ISSN 0040-7712 9 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 Grlen Enosmerni pretvornik Model starodobnega dostavnega vozila JANUAR 2006 CENA 500 SIT LETNIK XLIV KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih JANUAR 2006, LETNIK XLIV, CENA 500 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Branko Bergant Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Marika Mirtič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 500 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2500 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 10.000 SIT (42 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luksuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništvo. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Figura Mileta Ačimoviča mojstrsko upodablja enega ključnih igralcev slovenske nogometne reprezentance. Foto: Andrej Kogovšek tma* januar 2006 KAZALO 2 5 6 ZRAČNI BOJI V SEZONI 2005. 23. MEDNARODNA RAZSTAVA MODELNIH ŽELEZNIC V MUNCHNU ORION 10 13 16 18 20 30 33 34 37 38 TIMOV TEST - SKYHAWK . . MILENKO AČIMOVIČ NAPOTKI ZA IZDELAVO DIORAM (5. DEL) VGRADNJA RV-NAPRAV V MODELE AVTOMOBILOV . ENOSMERNI PRETVORNIK — STATIČNA ELEKTRIKA LAHKO TELESA SPRAVI V GIBANJE SAMOKOLNICA IZ STARIH ČASOV MODEL STARODOBNEGA DOSTAVNEGA VOZILA . . . ZIMSKO VESELJE OKRAS ALI PODSTAVEK IZ LESENIH KVADROV 40 43 44 SKRINJICA Z INTARZIJO . NOVO NA TRGU VISEČE OKRASNE ROŽE 45 PRIPOMOČEK ZA NASIPANJE ZRNJA V PTIČJO KRMILNICO 46 SRČKI IZ ZGIBANEGA PAPIRJA_ Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. REPORTAŽA Zračni boji v sezoni 2005 ANDREJ PERVINŠEK Foto: A. Pervinšek in M. Frank Prvi model za zračne boje je pri nas pred devetimi leti izdelal Miloš Požar. Bila je airacobra, izdelana po načrtu Martina Elmberga. Naslednje leto je Sašo Babič na Gmajnicah na Ljubljanskem barju poskusno organiziral prvo tekmo. Leta 1999 se je Slovenija uradno priklju¬ čila organizaciji ACES, organizirali smo pet tekem, udeležili smo se evropskega prvenstva v Ripi na Švedskem in bilo nas je že petnajst. Na začetku je število tekmovalcev skokovito naraščalo, tako da smo bili dve leti najhitreje rastoča modelarska disciplina na Slovenskem, potem pa se je rast umirila. Nekateri so prenehali tekmovati, vendar so pri¬ hajali novi tekmovalci. Zadnja leta v tej modelarski zvrsti redno sodeluje okrog dvajset slovenskih tekmovalcev. Veliko nas je takih, ki se poleg domačih ude¬ ležujemo tudi tekem v tujini. Na naše tekme pogosto prihajajo tudi tekmoval¬ ci od drugod. Na tekmah se skušamo držati smernic, ki v zračnih bojih veljajo že od vsega začetka: varno, zabavno in poceni. Značilnost tekem zadnjih let je izrazito prijateljsko vzdušje. Tekmovalci si med seboj pomagamo z nasveti ali si posojamo pribor: lepila, servomehaniz- me, sprejemnike, včasih kar kompletne modele. Zavedamo se, da je to izrazito skupinska igra, ki je mnogo bolj zani¬ miva, če sodeluje več tekmovalcev. Med nami je precej prekaljenih mojstrov, ki jim ni več toliko do zmag kot do zabave Točke in bitke, ki si jih je priborila posamezna država Število zbranih točk in opravljenih bitk v posameznem letu na tekmah. Izziv ni samo zmaga, temveč tudi poskus, kako s čisto običajnim, raz¬ meroma počasnim modelom napraviti dober rezultat. Ali kako tekmo končati čim bolje, a brez poškodb modela. V tej dejavnosti, tako kot v vseh modelarskih zvrsteh, ni zaslužka in prav vsi smo po¬ polni amaterji, kar se mi zdi od vsega še najlepše. Če se bo to spremenilo, se bom zagotovo prenehal ukvarjati s tem, vendar zaradi narave te discipline to naj¬ brž še lep čas ne bo potrebno, saj nihče noče vložiti preveč denarja v modele, ki se prehitro razbijejo. Nekaj statistike Za pregled rezultatov s tekmovanj imamo v zračnih bojih že zelo dolgo vzpostavljeno podatkovno bazo, ki jo imenujemo Co_Re (Contests-Results). Baza se je pokazala za zelo koristno, saj lahko spremljamo, kaj se je po letih do¬ gajalo v naši disciplini. Bazo najdemo na spletnem naslovu http://www.dk- modelltechnik.de/core/usr/. V njej so zabeležene prav vse tekme pri nas in v drugih državah. Brskanje po podatkih je zelo preprosto. S pomočjo Co_Re sem izdelal nekaj zanimivih pregledov, ki ka¬ žejo stanje v naši disciplini. Iz preglednic vidimo, da smo Sloven¬ ci kar močno vpleteni v mednarodna dogajanja in da po aktivnostih prekaša¬ mo marsikatero večjo državo. Vidimo tudi, da smo zadnja leta izvedli približno enako število bitk, medtem ko v Evropi številke lepo naraščajo. Pridružilo se Število točk in bitk, ki so si jih priborili slovenski tekmovalci v posameznem letu Število točk in bitk posameznih držav v minuli sezoni januar 2006 2 mr nam je kar nekaj novih držav, predvsem iz vzhodne Evrope. Tekmovanja v minuli sezoni Nacionalni pokal 2005 Izpeljali smo sedem tekem: Cerkve¬ njak, Bela krajina, Crngrob, Moškanjci, Krtina, Vrhnika in Litija, na katerih je so¬ delovalo 27 tekmovalcev, od tega devet iz tujine. Po zabavnih tekmah z velikim številom preobratov je na koncu