upoštevati odplačila po dnevu 20. aprila 1932, upoštevaje dan in znesek po¬ sameznega odplačila kakor tudi višino obrestne mere ob času odplačila. Člen 10. Ta pravilnik ima po odstavku ( 2 ) člena 56. uredbe moč avtentične razlage uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936. Člen 11 Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 31. oktobra 1936; št. 108.810. Minister pravde dr. N. Subotič s. r. III. Na podstavi odstavka ( 3 ) člena 10. uredbe o likvi¬ daciji kmetskih dolgov predpisujemo tale pravilnik o nadzoru nad določanjem razlike, ki se po odstavku ( 3 ) člena 10. uredbe pokriva z državnimi obveznicami.* Člen 1. (D Da se določi razlika, je treba poprej ugotoviti: a) znesek znižbe (25 %) po odstavku ( 1 ) člena 9. uredbe; b) stanje dejanskih rezerv in glavnice na dan 26. septembra 1936; c) znesek odpisov glavnice, izvršenih od dne 20. aprila 1932 do dne 26. novembra 1936. ( 2 ) Z dejanskimi rezervami se morajo razumeti vse rezerve, ki so ustanovam iz odstavka (*) člena 7. uredbe na prosto razpolago, tudi tihe (tajne) rezerve. Ce je pri zadrugah del občne rezerve posebna rezerva za pokritje izgub natančno označenih vrst (n. pr. za sanacije), odloči v takih primerih minister za finance. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. oktobra 1936, št. 252/LXIII/647. — »Službeni list« štev. 734/91 iz 1. 1936. 44 Cien 2. (‘) Stanju dejanskih rezerv in glavnice na dan 26. septembra 1936 se prištejejo odpisi glavnice, kolikor so bili izvršeni za čas od dne 20. aprila 1932 do dne 26. septembra 1936. Od tako rekonstruirane glavnice -e odbije,jo plačila na glavnico, opravljena radi sanacije po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov in uredbi o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez. ( 2 ) Če presega znižba po odstavku (') člena 9. uredbe znesek dejanskih rezerv in polovice rekonstruirane glav¬ nice, določen po prednjem odstavku, je ta presežek raz¬ lika, ki jo pokrije država po odstavku ( 2 ) člena 10. uredbe z obveznicami. ( 3 ) Če je pri ustanovi iz odstavka (*) člena 7. uredbe, ki ni imela na dan uveljavitve uredbe dejanskih rezerv, ki pa je znižala po dnevu 20. aprila 1932 glavnico z odpisom po odstavku (’) tega člena, na dan 26. septembra 1936 preostala glavnica večja od polovice rekonstruirane glavnice, se uporabi presežek za pokritje 25% znižbe, država pa pokrije z obveznicami ostanek znižbe; če je ta preostala glavnica manjša od polovice rekonstruirane glavnice, ostane nedotaknjena, vso 25%no znižbo pa pokrije država z obveznicami. Če pa je imela ustanova na dan uveljavitve uredbe kaj dejanskih rezerv, se mo¬ rajo uporabiti predvsem te rezerve za pokritje 25%ne znižbe. ( 4 ) Pri kmetijskih zadrugah in njih zvezah se po¬ krije polovica zneska glavnice-deležev, ki se uporabi za odpis 25% kmetskih dolgov, predvsem z deleži in dru¬ gimi terjatvami tistih dolžnikov kmetov, katerih dolgovi so izročeni Privilegirani agrarni banki; šele če bi ti deleži ne zadoščali za pokritje odpisa, se uporabijo de¬ leži ostalih zadružnikov. Člen 3. (') Nadzor nad določanjem razlike po prednjih členih vrši minister za finance: 45 a) pri kmetijskih kreditnih zadrugah in njih zvezah sporazumno z ministrom za kmetijstvo; b) pri ostalih ustanovah iz odstavka (*) člena 7. uredbe sporazumno z ministrom za trgovino in indu¬ strijo. ( 2 ) Ustanove iz odstavka (') člena 7. uredbe napra¬ vijo same predhodni obračun po členih 1. in 2. tega pravilnika in sestavijo natančen izpisek računa glavnice in dejanskih rezerv. Obračune in izpiske, overovljene po upravnem odboru (ravnateljstvu), predlože te ustanove ministru za kmetijstvo oz. ministru za trgovino in indu¬ strijo, Obenem z obračunom in izpiskom predloži vsaka ustanova tudi izjavo, kako izvede odpis ali izravnavo zneska 25 °/orie znižbe po odstavku (') člena 9. uredbe, ki ga je pokriti v breme vrednosti rezerv in 50% vred¬ nosti glavnice. (•’) Ugotovljeni znesek odpišejo ustanove iz odstavka < ! ) člena 7. uredbe v bilanci v breme računa dejanskih rezerv, če pa te ne zadoščajo, v breme računa glavnice. Vendar smejo voditi te ustanove ta znesek docela ali deloma med aktivi na posebnem računu z nazivom »Račun razlike iz kmetskih terjatev«, morajo pa odpisati ta znesek najkasneje v 14 letih, računši od dne dokončne ugotovitve razlike po odstavku ( 5 ) tega člena. Odpis ne sme biti na leto manjši od ‘/, 4 začetnega skupnega zne¬ ska razlike in se vrši predvsem v breme obdačenega dobička; če pa le-tega ni ali če ne zadošča, se izvrši odpis v breme rezerv; če pa tudi le-teh ni, se izkaže v bilanci kot izguba. ( 4 ) Minister za kmetijstvo oz. minister za