zmagal Vlado Ogrizek - eskadrilja »Leteči lovci«, drugo mesto je zasedel Tomaž Strmec, tretje pa si je priboril Sandi Žužinjak, oba iz eskadrilje »Vinskih mušic«. Pose¬ bej velja omeniti dva rekorderja po števi¬ lu rezov v eni bitki: Žužinjaku je uspelo rezati štirikrat, Strmcu pa celo petkrat, kar je absolutni slovenski rekord. Tekmovanje »for fun« Poleg nacionalnega pokala pri nas potekajo tudi t. i. tekmovanja »for fun«. Kot že ime pove, so te tekme namenje¬ ne zabavi. Potekajo po veljavnih pravi- Najboljši na sklepni tekmi v Litiji: Tomaž Strmec, Nejc Novak in Tomaž Svoljšak Slovenski pokal 2005 - za rezultat šteje 12 najboljših bitk posameznika Darko Šrenk s čudovito izdelanim F4U corsairjem Posledice nesrečnega pristanka sm januar 2006 3 Slovenska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Znojmu Tomaž Svoljšak se pripravlja na bitko. lih, vendar bolj sproščeno. Prirejamo jih ponavadi na novih tekmovališčih, da se organizatorji tekem lahko nekoli¬ ko izurijo. Letos smo imeli tako tekmo v Kočevju in prav vsi sodelujoči so bili navdušeni. V ta sklop običajno sodi tudi tradicionalna božična tekma v Moškanj- cih. Mednarodne tekme Najpomembnejša so mednarodna tekmovanja za Eurocup. Vsak članica ACES lahko priredi po eno tekmo na leto za Eurocup, le največje države lah¬ ko izvedejo dve. Za končno uvrstitev šte¬ je seštevek šestih najboljših bitk, pri če¬ mer se štejejo največ tri v eni državi. Na teh tekmah je letos sodelovalo 220 tek¬ movalcev. Od naših se je najbolje uvrstil Vlado Ogrizek, na 15. mesto. Slovenci smo se udeležili tudi svetovnega prven¬ stva v Znojmu na Češkem - WASG 2005. To je bila največja posamična tekma v zračnih bojih doslej. Med 83 tekmovalci je bilo kar deset naših. Imeli smo se od¬ lično, vidnih uvrstitev pa nismo dosegli- Naši tekmovalci so sodelovali tudi na drugih tekmah v tujini: v Avstriji, Italiji, na Češkem in Slovaškem. Kaj je novega? Pridružili so se nam štirje novi, mla¬ di in odlični tekmovalci, ki so odločno posegli v boje za najboljša mesta. Vetera¬ ni, Andrej Pervinšek, Gert Konig, Tomaž Svoljšak in Srečo Žnidarčič, smo prazno¬ vali poseben jubilej - več kot tisoč bitk. Po številu bitk smo najbolj aktivna sku¬ pina v Evropi. Širi se število tekmova¬ lišč, kjer lahko organiziramo tekme. Pr¬ vič smo organizirali tekme v Kočevju in v Litiji, za letos leto pa smo se že dogo¬ vorili tudi z modelarji iz MD Krško. Tako se je število možnih lokacij povečalo na dvanajst. Glede modelov in pogona ni bilo prav dosti sprememb. Še vedno pre¬ vladujejo enaki modeli kot lani: C.36, ka- wasakiji Ki-6l, migi... Nastalo je tudi ne¬ kaj novih izdelkov iz elsv: Darko Šrenk je napravil corsairja, Vlado Ogrizek pa iljušina, Čuki testiramo nove hellcate in eksperimetiramo z modeli manjših dimenzij in motorjev. Na spletni strani http://fly.to/ACES-SLOVENIJA sicer ni veliko sprememb. Pomembna novost je, da smo na forum http://forum.modelar¬ ji. com dodali poglavje ‘Combat modeli • Forum je dokaj živahen, trudimo pa se, da bi bil tudi koristen. Kako naprej? Želimo si, da bi tekme potekale var¬ no, v zadovoljstvo vseh sodelujočih, in da bi vse skupaj bilo poceni, kolikor se pač da. Želimo zmanjšati število trkov in še povečati varnost na tekmah. O tem se bodo prav gotovo še močno kresala mnenja in verjetno bodo zračni boji v prihodnje v marsičem drugačni, kot so sedaj. Kako uspešni bomo v teh prizade¬ vanjih, pa bomo videli v naslednjih letih. Za zdaj kaže dobro. Zero je redko viden lovec v zračnih bojih pri nas. Model na sliki je last avstrijskega kolega Heima Tamerla. Tomaž Starin in njegov Švicar 4 januar 2006 mc s REPORTAŽA |' ; / 23 . iTjaSlfMMPOdlMi r®*Stsrvii ;;j d delnih železnic v Hiinclinia IGOR KURALT V Miinchnu je od 3. do 6. decembra potekala 23. mednarodna razstava mo¬ delnih železnic IMA 2005, na kateri so bili predstavljeni modeli, napovedani za leto 2005. Med vsemi proizvajalci modelnih že¬ leznic je najbolj presenetil izolski Meha- no s svojim novim modelom električne lokomotive EuroSprinter v merilu 1 : 87 (HO) iz serije Prestige. Zanj je na razsta¬ vi vladalo veliko zanimanje, še posebej, ker je za svoj kakovostni razred tudi ce¬ novno zelo ugoden. Uradna predstavi¬ tev modela EuroSprinter je potekala na glavni miinchenski železniški postaji. Prireditev je vodil zastopnik Mehana v Nemčiji Oliver Šmit, med častnimi go¬ vorniki pa sta bila tudi dr. Walter Bre- indl, direktor Dispolok GmbH, in Alex Dworaczek, upravitelj voznega parka vlečnih vozil Siemens Dispolok GmbH. Ob zaključku slovesnosti je Vasilij Mar- kežič, konstruktor modela EuroSprinter, dr. Breindlu simbolično predal prime¬ rek modela. Direktor Dispoloka je mo¬ delu prisodil najvišje ocene za kakovost izdelave. (Test modela EuroSprinter pri¬ pravljamo za eno od prihodnjih številk Tima.) Znani avstrijski proizvajalec Roco je po velikih težavah v podjetju in menja¬ vi lastništva z več kot polletno zamudo začel prvim naročnikom pošiljati model električne lokomotive serije 189 v bar¬ vah Dispolok. Model je zanimiv tudi za naše ljubitelje, saj imajo pri Slovenskih železnicah v zakupu šest takšnih loko¬ motiv, ki vozijo po naših progah, razlika je le v oznaki 914. Za člane klubov Marklin insider in Trix profi so predstavili nov tridelni mo¬ del, dizelski motornik VT 08.5 v merilu 1 : 87 (HO). Po daljšem čakanju in obetih je bila vendarle predstavljena najnovej¬ ša Marklinova digitalna centrala central station, ki podpira Marklin-Motorolin digitalni sistem prve, druge in tretje generacije. Vasilij Markežič, konstruktor modela, je Dr. Walterju Breindlu, direktorju Dispolok GmbH, simbolično predal model EuroSprin- terja. S tem se je začela tudi uradna prodaja modela. Novo digitalno centralo je predstavil tudi ESU. Ta podpira vse digitalne siste¬ me, ki se uporabljajo v svetu modelnih železnic. Posebnost centrale je, da ima vgrajen monitor touch screen. Na razstavi je bilo prisotnih tudi ve¬ liko klubov modelnih železnic z modul¬ no gradnjo maket. Tu gre spet pohvaliti Mehano, saj so mnogi klubi v svojih voz¬ nih parkih imeli njihove modele. Nekaj je bilo tudi namigov o novostih za leto 2006, vendar naj to ostane za pregled novosti z bližajočega se nurnberškega sejma. ]roSpfi nter Najnovejši Mehanov model električne lokomotive serije 127, Euro¬ Sprinter, je vzbujal veliko pozornost obiskovalcev. Rocov model električne lokomotive 189. Šest pravih lokomotiv tega tipa vozi tudi po slovenskih progah. Marklinov dizelski motornik VT 08.5 je insiderski model za leto 2006. ESU-jeva digitalna centrala podpira vse digitalne sisteme v svetu mo¬ delnih železnic. lETSE' januar 2006 5 PRILOGA teki' BOŠTJAN in ROMAN PERDAN Orion je nizkokrilni elektromotorni letalski model, primeren za pogon z mo¬ torjem tipa speed 400 z reduktorjem ozi¬ roma ustreznim brezkrtačnim motorjem. Čeprav ni ravno tipičen »park flyer«, saj je krmiljen po vseh treh oseh, z njim lah¬ ko letimo že na manjših površinah. Za po¬ gon prototipa sva sprva uporabila motor speed 400, 7,2 V z reduktorjem 1 : 1,85, ki se je napajal iz 8-celične baterije Ni-Cd. Omenjeni pogon je v navezi s propelerjem velikosti 8x6" zagotavljal dokaj počasen let modela tudi pri polnem plinu, kar je v skladu z njegovim starodobnim videzom (slika 1). Izdelava modela ni zahtevna, a terja na¬ tančnost in kanček potrpljenja. Model je v celoti izdelan iz lesa, pri čemer prevladuje balza. Za lepljenje bomo uporabili pred¬ vsem sekundno lepilo, da bo prirastek pri teži minimalen, delo pa bo teklo hitro. Iz¬ beremo redkejše lepilo, zanj je značilen ka¬ pilarni učinek, pri katerem lepilo potegne v zev med deloma, ki ju lepimo. Poleg tega bomo potrebovali še kontaktno kavčukovo lepilo, hitro sušeče se belo lepilo in petmi¬ nutno epoksidno lepilo. Sestavljanje krila Zaradi zahteve po majhni masi modela je krilo klasične gradnje in skoraj v celoti izdelano iz balze. Preden se lotimo dela, načrt krila pritrdimo na ravno šablonsko desko in ga zaščitimo s plastično folijo. Naj¬ prej sestavimo skelet krila iz letvic in reber. Na desko namestimo zadnjo spodnjo bal- zovo oplato 15 x 1 mm in spodnjo nosilno balzovo letvico 5x5 mm. Oplato moramo zamakniti navzven iz korena krila, da za¬ gotovimo prostor za podporo pritrdilnega vijaka iz vezane plošče, debele 3 mm. Nato na nosilno letvico nanizamo rebra in po¬ končne deščice med njimi. Začnemo s pr¬ vim celim rebrom v korenu in nadaljujemo Slika 1. Orion ni ravno tipičen »park flyer«, proti konici krila; dele lepimo s sekundnim lepilom. Ko nanizamo vsa rebra, prilepimo še zgornjo nosilno balzovo letvico 5x5 mm. V naslednjem koraku z belim lepilom prilepimo povezavi nosilca krila iz letalske vezane plošče debeline 1 mm. Ko je lepilo suho, prilepimo obe korenski rebri. Pred lepljenjem notranjega rebra prilepimo še podporo pritrdilnega vijaka, saj mora re¬ bro sesti nanjo. Podporo na nasprotnem robu podložimo z balzovo ploščico, da je privzdignjena za toliko kot na enaki raz¬ dalji povezava nosilca krila. Na podoben način sestavimo tudi skelet druge polovice krila in pred lepljenjem korenskih reber skelet sestavimo v celoto. Prvo izdelano polovico skeleta pritrdimo na šablonsko desko, drugo pa namestimo tako, da konca nosilnih letvic sedeta med povezavi nosilca prve polovice, ter jo na nasprotnem kon¬ cu podložimo, da dobimo ustrezen V-lom krila, ki znaša 4°. Pred lepljenjem dvakrat preverimo medsebojno lego obeh polovic skeleta in opravimo morebitne popravke, da dobimo lep spoj. Potem prilepimo še okrepitvi nosnega dela iz balze, debe¬ le 5 mm, ki bosta prenašali breme za- tiča za pritrditev krila na sosednjo strukturo krila. Pri¬ lepimo še zadnjo balzovo letvico 5 x 6 mm ter jo na zadnjem robu zni¬ žamo za 1 mm, da njena oblika lepo sledi konturi re¬ ber. Nanjo prilepi¬ mo še zadnjo zgor¬ njo balzovo oplato 15 x 1 mm (slika 2). Sledi lepljenje pred¬ njih opiat iz 1 mm saj je krmiljen okoli vseh treh osi. debele balze. Najprej prilepimo zgornjo oplato in nato še spodnjo. Zgornjo oplato