trgovino in industrijo preizkusita predloženi obračun in ga pošljeta s svojim mnenjem ministru za finance, ki ugo¬ tovi sporazumno z njima razliko iz odstavka ( s ) člena 10. uredbe. Minister za finance sme po potrebi preizkusiti točnost navedb predloženih obračunov po svojih organih. ( 5 ) Minister za finance obvesti o znesku dokončno ugotovljene razlike ministra za kmetijstvo oz. ministra 46 za trgovino in industrijo in Privilegirano agrarno banko, kateri izda nalog, naj izda za ugotovljeno razliko obvez¬ nice na račun države. Člen 4. Radi kontrole nad izvedbo odpisa ali izravnave zneskov znižbe po odstavkih ( 2 ) in ( 3 ) člena 3. tega pra¬ vilnika predloži vsaka ustanova obenem z letno bilanco ministru za kmetijstvo oz. ministru za trgovino in indu¬ strijo natančen izpisek iz teh računov (»Račun razlike«:, »Račun rezerv«, »Račun glavnice«), preko katerih ali po katerih sta se opravila odpis ali izravnava. Če se izvede odpis naenkrat, se predloži tak izpisek za tisto leto, v katerem je bil odpis izvršen, ob postopni izravnavi pa za vsako leto do popolne izravnave zneska znižbe. Člen 5. Ta pravilnik dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 31. oktobra 1936; št. 52.000/VIII. Minister za finance Letica s. r. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič s. r. Minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič s. r. IV. Na podstavi odstavka ( 3 ) člena 24. uredbe o likvida¬ ciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1986 predpi¬ sujem sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo, ministrom za finance in ministrom pravde tale pravilnik, kako je ceniti vrednost zemljišč in ostale imovine dolžnikov-kmetov.* Člen 1. (') Če zahteva dolžnik po predpisih členov 24. in 26. uredbe znižbo dolga, se opravi cenitev njegove imovine po določbah tega pravilnika. ( 2 ) Vrednost delov imovine, omenjenih v členih 5., 6., 7., 8., 9. in 10. tega pravilnika, določi na zahtevo okrajnega sodišča, pri katerem je zahteval dolžnik zniž¬ bo dolga, komisija, omenjena v členu 6. ( 3 ) Vrednost zemljišč, ki imajo čisti katastrski do¬ hodek, razen zemljišč iz člena 5., določi okrajno sodišče po predpisih tega pravilnika. ( 4 ) Vrednost ostale imovine dolžnikove določi okraj¬ no sodišče v nepravdnem postopku. Člen 2. (') Vrednost zemljišča se ugotavlja tako, da se po¬ množi skupni katastrski čisti dohodek z 12. Katastrski * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. oktobra 1936, št. 252/LXIII/642. — »Službeni list« štev. 785/91 iz 1. 1936. 48 čisti dohodek je tisti dohodek, ki je ugotovljen po pred¬ pisih členov 20. in 21. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 ne glede na znižbo po poznejših finančnih zakonih. ( 2 ) Skupni katastrski čisti dohodek po odstavku (') tega člena se dobi s seštetjem skupnih katastrskih čistih dohodkov iz vseh posestnih listov istega dolžnika kmeta ne glede na to, v kateri katastrski (davčni) občini zemljišče leži. Pri solastninskih posestnih listih se dobi katastrski čisti dohodek dolžnika kmeta z delitvijo skup¬ nega katastrskega čistega dohodka iz solastninskega po¬ sestnega lista s številom idealnih delov, ki je nave¬ deno na naslovni strani tega posestnega lista, kjer pa to število idealnih delov ni navedeno, s številom solastnikov. (•’) Na dolžnikovo zahtevo po členu 26. uredbe izda¬ jo katastrske, v neizmerjenih pokrajinah pa davčne uprave, vsaka za svoje območje, dolžniku potrdilo o nje¬ govem skupnem katastrskem čistem dohodku, izračuna¬ nem po prednjem odstavku, brez plačila kakršne koli takse (člen 55. uredbe). Člen 8. Če smatra prizadeta stranka, da je dolžnikov kata¬ strski čisti dohodek v katerem koli njegovem posestnem listu večji ali manjši, kot bi moral biti, ker se kultura v prirodi ne ujema s stanjem v posestnem listu, mora dokazati to neskladje s posebnim potrdilom pristojne občinske uprave (mestnega poglavarstva). Katastrska uprava vpiše v takem primeru podatke iz potrdila v se¬ znam prijav ali v prijavni list in upošteva, ko izdaje po¬ trdilo po odstavku O člena 2., prijavljeni popravek, ki je naveden v potrdilu; razred pa določi po najbližji zem¬ ljiški parceli iste kulture. Tako ugotovljenega katastr¬ skega čistega dohodka ne vpišejo katastrske uprave v katastrski operat pred ogledom na kraju samem. Davčna uprava vzame v takem primeru kulturo po potrdilu, razred pa določi po seznamu polj. 49 Člen 4. Če se v katerem koli posestnem listu dolžnika- km eta v neizmerjenih pokrajinah ne ujema površina njegovega zemljišča s površino v prirodi, sme dokazati dolžnik dejansko površino z načrtom pooblaščenega geometra, izdelanim na podstavi