najprej z belim lepilom prilepimo na zgor¬ njo nosilno letev. Oplato nato s sekundnim lepilom prilepimo še na rebra tako, da jo z roko ukrivimo po rebru in pridržimo ter na stični rob nanesemo sekundno lepilo in počakamo, da lepilo prime. Pred lep¬ ljenjem druge polovice opiate obvezno preverimo, da se v korenu krila lepo pri¬ lega že prilepljeni polovici, in po potrebi obdelamo stični rob, da dobimo lep spoj. Za lepljenje spodnje opiate uporabimo kontaktno kavčukovo lepilo. Na notranjo stran opiate najprej s svinčnikom zarišemo položaj nosilne letvice in reber. Lepilo s tankim čopičem nanesemo na obe lepljeni površini (najprej na nosilec in rebra, nato še na oplato) in oplato previdno položimo na krilo ter jo na mestih lepljenja rahlo pritisnemo z roko. Krilo položimo na ša¬ blonsko desko ter nekoliko obtežimo. Ko je lepilo suho, krilo odstranimo z deske, prednja robova opiat narahlo obrusimo ter z belim lepilom prilepimo prednjo balzo¬ vo letev 12x8 mm. Slednjo začasno pritr¬ dimo z lepilnim trakom, krilo pa položimo na šablonsko desko in nekoliko obtežimo. Ker se bo na tej stopnji torzijska togost kri¬ la precej povečala, dvakrat preverimo, da ni zvito. Nato prilepimo še oplato v kore¬ nu krila in na zgornji strani izdelamo od¬ prtino za servomehanizem za pogon krilc. Nosilca servomehanizma izdelamo iz trše balze 8x5 mm in prilepimo pred oplato. Na preostala rebra prilepimo 8 mm široke balzove trakove 1 mm, ki povečajo trdnost reber v prečni smeri in povečajo površino, na katero bo prijela folija. V prednji rob krila zvrtamo še luknjo za zatič za pritrdi¬ tev krila, ki ga izdelamo iz okrogle bukove letvice premera 4 mm in prilepimo po pre¬ kritju krila s folijo. Sledi grobo brušenje krila in oblikovanje prednjega roba. Pogon krilc izdelamo iz jeklene žice premera 2 mm, plastične cevke in kroglič- Slika 2. Skelet krila je sestavljen in pripravljen na lepljenje opiat. 6 januar 2006 nega zgiba. Žico odrežemo na ustrezno dolžino in nanjo nasadimo medeninasto kroglico zgiba. Žico ukrivimo po načrtu in pred drugim krivljenjem nanjo namestimo plastično cevko dolžine približno 17 mm, ki bo služila kot vodilo. Konec žice, ki pri¬ de v krilce, po potrebi spilimo pod kotom v zagozdo, da je na koncu povsem tanek in ne bo silil iz krilca. Plastični cevki po¬ gona krilc vlepimo z epoksidnim lepilom v pripravljena utora, nato prilepimo še zadnji rob iz balze 25x6 mm (slika 3)- Iz slednje izdelamo tudi krilci, ki ju odreže¬ mo na ustrezno dolžino, zvrtamo luknji za pogon krilc, s skalpelom zarežemo utore za šarnirje in krilci obrusimo, da imata tak presek, kot je prikazano na načrtu. Utore za šarnirje hkrati zarežemo tudi v krilo ter poskusno namestimo krilci in opravimo morebitne popravke, da se lepo prilegata krilu. Na zunanji rebri prilepimo še 16 mm (2x8 mm) debela zaključka kril iz balze ter ju zbrusimo v obliko kaplje. Na kon¬ cu zvrtamo luknjo premera 4 mm za pri¬ trdilni vijak in vse sestavne dele krila fino obrusimo ter pripravimo za prekrivanje s folijo. Sestavljanje trupa Trup modela zaradi čim manjše teže iz¬ delamo večinoma iz balzovine in topolove vezane plošče, iz letalske vezane plošče pa le najbolj obremenjene dele. TVidi tokrat načrt pritrdimo na ravno šablonsko desko in ga zaščitimo s plastično folijo. Najprej sestavimo stranici trupa iz balze 2 mm; eno levo in eno desno. Na šablonsko desko namestimo prednji in zadnji del stranice (T 1 in T 2) ter sestavimo osrednji del iz balze 10 x 2 mm. Na notranji strani stra¬ nic označimo položaje reber, izrežemo utor za višinski stabilizator ter prilepimo okrepitev ležišča krila T 3 iz balze 3 mm. Na spodnji rob pred krilom in za njim prilepimo balzovo letvico 3x3 mm, na zgornji rob pa lipovo letvico 5x2 mm. V predelu nosu prilepimo še okrepitev T 4 iz topolove vezane plošče 3 mm, ki hkrati služi za pravilno nastavitev nosilca motor¬ ja z reduktorjem. Ležišče višinskega repa okrepimo z balzo 10 x 2 mm ter na zadnji rob stranice med okrepitev ležišča in bal¬ zovo letvico vlepimo kos balze 15 x 2 mm. Preden se lotimo sestavljanja trupa, pri¬ pravimo še rebra. Na osrednje rebro trupa T 9 prilepimo nosilec servomehanizmov iz trše balze 8x5 mm in podpore T 13 iz 3-mm topolove vezane plošče. Prilepimo še nosilec matice M 4 za pritrditev krila, ki ga sestavimo iz delov T 14 in T 15. Na del T 14 prej z epoksidnim lepilom prilepimo matico. Na rebro T 8 prilepimo okrepitev ležišča čepa T 8a iz vezane plošče 3 mm. V naslednjem koraku na eno izmed stranic prilepimo rebro T 9 in tirnico T 5 ter dodamo še prednje rebro T 7 in nosi¬ lec motorja T 6. Pred lepljenjem preveri¬ mo, da deli lepo sedejo na svoje mesto in so pravokotni na stranico, ter na stične robove nanesemo sekundno lepilo (slika 4). Trup sestavimo in pri tem pazimo, da sta stranici pravilno nameščeni ena proti drugi (ne smeta biti zamaknjeni ali zasu¬ kani). Vlepimo še nosilec podvozja T 16 iz letalske vezane plošče 3 mm in pri tem pa¬ zimo, da luknje v nosilcu sovpadajo z luk¬ njami v tirnici. Nato lahko stranici na za¬ dnjem delu zlepimo. Trup namestimo na šablonsko desko z načrtom tlorisa trupa in med stranici namestimo rebra. Pri tem moramo biti pozorni na pravilno usmeri¬ tev reber, sicer kasneje zaradi neujemanja izvrtin ne bomo mogli vgraditi bovdnov za pogon krmil. Prej še preverimo, da ve¬ likost izvrtin ustreza premeru cevi izbra¬ nih bovdnov. Slednje izdelamo iz plastične cevi notranjega premera 1 mm in iz jekle¬ ne žice debeline 0,8 mm. Stranici pred lepljenjem na mestu spoja obrusimo pod kotom, da dobimo dober spoj; skupna de¬ belina stranic naj na zadnjem robu znaša 6 mm. Za lepljenje uporabimo belo lepilo, trup pa pritrdimo na šablonsko desko, da ne bo kriv ali zvit. Ko je lepilo suho, trup odstranimo z deske ter izdelamo hrbtišče trupa iz balzovih letvic 3x3 mm (slika 5). Z delom nadaljujemo na nosnem pre¬ delu trupa, ki ga zapremo z balzo 5 mm. Na notranjo stran stranic najprej prilepimo stranska bloka T 17 iz 5-mm balze, dodamo zgornji blok T 18 in nato še nosnega T 19. Na stične robove blokov prilepimo trikot¬ no balzo 8x8 mm, saj bomo nos trupa na¬ knadno izdatno obrusili. Nato izdelamo v stranici trupa odprtini za cevi bovdnov, ki jih vlepimo v trup. Prilepimo še spodnjo balzovo oplato 2 mm, katere letnice naj potekajo prečno glede na srednjico trupa. Predel trupa na mestu servomehanizmov pustimo odprt, na mestu pritrditve pod¬ vozja pa uporabimo tršo balzo ter pustimo 5 mm široko režo za nogi podvozja. Na koncu trup obrusimo in oblikujemo nos modela (slika 6). Izdelati moramo še pokrov trupa. Ogrodje pokrova sestavimo iz reber T 20, dveh lipovih letvic 5x2 mm in balzove letvice 3x3 mm. Lipovi letvici na robovih obrusimo pod kotom ter na ogrodje pri- ORION Slika 3■ Krilo je pripravljeno na prekrivanje. Pogon krilc izdelamo iz 2-mm jeklene žice in krogličnega zgiba. Slika 4. Rebri, tirnico in nosilec motorja prilepimo pravokotno na stranico in nato trup sestavimo v celoto. 7 Slika 5. Hrbtišče trupa izdelamo iz balzovih letvic 3 x 3 mm. Slika 6. Sprednji del trupa zapremo z bloki iz 5-mm balze in z bruše¬ njem oblikujemo nos modela. lepimo balzovo oplato 1 mm. Zadnji rob pokrova na mestu kabine previdno obru¬ simo pod kotom in nanj prilepimo balzo 2 mm. Konec pokrova obrusimo, da do¬ bimo lep zaključek, ki predstavlja instru¬ mentno ploščo letala. Pokrov na spred¬ njem delu pritrdimo z bukovim zatičem premera 3 mm, na predelu kabine pa upo¬ rabimo magnet in kos kovine, na primer risalni žebljiček. Smerni in višinski rep Smerni in višinski rep modela izdelamo na šablonski deski iz balzovih elementov debeline 5 mm. Na desko namestimo oba elementa korenskega dela višinskega stabi¬ lizatorja, sestavimo okvir iz balzove letvice 15 x 5 mm ter na koncu prilepimo še pre¬ čne letvice 5x5 mm. Na podoben način izdelamo tudi smerni stabilizator ter smer¬ no in obe polovici višinskega krmila. Ko je lepilo suho, elemente odstranimo s šablon¬ ske deske, zarežemo utore za plastične šarnirje in vse elemente zbrusimo v profil, kot je prikazano na načrtu. Za povezavo obeh polovic višinskega krmila uporabimo 60 mm dolgo karbonsko paličico premera 3 mm, ustrezna bo tudi okrogla bukova let¬ vica ali plastična cev premera 3 mm. Pred lepljenjem v obeh polovicah napravimo ustrezen žleb in povezavo rahlo obrusimo ter prilepimo s sekundnim lepilom. Na koncu iz polne balzovine izdelamo še prehod trupa v rep. Iz dveh kosov bal¬ ze 5 mm sestavimo T-profil, ki predstavlja spoj smernega in višinskega stabilizatorja, ter nanj le delno prilepimo dva kosa balze velikosti 8 x 10 x 88 mm, da ju bomo kas¬ neje lahko ločili. Sestav obrusimo, da se lepo prilega trupu, in nato dele previdno ločimo. Pred tem jih lahko tudi prekrije¬ mo s folijo, saj je rokovanje z enim večjim kosom lažje, elementi pa bodo med po¬ stopkom drug drugemu v oporo. Prekrivanje in sestavljanje modela Vse sestavne dele modela obrusimo s finim brusilnim papirjem in prekrijemo s folijo po lastni izbiri. Prototip je bil v celoti prekrit z lahko belo folijo oralight. Slednja je delno prosojna, zato je skoznjo opazna lesena konstrukcija modela, kar je v skladu z njegovim starinskim videzom. Sestavljanja modela se lotimo tako, da na trup z epoksidnim lepilom prilepimo višinski stabilizator in pravokotno nanj smernega, nato prilepimo še prehod trupa v rep. V enakem vrstnem redu prilepimo tudi krmilni površini. Za lepljenje plastič¬ nih šarnirjev uporabimo epoksidno lepilo, da imamo na voljo dovolj časa za natanč¬ no namestitev. Pregibni del šarnirjev pred lepljenjem namažemo s strojno mastjo, da bo ostal gibljiv tudi po lepljenju. Če bomo krmilni ročici na smerno in višinsko kr¬ milo prilepili (odvisno od vrste ročic), to storimo še pred lepljenjem krmilnih povr¬ šin, v nasprotnem primeru vanje zvrtamo le luknje za pritrditev krmilnih ročic. V prvem primeru moramo jekleni žici vsta¬ viti v plastični cevi bovdnov že med leplje¬ njem krmilnih površin! Žici na zunanjem koncu ukrivimo v obliko črke »z«, odreže¬ mo na ustrezno dolžino in pred lepljenjem namestimo na krmilni ročici. Na trup pri¬ lepimo še smučko iz topolove vezane ploš¬ če 3 mm, ki bo pri pristankih in rokovanju smerno krmilo zaščitila pred poškodbami. Na pokrov trupa prilepimo vetrobransko steklo kabine, ki ga izrežemo iz plastenke za pijače. Vgradnja opreme V trup vgradimo servomehanizma ter ju z jekleno žico premera 0,8 mm poveže¬ mo s krmilnima površinama (slika 7). Pove¬ zavo izvedemo na enak način kot pri repu, nerodno je le to, da moramo žici ukriviti v modelu. Če ne gre drugače, uporabimo raje spojnike, ki omogočajo pritrditev žice brez krivljenja. Servomehanizma začasno namestimo v model, da določimo točno dolžino povezav, nato ju odstranimo in žici s pomočjo dvojih klešč ukrivimo v obliko črke z. Tretji servomehanizem vgradimo v krilo in ga s krogličnim zgibom povežemo s pogonom krilc. Za pogon repnih površin sva uporabila servomehanizma giga line power micro 13BB, za pogon krilc pa ser¬ vomehanizem hiteč HS-81. Nato v model vgradimo pogon. Za po¬ gon prototipa sva sprva uporabila motor speed 400 7,2 V v kombinaciji z zobniškim reduktorjem s prestavnim razmerjem 1 : 1,85 (Graupner, kat. št. 1703.08), ki mu je prilagojen tudi nosilec motorja. Za krmi¬ ljenje vrtljajev motorja je služil krmilnik Schulze slim-24be. Primeren pa je vsak krmilnik, ki prenese konstantni tok do 10 A in ima funkcijo BEC. Krmilnik namesti¬ mo na spodnjo stran tirnice in pritrdimo s samolepilnim sprijemnim trakom. Po do¬ brem letu je motor začel nekoliko pešati, kar sva izkoristila za zamenjavo celotnega pogonskega sklopa ter v model vgradila brezkrtačni motor mega RC 400/15/6 in krmilnik Kontronik pix 1000. Če boste tudi sami uporabili tovrstni motor, izberite takšnega s hitrostno konstanto od 1100 do 1200 (vrt./min)/V; podatek boste našli v proizvajalčevem katalogu ali pa na interne¬ tu http://www.motocalc.com/data/motor. html. Poleg uporabljenega motorja (1070 (vrt./min)/V) sta takšna na primer Kontro- nikov maxi dancer (1200 (vrt./min)/V) in AXI 2808/24 (1190 (vrt./min)/V). Ker gre za tako imenovani zunanjevr- teči motor (ang.: outrunner), ki lahko vrti večje propelerje brez uporabe reduktorja, sva slednjega opustila in motor pritrdila neposredno na sprednje rebro trupa mo¬ dela. Pred tem sva staro rebro nadomestila z novim, ki je sestavljeno iz nosilnega re¬ bra T 21 iz 2-mm letalske vezane plošče in rebra T 22 iz 5-mm balze. Ker je tokrat po¬ trebni zamik motorja navzdol in v desno določen s položajem rebra, moramo sled¬ nje zasukati za 2° navzdol in v desno, kot je prikazano na načrtu. Slika 1. Odprtina na spodnjem delu trupa omogoča dostop do servomehanizmov , po¬ leg tega skoznjo izteka tudi hladilni zrak. januar 2006 OBffi 5 8 Slika 8. Zaradi majhnih koles in omejene moči pogona vzletanje s travnate površine ni mogoče. Slika 9. Vzlet modela iz roke ni problematičen, čeprav imamo opravi¬ ti z nizkokrilnim modelom. Nogi podvozja izdelamo iz jeklene žice premera 2,5 mm in pritrdimo z dvema lesnima vijakoma in ploščico iz plastike ali aluminija (slika 7). Na nogi montiramo lahki kolesi premera 40 mm in ju pritrdi¬ mo s kosom plastične cevke, ki jo natakne¬ mo na žico. Na gred reduktorja (motorja) s po¬ močjo vmesnika 4 / 8 / M8 (3,2 / 8 / M8) namestimo še ustrezen propeler. Pri pro¬ totipu sva v obeh primerih preizkusila Graupnerjeva propelerja slim prop veliko¬ sti 8x4' in cam prop velikosti 8x6", pri čemer se je drugi izkazal kot boljši zaradi nekoliko večje hitrosti modela. Sprejem¬ nik namestimo čim bolj stran od motorja in krmilnika. Pritrdimo ga s samolepilnim sprijemnim trakom, anteno pa napnemo proti repu modela. Na koncu v model na¬ mestimo še pogonsko baterijo. V prototi¬ pu sva uporabila 8-celično baterijo Ni-Cd sanyo N500AR, priporočava pa uporabo celic Ni-MH GP 110AFH, ki imajo pri enaki masi in velikosti več kot dvakratno kapa¬ citeto (1100 mAh). Model uravnotežimo z vzdolžnim premikanjem pogonske bateri¬ je, pri čemer naj se težišče nahaja 50 mm za prednjim robom krila. Ko je položaj ba¬ terije znan, ležišče trajno utrdimo s koščki balzovine ter baterijo s sprijemnim trakom pritrdimo na tirnico. Letenje Na modelu nastavimo priporočene odklone krmil ter preverimo nastavni kot krila proti višinskemu repu. Pogonsko ba¬ terijo napolnimo in pred prvim poletom obvezno preverimo doseg RV-naprave z delujočim motorjem pri delnem plinu! Z modelom vzletamo iz roke, saj majhna ko¬ lesa in omejena moč ne omogočajo vzle¬ tanja s travnate površine (slika 8). K sreči start iz roke ni problematičen, prvi met modela pa naj vseeno opravi pomočnik! Model primemo v roko tako, da blazinici kazalca in sredinca naslonimo na rob ste¬ ne rebra T 9 v odprtini na spodnjemdelu trupa ter model na mestu pred težiščen podpremo s palcem, da se ne zvrne na nos (slika 9). Po vklopu motorja model z roko preprosto sunemo naprej in usmerimo v vodoraven let ali blago vzpenjanje, da na¬ bere nekaj hitrosti. Kot že rečeno, sva na modelu