izmeritve, Privilegirana agrarna banka pa z načrtom državnega geometra. Člen 5. O Tisti katastrski čisti dohodek, ki se nanaša v po¬ sestnem listu dolžnikovem na stavbišče v ožjem in šir¬ šem gradbenem okolišu, se ne sprejme v seštevek skup¬ nega katastrskega čistega dohodka po členu 2. ( 2 ) Vrednost takega zemljišča (stavbišča) ceni komi¬ sija iz člena 6. po odstavku ( 3 ) člena 7. Člen 6. (') Vrednost zgradb, stavbišč, strojnih naprav, pri¬ prav, orodja, posebnih podjetij (mlinov, žgalnic, opekarn, sušilnic, kamnolomov in podobno), živine in kmetijskih pridelkov določi komisija treh članov; dva odredi občin¬ ski odbor (mestni svet), tretjega kot predsednika pa občno upravno oblastvo prve stopnje izmed prebivalcev dotične občine. Upniki ali dolžniki po uredbi o likvida¬ ciji kmetskih dolgov ne morejo biti člani komisije. V občinah z večjim ozemljem ali večjim številom dolžnikov kakor tudi v večjih mestih sme biti po potrebi tudi več takih komisij. ( 2 ) Dolžnik mora dati komisiji na dan cenitve na razpolago prevozno sredstvo, kjer je to potrebno, in pla¬ čati članom komisije dnevnico, ki je običajna v dotičnem kraju pri cenitvi škode in ki ji določi višino občinska uprava (mestno poglavarstvo). ( 3 ) Člani komisije prisežejo na način, predpisan za občinske cenilce. ( 4 ) Pri cenitvi posameznih delov imovine določi ko¬ misija tisto njih vrednost, ki jo imajo na dan cenitve. 4 60 Člen 7. C) Pri cenitvi vrednosti zgradb upošteva komisija vrsto zgradbe, njeno uporabo in možnost uporabe, gra¬ divo, iz katerega je zgradba postavljena, višino po nad¬ stropjih, strešno gradivo, število in razdelitev prostorov za stanovanje ali za druge namene, kleti, oboke, stanje, v kakršnem je zgradba, varnost glede požara, krajevno lego zgradbe, dohodek od najema in njeno prometno vrednost. ( 2 ) Vrednosti cenjene zgradbe se doda vrednost za¬ zidanega zemljišča in vrednost hišnega okoliša, za ka¬ tero ni katastrskega čistega dohodka zaradi oprostitve po členu 10. zakona o neposrednih davkih. ( 3 ) Vrednost stavbišča določi komisija po prometni (prodajni) ceni na dan cenitve. ( 4 ) Pohištvo se ne ceni. Člen 8. Strojne naprave, priprave in orodje ceni komisija takole: določi ceno, po kateri se dajo ob času cenitve nabaviti novi taki predmeti in koliko let navadno tra¬ jajo; to ceno deli s številom let trajanja, z dobljenim šte¬ vilom pa pomnoži število let, kolikor utegnejo še trajati. Člen 9. (') Posebna podjetja ceni komisija po vrednosti zgradb in naprav skladno s členoma 7. in 8. ( 2 ) Kamnolome in zemljišča, ki nimajo katastrskega čistega dohodka, ceni komisija po prometni (prodajni) ceni ob času cenitve. Člen 10. Vrednost živine in kmetijskih pridelkov ceni komi¬ sija po krajevni tržni (prodajni) ceni in ob času cenitve. Člen 11. (‘) Ob cenitvi zgradb, stavbišč, strojnih naprav, pri¬ prav in orodja, posebnih podjetij, kamnolomov in zem- 51 ljišč brez katastrskega čistega dohodka, živine in kmetij¬ skih pridelkov popiše komisija v svojem cenitvenem za¬ pisniku ob kratkem vsako zgradbo in navede, za kaj se uporablja; popiše ob kratkem vsako strojno napravo, navede po imenu posamezne priprave in orodje in njih številčno stanje, popiše ob kratkem posamezna podijetja in njih poslovanje, pri živini navede vrsto in število glav vsake posamezne vrste živine, pri kmetijskih pridelkih pa vrsto in količino. ( 2 ) 0 vrednosti navedenih delov imovine sklepa ko¬ misija z večino glasov. Ločeno mnenje tretjega člana se vpiše v zapisnik. ( 3 ) Cenitveni zapisnik podpišejo vsi trije člani ko¬ misije v dveh primerkih in ju izročijo občinskemu ob- lastvu. Člen 12. Občinsko oblastvo overi na komisijskem zapis¬ niku podpise članov in pošlje en primerek okrajnemu sodišču, drugega pa položi v svoj arhiv. Člen 13. C) V seznamu, ki ga priloži kmet dolžnik po pred¬ pisu točke c) odstavka ( 2 ) člena 26. uredbe svoji prošnji za znižbo dolga, mora navesti poleg ostalih delov svoje imovine tudi vse svoje: 1. vrednostne papirje z navedbo njih naziva, številčnega stanja in imenske vrednosti; 2. vloge z navedbo njih višine in ustanov, kjer so nalo¬ žene; 8. terjatve v denarju in v blagu z navedbo denar¬ ne vsote, količine in vrste blaga. ( 2 ) Kot vrednost vrednostnih papirjev se vzame njih borzna (tečajna) vrednost ob času obravnave o znižbi dolga. ( 3 ) Vrednost terjatev v blagu se določi po prodajni ceni blaga ob času obravnave o znižbi dolga. Člen 14. Če interesent verjetno izkaže, da je cenila komisija vrednost posameznih delov imovine kmeta dolžnika 4 » 52 znatno niže ali znatno više od resnične vrednosti, ugo¬ tovi sodišče vrednost dotičnega dela imovine po pred¬ pisih nepravdnega postopka ob stroških stranke, ki za¬ hteva popravo cenitve. Člen 15. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 30. oktobra 1936; št. 79.105/V. Minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič s. r. v. Na podstavi odstavka ( 2 ) člena 5. uredbe o likvidaciji kmetskih doletov z dne 25. septembra 1936 predpisujem sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo tale pravilnik, kako se določajo parcele, ki se vštevajo v površino 50 oz. 100 hektarov.* Člen 1. (>) Dolžnik kmet oz. rodbinska zadruga, ki ima čez 50 oz. čez 100 hektarov orne (za obdelovanje sposobne) zemlje, se lahko sporazume s svojimi upniki o določitvi površine 50 oz. 100 hektarov. V tem primeru napravijo o tem pogodbo. ( 2 ) Če se ne doseže med strankami sporazum po odstavku ('), zahteva dolžnik pri svojem pristojnem ob¬ činskem oblastvu, naj izvede postopek po členu 5. uredbe in tem pravilniku. ( 3 ) Prosilec mora priložiti svoji prošnji prepise katastrskih posestnih listov za vse svoje posestvo in seznam vseh svojih upnikov z navedbo višine posameznih dolgov. Člen 2. (*) Na prejeto prošnjo se odredi komisija treh čla¬ nov; dva člana odredi občinsko oblastvo, tretjega kot * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. oktobra 1936, št. 252/LXIJI/643. — »Službeni list« štev. 736/91 iz 1. 1936. 54 predsednika komisije pa občno upravno oblastvo prve stopnje na zahtevo omenjenega občinskega oblastva ( 2 ) Člani komisije prisežejo na način, ki velja za občinske cenilce. ( 3 ) Prosilec mora dati komisiji na razpolago prevozno sredstvo, kjer je to potrebno, in plačati komisijskim čla¬ nom dnevnico, k; je običajna v dotičnem kraju in ki ji določi višino občinska uprava (mestno poglavarstvo). ( 4 ) Občinsko oblastvo določi dan, ko začne komisija poslovati, in obvesti o tem dolžnika in upnike s pripombo, da smejo poslovanju komisije prisostvovati. Člen 3. V površino 50 oz. 100 hektarov se določi predvsem zazidano zemljišče hiše, v kateri dolžnik stanuje, s hišnim okolišem (dvoriščem) in potrebnimi okolnimi kmetijskimi poslopji; od ostalega zemljišča se določijo v površino 50 oz. 100 hektarov predvsem tista za obdelovanje sposobna (orna) zemljišča, ki leže v neposredni bližini hiše; če pa ni takih zemljišč dovolj, da bi se dopolnilo 50 oz. 100 hektarov, se dodajo tej površini bolj oddaljene parcele ali deli parcel posameznih kultur po katastru, upoštevaje pri tem sorazmerje kultur preostalega zemljišča, iz kate¬ rega se naj popolni nedostatek površine do 50 oz. 100 hektarov. Člen 4. (*) Komisija napravi o svojem poslovanju zapisnik, v katerem navede vse površine zemljišč z navedbo njih parcelne številke, površine in kulture, zlasti tistih parcel, na katerih stoje stanovanjska hiša in kmetijska poslopja. ( 2 ) Komisija sklepa z večino glasov; če se ne doseže soglasje, je vpisati v zapisnik tudi ločena mnenja. ( 3 ) Zapisnik podpišejo vsi trije člani komisije. ( 4 ) Komisija opravi omenjeno določitev površine tudi iz območja drugih občin, če ima prosilec zemljišča tudi v njih območju. 55 Člen 5. Komisija izroči zapisnik občinski upravi (mestnemu poglavarstvu), ki izda prosilcu in njegovim upnikom na podstavi komisijskega zapisnika potrdilo o tem, katere parcele ali kateri deli parcel prosilčevega posestva so določeni v površino 50 oz. 100 hektarov. Člen 6. Ce interesent verjetno izkaže, da je ravnala komisija pri določanju omenjene površine zoper določbe tega pra¬ vilnika, opravi občno upravno oblastvo prve stopnje na zahtevo in ob stroških dotične stranke novo določitev ome¬ njene površine po predpisih tega pravilnika in zakona o občnem upravnem postopku. Zoper odločbo občnega upravnega oblastva prve stopnje ima prizadeta stranka pravico pritožbe na bansko upravo, katere odločba je dokončna. Zoper odločbo banske uprave ni dopustna tožba na upravno sodišče. Člen 7. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 30. oktobra 1936; št. 79.106/V. Minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič s. r. VI. Na podstavi odstavka ( 7 ) člena 32. uredbe o likvida¬ ciji kmetskih dolgov z dne 26. septembra 1936 predpisu¬ jem na predlog Privilegirane agrarne banke d. d. tale pravilnik o uporabljanju in upravljanju posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov.* Člen 1. Posebni sklad za ureditev kmetskih dolgov se usta¬ navlja pri Privilegirani agrarni banki d. d. in ga uprav¬ lja in oskrbuje upravni odbor te banke po določbah tega pravilnika. Člen 2. Vsi odpisi, ki jih izvrši Privilegirana agrarna banka svojim dolžnikom skladno s točkama a) in b) odstavka C 1 ) člena 32. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov po pravil¬ niku o dajanju olajšav dolžnikom Privilegirane agrarne banke, se vknjižujejo v breme tega sklada. Člen 3. Delež države in razredne loterije pri glavnici Pri¬ vilegirane agrarne banke d. d. [točki a) in b) člena 8. zakona o Privilegirani agrarni banki] služi za pokritje * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. oktobra 1936, št. 252/LXIII/645. — »Službeni list« štev. 737/91 iz 1. 1936. 57 odpisov, izvršenih po členu 2. tega pravilnika v breme tega posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov. Člen 4. Dohodki tega sklada so tile: a) državna dotacija v znesku 5,000.000 dinarjev vsako proračunsko leto, začenši s proračunskim letom 1937./38.; b) dividenda, ki gre državi in razredni loteriji po členu 39. zakona o Privilegirani agrarni banki, začenši s poslovnim letom 1936.; c) presežek dividende, ki bi jo mogla izplačati Pri¬ vilegirana agrarna banka delničarjem čez 3 %> na del¬ nico, začenši s poslovnim letom 1936.; č) drugi morebitni dohodki. Člen 5. Zneske, omenjene pod b) in c) člena 4. tega pra¬ vilnika, vknjiži Privilegirana agrarna banka d. d. v korist tega sklada vsako leto potem, ko odobri redni letni zbor delničarjev bilanco in predlog za razdelitev čistega dobička. Vsoto pod točko a) člena 4. izplača država Privile¬ girani agrarni banki za sklad v prvi polovici vsakega proračunskega leta. Člen 6. Po sklepu vsakega poslovnega računskega leta pred¬ loži Privilegirana agrarna banka ministrstvu za finance poročilo o stanju računa posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov s potrebnimi pojasnili. Člen 7. Če bi se pokazal ob dokončni amortizaciji tega sklada kak prebitek na aktivni strani, gre ta prebitek državi. 58 Člen 8. Po popolni amortizaciji vseh odpisov, izvršenih v breme računa tega posebnega sklada, prenehajo za del¬ nice države in razredne loterije vse utesnitve po od¬ stavku ( 6 ) člena 32. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Člen 9. Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 29. oktobra 1936; št. 51.970/VIII/36. Minister za finance Letica s. r. VII. Na podstavi odstavka ( 3 ) člena 32. uredbe o likvida¬ ciji kmetskih dolgov z dne 26. septembra 1936 pred¬ pisujem na predlog Privilegirane agrarne banke d. d. v Beogradu tale pravilnik o dajanju olajšav dolžnikom Privilegirane agrarne banke d. d. v Beogradu.* Člen 1, Na podstavi člena 32. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov odobri Privilegirana agrarna banka d. d. svojim dolžnikom zadružnikom kakor tudi dolžnikom po hipo¬ tekarnih posojilih, ki izpolnjujejo pogoje členov 1. do 3. uredbe, olajšave po predpisih tega pravilnika. I. poglavje. Zadružna posojila. Člen 2. Po uredbi se smatrajo za dolžnike zadružnike samo tisti kmetje, ki so včlanjeni v krajevnih zadrugah za kmetijski kredit, ustanovljenih po zakonu o kmetijskih * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. oktobra 1936, št. 252/LXIII/644. — »Službeni list« štev. 738/91 iz 1. 1936. 60 kreditih z dne 12. junija 1925,* in po uredbi o prilago¬ ditvi tega zakona z dne 21. decembra 1932.** Člen 3. (') ho členu 2. tega pravilnika daje banka olajšave temle dolžnikom zadružnikom: a) po obveznicah, na katere je bila dovolila banka posojila zadružnikom članom krajevnih zadrug; b) po obveznicah, ki pripadejo banki po prevzetem imetju bivše direkcije za kmetijski kredit, najsi so že pri banki ali pa so še pri banovinskih ali krajevnih za¬ drugah za kmetijski kredit. ( ž ) Skupno imetje banke iz tekočih računov bano¬ vinskih zadrug za kmetijski kredit, nastalo iz prevzetega imetja bivše direkcije za kmetijski kredit, morajo po¬ kriti banovinske zadruge v dveh mesecih od dne uve¬ ljavitve tega pravilnika z zadružniškimi obveznicami, nastalimi iz teh sredstev. Zadružniške obveznice, ki so še pri banovinskih ali pri krajevnih zadrugah, se morajo najpoprej zamenjati in tako obnovljene obveznice izro¬ čiti v gorenjem roku banki. ( 3 ) Krajevne zadruge za kmetijski kredit morajo poslati banki svojo izjavo o tem, ali izpolnjujejo dolžniki zadružniki, navedeni v odstavkih (’) in ( 2 ), pogoje iz členov 1. do 3. in 32. uredbe. Banka sme od teh dolžnikov naknadno zahtevati tudi potrdilo po odstavku ( 8 ) člena 2. Člen 4. (') Da se najde vsota, od katere se dolžniku zniža dolg, postopa banka takole: a) Iz svojih knjig ugotovi stanje svoje terjatve na dan 20. aprila 1932 obenem z ne plačanimi obrestmi do tega dne [odstavek (') člena 4. uredbe]. Nato odbije od * »Uradni list« št. 214/66 iz 1. 1925. ** »Službeni list« št. 110/15 iz I. 1933. 