preiz¬ kusila dva različna propelerja. Najprej sva uporabila slim prop velikosti 8 x 4", za 5 januar 2006 katerega meniva, da je primernejši za upo¬ rabo na počasnejših modelih, kakršen je tudi orion. Zaradi nekoliko večje hitrosti modela sva slednjega kasneje zamenjala s propelerjem cam prop 8x6". Pri tem ve¬ lja poudariti, da je bilo povečanje hitrosti manjše od pričakovanega, kar je vsekakor v prid propelerju slim prop. Maksimalna hitrost modela je dokaj majhna, zato lah¬ ko z njim letimo že na manjšem prostoru. Ker je krmiljen okoli vseh treh osi, lahko izvede večino osnovnih akrobacij. Zanje bi mu koristilo nekaj več moči oziroma ne¬ koliko večja hitrost, zato priporočava upo¬ rabo 6,0-V različice motorja speed 400. Druga opcija je uporaba brezkrtačnega pogona, ki sva ga po kakem letu uporabila tudi sama. Zanimivo je, da se novi pogon po karakteristikah bistveno ne razlikuje od starega, če odštejemo tišje delovanje, boljši izkoristek, manjšo maso in seveda višjo ceno. Izboljšanje zmogljivosti modela z omenjenimi propelerji ni bilo bistveno, kar pa lahko preprosto popravimo z več¬ jim propelerjem, saj ima motor še precej rezerve. Tako nameravava v prihodnje pre¬ izkusiti propeler slim prop velikosti 9 x 5 ", ki utegne biti ravno pravšnji za izbrano aplikacijo. Z modelom je mogoče leteti tudi zelo počasi, pri čemer ga odlikuje velika okret- Slika 10. Velik pokrov trupa omogoča hiter in enostaven dostop do pogonske baterije. nost, med drugim tudi zaradi majhne vzlet¬ ne mase. Ta je v primeru prototipa zna¬ šala 617 g, po namestitvi novega pogo¬ na pa je še nekoliko padla. Konstrukcija modela se je izkazala kot zelo trdoživa, saj je ta kljub dokaj krhkemu videzu brez večjih posledic preživel že kar nekaj trših »pristankov«. Uporabljene celice sanyo N500AR zadoščajo za dobre štiri minute delovanja motorja pri polnem plinu. Časi poletov so seveda daljši, a po današnjih standardih vseeno dokaj kratki. Bistvena razlika je pravzaprav le v številu pristan¬ kov, saj so celice tudi zelo hitro polne. Z uporabo celic GP 110AFH boste čase več kot podvojili, seveda je to odvisno tudi od izbranega pogona oziroma sloga letenja. Zaključek Pri konstruiranju in izdelavi modela Orion sva si poleg dobrih letalnih lastnosti zadala cilj, izdelati kar se da lahek in prak¬ tičen elektromotorni model. Majhno maso sva dosegla predvsem s skrbno izbiro materialov, pri izbiri opreme pa se nisva preveč omejevala in sva uporabila razpo¬ ložljive komponente. Ena izmed pomemb¬ nih odlik praktičnega elektromotornega modela je enostaven postopek menjave pogonske baterije. V ta namen sva se odlo¬ čila za nizkokrilno konstrukcijo modela z velikim pokrovom trupa, ki omogoča hiter in enostaven dostop do pogonske baterije (slika 10). Model je poleg tega tudi dovolj majhen, da ga lahko sestavljenega spravi¬ mo v skoraj vsak avto. Model ni problematičen za letenje in mu bo kos vsakdo, ki ima nekaj izkušenj z vodenjem tovrstnih modelov. Če ste vešči letenja z modeli, krmiljenimi le po smeri in višini, naj vam na začetku vseeno po¬ maga bolj izkušen modelar. Modela pa ne priporočava popolnim začetnikom, saj je zaradi nizkokrilne zasnove nevtralno sta¬ bilen in leti tja, kamor ga usmerimo. Če spustimo komande, se model ne poravna sam od sebe, kot je to značilno za visoko- krilne začetniške modele. Skupaj s podjetjem Panoptikum iz Kamnika smo pripravili tudi delni komplet CNC rezkanih sestavnih delov, ki omogoča bistven prihranek na času izdelave. Do¬ datne informacije lahko dobite na naslovu elektronske pošte: bostjan.perdan@gmail. com ali po telefonu: 031/840-275. 9 Prvi korak pri gradnji je pregled vsebine in spoznavanje z njo. Obe polovici kril sestavimo s pomočjo vez¬ nih elementov in šestimi vijaki. Vzdolž spod¬ nje strani krila poteka ojačitvena paličica iz steklenih vlaken. Repne površine so pritrjene z dvema vijako¬ ma. Priključiti moramo še krmilne ročice in nastaviti njihovo srednjo lego. Kako se lotiti letalskega modelar¬ stva? Ali nas bo to res pritegnilo? Kako naj nekdo brez vsakršnih izkušenj v mo¬ delarstvu čim hitreje spozna privlačnost letenja z RV-modelom? Danes je na trgu že kar precej mode¬ lov vrste RTF (Ready To Fly), kar pome¬ ni, da so že izdelani do take stopnje, da jih je mogoče v nekaj deset minutah pri¬ praviti za letenje. Eden takih modelov na našem trgu je sky hawk, ki ga ponuja podjetje TOP - Modeltehnik. Model je namenjen tistim, ki imajo zelo malo ali nič izkušenj z letalskim modelarstvom ter doma nimajo še nobenega modela ali naprave za radijsko vodenje. 0 modelu Kaj vse dobimo v tako pripravljenem kompletu? V lični embalaži najdemo skoraj sestavljen model. Trup je izde¬ lan iz trpežne, dokaj elastične umetne mase ter zato odporen proti obremenit¬ vam pri nerodnih pristankih. Krila in repne površine so izdelane po načinu sendvič, pri čemer je jedro oblikovano iz deprona, površina pa utrjena s foli¬ jo. V trup je vgrajen pogonski elektro¬ motor velikosti 380 in zvezni krmilnik motorja s funkcijo BEC, kar pomeni, da pogonski akumulatorji skrbijo tudi za napajanje sprejemnika in servomeha- nizmov. Nameščeni so tudi že trikanalni sprejemnik s sprejemniškim kristalom za območje 35 MHz ter dva mikro- servomehanizma. Na gredi motorja je pritrjen dvokraki zložljivi propeler za pogon modela. Proizvajalec je računal na nerodne začetniške pristanke, zato je priložil še rezervni propeler s kapo propelerja. V škatli so še trikanalni od¬ dajnik, paket pogonskih akumulatorjev Ni-Mh (7x AAA KAN 600 mAh) ter pol¬ nilnik za njihovo polnjenje. V vrečki z vijaki je priložen tudi križni izvijač, s ka¬ terim bomo lahko opravili vso montažo modela. Krila so izdelana iz deprona, površina pa je utrjena s folijo. 10 januar 2006 mr Sestavljanje Sestavljanje modela po priloženih navodilih poteka brez težav in ga lahko vsakdo, ki ima le nekaj ročnih spretno¬ sti, dokonča prej kot v pol ure. Začnemo s sestavljanjem kril, ki so izdelana v dveh polovicah. Spojimo jih s pomočjo dveh povezovalnih elementov in šestimi vija¬ ki. Nadaljujemo s pritrjevanjem višinske¬ ga in smernega stabilizatorja ter krmil na trup modela. To napravimo z dvema vija¬ koma ter že nameščenim dvostranskim lepilnim trakom. Krmilne površine pri¬ pnemo na povezave s servomehanizmi. Povezave moramo še prilagoditi srednji legi krmil, kar naredimo s privijanjem in odvijanjem vilic na koncih povezav. Seve¬ da to opravimo ob vključeni RV-napravi (oddajnika in sprejemnika). Pri tem pazi¬ mo, da po pomoti ne vključimo motorja, pri čemer nas propeler lahko poškoduje. Sledi še pritrjevanje kril na trup modela in pripravljeni smo na prvi polet. Oddajnik z dvema krmilnima ročicama spredaj in... RV-naprava Model vodimo s trikanalno napra¬ vo, ki ne more skriti Futabinih korenin. ... drsnikom za krmiljenje motorja na za¬ dnji strani. Kdor pozna starejši model attack, ga bo takoj prepoznal v oddajniku, ki ima tri proporcionalne kanale. Na sprednji stra¬ ni sta dve krmilni ročici, namenjeni pre¬ mikanju višinskega in smernega krmila, na zadnji strani pa se nahaja še gumb, s katerim uravnavamo hitrost pogonske¬ ga motorja. Za napajanje naprave potre¬ bujemo osem alkalnih baterij ali akumu- Na razpolago so tudi rezervni deli. Na sliki so rezervni trup, baterije in propeler. Model je dinamičnih oblik, njegovo letenje pa umirjeno. TEBI s januar 2006 Menjava baterij pred naslednjim poletom 11 MODELARSTVO Eliptični V-lom zagotavlja stabilnost v letu. Model je ubogljiv, tako da si lahko privoščimo tudi letenje blizu tal. latorjev velikosti AA. Servomehanizma sta standardna (mikro 17 g) s priključki tipa Futaba. Preizkus dosega naprave je pokazal prve motnje pri zloženi anteni na razdalji približno 70 m, kar pomeni zanesljiv signal z raztegnjeno anteno v območju vidljivosti modela. Poskrblje¬ no je tudi za varovanje nekontrolirane¬ ga vklopa motorja. Ob vsakem vklopu naprave je treba pritisniti še na gumb, ki se nahaja ob stikalu na trupu modela. Šele s tem omogočimo vklop motorja. Pred tem se motor na premikanje drs¬ nika na zadnji strani oddajnika ne od¬ ziva. Prav tako ni mogoč vklop motorja potem, ko je napetost na pogonskih ce¬ licah padla na mejo varnega delovanja sprejemnika in servomehanizmov. Mo¬ tor lahko takrat poženemo s pritiskom na gumb, vendar bo njegovo delovanje bolj kratko, ker bo napetost celic kmalu spet na meji izklopa. Letenje Za letenje seveda potrebujemo na¬ polnjene pogonske akumulatorje, ki jih s priloženim polnilnikom napolnimo v približno treh urah in pol. S polnimi baterijami je uporabni čas delovanja pri¬ bližno deset minut. Tako lahko brez te¬ žav letimo celo dlje kot 20 minut, če le ujamemo nekaj rahlega zračnega dviga- Ob metu modela v zrak naj bodo krila vodo¬ ravna in nos modela rahlo povešen. nja. Priporočljivo je nabaviti še dodaten akumulatorski paket in tako podaljšati obiske modelarskega letališča. Pred začetkom letenja najprej vklju¬ čimo oddajnik, nato še sprejemnik, pre¬ verimo pravilne smeri hodov krmil ter njuno srednjo lego. Drsnik na oddajni¬ ku, ki skrbi za nadzor nad vrtljaji motor¬ trgovina MODELAR Stjepan Količ, s.p. Tovarniška 10 8250 Brežice Nakupovalni center Intermarket Tel.: 07 49 62 072 Faks: 07 49 62 073 GSM: 041 945 531 www.trgovinamodelar.com e-pošta: trgovina.modelar@siol.net delovni čas: od ponedeljka do petka 9-12 in 15-19, sobota 9-13 Toni Clark MULTIPLEX ja, naj bo v spodnji legi - motor izklop¬ ljen. Nato pritisnemo gumb na modelu, s katerim resetiramo krmilnik motorja in omogočimo njegov vklop. Drsnik na oddajniku potisnemo v zgornjo lego, s čimer vključimo motor in model vr¬ žemo v zrak. Vrzimo ga čim bolj vodo¬ ravno in ga poskusimo nekaj časa voditi na tej višini. Šele takrat, ko pridobi kon¬ stantno hitrost, začnemo z rahlim vzpe¬ njanjem. Po proizvajalčevih podatkih je hitrost vzpenjanja tri do pet metrov na sekundo. Izmerjena hitrost pogona zna¬ ša ob polnih baterijah 8340 vrt./min. Že po nekaj krogih model doseže višino, na kateri lahko motor izklopimo