61 tega zneska vsa odplačila na glavnico, opravljena od dne 20. aprila 1932 do dne 26. septembra 1936, t. j. do dne uveljavitve uredbe. Naposled zniža tako določeni znesek dolga za 25 %; b) izračuna višino svoje terjatve na dan 1. novembra 1936, prištevši znižani glavnici dolga po točki a) tega odstavka na dan 20. aprila 1932 obresti po opravljenih kapitalizacijah, pravdne in izvršilne stroške, nastale po dnevu 20. aprila 1932, dejanske izdatke za zavarovalne premije in podobne javne davščine, stroške zavarovanja in druge zneske, plačane za dolžnike; c) pri obveznicah, nastalih iz sredstev bivše direk¬ cije za kmetijski kredit, in pri obveznicah, ki služijo za pokritje razlik, ugotovljenih ob reviziji računskih raz¬ merij med banko in zadrugami, se vrši izračun po točkah a) in b) tega odstavka po podatkih, ugotovljenih in dob¬ ljenih od zadrug. ( 2 ) Po odstavku ( 2 ) člena 4. uredbe se kapitalizirajo po odplačilnem načrtu Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit vse ne plačane obresti od dne 1. janu¬ arja 1936 do dne 26. septembra 1936 po obrestni meri 614%; od tega obdrži banka 4‘/2°/o, banovinskim in kra¬ jevnim zadrugam za kmetijski kredit pa odobri po 1 °/o. Ne plačane obresti od dne 26. septembra 1936 do dne 31. oktobra 1936 se kapitalizirajo po določbah uredbe /. obrestno mero po 4 '/2 % samo za banko. Člen 5. (‘) Znižani in po prednjem členu določeni dolg morajo plačati dolžniki po točki a) odstavka (') in od¬ stavku ( 2 ) člena 32. uredbe banki neposredno v 12 enakih letnih anuitetah z obrestmi po 4 l /a %. Letna anuiteta se plača po členu 28. uredbe vsakega dne 1. novembra. ( 2 ) Prvo anuiteto, ki dospe dne 1. novembra 1936, mora plačati dolžnik v mesecu dni od dne, ko mu je bil poslan poziv banke. 62 Člen 6. Po členu 52. uredbe se morajo plačati dolgovi, ki skupaj niso večji ali ki po opravljeni znižbi v smislu točke a) odstavka (‘) člena 4. tega pravilnika ne ostanejo večji od 500 dinarjev, v 2 letih v enakih letnih obrokih in po ostalih pogojih, navedenih v členu 5. tega pra¬ vilnika. Člen 7. Za znižbo dolga ne upošteva banka tistih zneskov, ki so jih položili dolžniki zadružniki od dne 26. septem¬ bra 1936 dalje za banko po svojih zadrugah, banka pa teh zneskov ni prejela. II. poglavje. Dolgoročna posojila. Člen 8. ( J ) Dolžniki Privilegirane agrarne banke iz dolgo¬ ročnih hipotekarnih posojil, ki izpolnjujejo pogoje iz čle¬ na 82. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, smejo za¬ htevati, naj ijim banka dolg zniža. V tem primeru morajo predložiti banki prošnjo v treh mesecih, računši od dne razglasitve tega pravilnika. ( 2 ) Vložitev prošnje ne oprašča prosilca plačila po obstoječih pogodbenih obveznostih. ( 3 ) Za poravnavo obveznosti položene vsote se ob¬ računajo dokončno, ko izda Privilegirana agrarna banka odločbo o vloženi prošnji. Člen 9. (‘j Prošnji, s katero se zahteva znižba dolga, morajo dolžniki priložiti: 1. potrdilo o kmetski lastnosti po odstavku ( 8 ) čle¬ na 2. uredbe na obrazcu, predpisanem s pravilnikom, ki se izda po členu 56. uredbe; 63 2. občinsko potrdilo, ki obsega seznam celotne ne¬ premične imovine dolžnika m članov njegove rodbine z navedbo prometne vrednosti; 3. občinsko potrdilo, ki obsega popis celotne pre¬ mične imovine dolžnikove z navedbo vrednosti, izvzemši pohištvo; 4. občinsko potrdilo s seznamom njegovih domačih in navedbo njih imena, spola in let starosti kakor tudi sorodniškega razmerja; 5. seznam vseh dohodkov prosilca in njega domačih, najsi izvirajo odkoderkoli in iz česar koli; 6. popis upnikov z navedbo naslova in višine dolga kakor tudi, do kdaj so obresti plačane. ( 2 ) Podatki po točkah 2., 3. in 4. smejo biti obseženi v enem potrdilu, podatki pod 5. in 6. pa morajo obsegati tudi še dolžnikovo izjavo o resničnosti podatkov, potrjeno po občinskem oblastvu. Člen 10. ( J ) Po podatkih iz gorenjih listin oceni Privilegi¬ rana agrarna banka plačilno sposobnost dolžnikovo in mu zniža po tem dolg ali pa zavrne njegovo prošnjo. ( 2 ) Če banka spozna, da sme dolžniku dolg znižati, se ravna po točkah a) in b) odstavka (') člena 4. tega pravilnika, toda brez znižbe, označene pod točko a) ome¬ njenega člena tega pravilnika. ( 3 ) Ko ugotovi tako svojo terjatev, oceni banka iz- nova plačilno sposobnost dolžnikovo glede na svojo ter¬ jatev in odloči o znižbi dolga; ta znižba ne more biti večja od 25 % zneska terjatve, ugotovljenega po odstav¬ ku (*) člena 4. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. ( 4 ) Višino svoije znižane terjatve na dan 1. novem¬ bra 1936 ugotovi banka takole: Dolg na dan 20 aprila 1932 po odstavku (*) člena 4. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov zniža za odobreni odstotek odpisa in doda tako dobljeni vsoti svojo terja¬ tev, nastalo po dnevu 20. aprila 1932 in izračunano po točki b) odstavka (‘) člena 4. tega pravilnika. 64 Člen 11. ( 1 ) Dolžniki banke iz dolgoročnih posojil morajo plačati znižani dolg v 15 letih v 30 enakih polletnih anui¬ tetah z obrestmi po 5 % na leto. Anuitete se plačujejo vnaprej. Prva anuiteta dospe dne 1. novembra 1936. ( 2 ) Dolžnikom, ki jim Privilegirana agrarna banka zniža dolg, dovoli banka daljši odplačilni rok, če je osta¬ nek prvotno dogovorjenega roka za posojilo daljši od 15 let. III. poglavje. Splošne določbe. Člen 12. j 1 ) Odločbe o dovoljeni znižbi dolga izdaja uprava banke. ( 2 ) Zneske tako opravljenih znižb vknjižuje banka v breme računa posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov. ( 3 ) Odločbe o dovoljeni in izvršeni znižbi dolga z obračunom in potrebnimi obvestili se priobčijo hipote¬ karnim dolžnikom po pristojnih občinskih upravah, osta¬ lim pa po zadrugah ali po občinskih upravah. Člen 13. j 1 ) Anuitete, določene po tem pravilniku, polaga dolžnik neposredno pri banki. ( 2 ) Za ne plačane anuitete zaračuna banka do dne plačila obresti kakor za glavnico dolga. Člen 14. Dolžniki smejo polagati pri banki tudi izredna od¬ plačila, pa tudi plačati ves dolg pred iztekom roka. Člen 15. Privilegirana agrarna banka ima pravico preizkusiti njej predložena potrdila, listine in podatke, in se obračati 65 radi njih preizkusa naravnost do vseh državnih in samo¬ upravnih oblastev in ustanov kakor tudi do zadrug. Na¬ štete ustanove morajo smatrati ta zaprosila za nujna. Člen 16. Če se ugotovi pozneje, in to tudi po opravljeni znižbi, da nima dolžnik pravice do ugodnosti po tem pravilniku ali da je predložil neresnične podatke in listine, izgubi olajšave, ki so mu bile dovoljene. Člen 17. č) Glede dolžnikov, ki ne plačajo Privilegirani agrarni banki pripadajoče anuitete v roku, pošlje banka seznam takih dolžnikov pristojni davčni upravi [odsta¬ vek ( 2 ) člena 32.]. Davčna uprava izterja v dveh me¬ secih po prejemu seznama dospele zaostanke z izvršbo, in sicer iz premične imovine dolžnikove. ( 2 ) Davčne uprave morajo po prednjem odstavku izterjane zneske takoj Privilegirani agrarni banki na¬ kazati. Člen 18. j 1 ) Če ne najde davčna uprava pri dolžniku premične imovine, iz katere bi se mogli poplačati zaostanki, ali če ostane prodaja zarubljenih premičnin iz katerega koli razloga brez uspeha ali če se s prodajo premične imovine niso mogli poravnati zaostanki v celoti, obvesti davčna uprava o tem takoj Privilegirano agrarno banko, za vsa¬ kega dolžnika posebej. ( 2 ) V tem primeru je banka upravičena zahtevati po sodnih ali izvršilnih oblastvih brez odpovedi izvršbo za izterjavo celotne svoje terjatve na nepremično imovino dolžnikovo, pri zadružnih posojilih pa na nepremično imovino dolžnika in porokov. ( 3 ) Prošnji za izvršbo priloži banka poleg listin, do¬ ločenih po zakonu o Privilegirani agrarni banki, tudi še od banke overjeni prepis poročila davčne uprave o 66 brezuspešni ali le delni izterjavi zaostankov iz premične imovine dolžnikove. ( 4 ) Pri teh izvršbah veljajo še nadalje vse posebne pravice, dane banki v členih 47. do 67. zakona o Privile¬ girani agrarni banki in členih 47. do 62. zakona o ure¬ ditvi Uprave fondov (Državne hipotekarne banke). Zlasti je banka upravičena sama ceniti nepremičnine, ki se naj dajo na javno dražbo, in nadomešča ta cenitev ce¬ nitev, ki je predpisana z izvršilnim ali pravdnim po¬ stopkom. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 30. oktobra 1936; št. 51.980/V111/36. Člen 19. Minister za finance Letica s. r. V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle naslednje knjige: Zakoni in uredbe: 1. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6-—. 2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8-—. 3. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12-—. 4. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10-—. 5. zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Druga, pregledana izdaja. Broš. Din 20—, vez. Din 25—. 6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih notarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih notarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18-—, vez. Din 25-—. 7. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18—. Razprodano. 8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12-—. 9. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14-—. 10. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano. 11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Druga, pregledana izdaja. Broš. Din 8‘—. 12. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narod¬ nih poslancev. Razprodano. Glej 43. zvezek. 13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih. Druga, z izpr. in dop. izpopolnjena izdaja. Broš. Din 6'—. 14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broš. Din 8-—. 15. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8-—. Glej tudi 43. zvezek. 16. zv.: Zakon o obrtih. Razprodano. Novo izdajo gl. zv. 33. 17. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15-—. Razprodano. 18. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5—. 19. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7-—. 20. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5-—. 21. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civil¬ nih državnih uslužbencev, broš. Din 7-—. 22. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15-—. 23. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, — Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, broš. Din 6-—. (Novo besedilo uredb gl. zv. 45.) 24. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8-—. Razprodano. 25. zv.: Zakon o taksah, broš. Din 45-—. Razprodano. 26. zv.: Taksni in pristojb. pravilnik, broš. Din 30-—, vez. Din 35. 27. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in Sodni poslovnik za sodišča prve in druge stopnje, z obrazci, broš. Din 30-—, vez. Din 36—. z izpr. in dop. izpopolnjena a 16.—. 1 18—, vez. Din 24—. n računovodstvu, broš. Din 8. Dravski banovini. — Uredba stavi in o poslovanju volilnih topku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini, broš. Din 10—. 32. zv.: Gasilstvo in požarna obramba, broš. Din 24-—, vez.32—. 33. zv.: Zakon o obrtih. Druga, pregledana, s pripombami in stvarnim kazalom opremljena izdaja, broš. Din 40-—, vez. Din 48'—. Razprodano. 34. zv.: Državni svet in upravna sodišča. Druga, pregledana iz¬ daja. Broš. Din 16'—, vez. Din 24’—. 35. zv.: Zakon o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, z izvršilno uredbo in žigovinsko tarifo, broš. Din 16 —. 36. zv.: Uredba o občinskih uslužbencih. Glej 50. zvezek. 37. zv.: Naredba o mrliško-preglednem redu. — Navodila za mrliškega preglednika, broš. Din 5—. 38. zv.: Uredba o banovinski trošarini na vino in žganje, broš. Din 6-—. 39. zv.: Zakon o mestnih občinah, broš. Din 8-—. 40. zv.: Gradivo, norme in predpisi, vez. Din 60'—. 41. zv.: Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrt¬ nih obratovalnic v Dravski banovini, broš. Din 3—. Raz¬ prodano. 42. zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom in zakon o zasilnih poteh, broš. Din 24—, vezan Din 32-—. 43. zv.: Zakon o volilnih imenikih in zakon o volitvah narod¬ nih poslancev, predelana izdaja, broš. Din 10—. 44. zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic, broš. Din 5-—. 45. zv.: Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih usluž¬ bencev. — Uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev, broš. Din 6—. 46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broš. Din 8'—. 47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov itd., broš. Din 8'—. 48. zv.: Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev, broš. Din 4'—. 49. zv.: Pravilnik o finančnem poslovanju v občinah, broširan Din 16'—. 50. zv.: Uredba o obč. uslužbencih s komentarjem in dodano uredbo o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakul¬ tetam, broš. Din 24'—, vez. Din 36'—. 51. zv.: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. Din 3'—. 52. zv.: Pravilniki k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. Din 6'—. NARODNA IN UNIUERZITETNH KNJIŽNICA 00000176885 Sledijo nadaljnji zvezki. V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle naslednje leposlovne knjige: Mala knjižnica: zbirka 10 zvezkov, broš. Din 120'— posamezni zvezki broš. Din 15'—, vez. Din 20'— Dr. Ivo Šorli: Izbrani spisi, 6 zv., broš. Din 230'—, vez. Din 320'— posamezni zvezki broš. Din 45'—, vez. Din 60'— Emil Vachek: Kri ne kliče po maščevanju. Koman, broš. Din 48'—, vez. Din 54'— Conan Dojle - Mulaček: Pozna osveta. Detektivski roman broš. Din 25'—, vez. Din 30'— Krefft: V oklopnjakn okoli sveta. V dveh delih; vsak del broš. Din 20'—, vez. Din 26'— oba dela skupaj broš. Din 40'—, vez. Din 46'— Ouida: Farnmor. Roman, broš. Din 28’—, vez. Din 35'— J. Špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra za mla¬ dino v petih slikah broš. Din 10'— Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Večernici, broš. Din 12'— Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku, kart. Din 36'— Razno: Razne tiskovine po obrtnem zakonu. Ob naročilu je poslati denar vnaprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod.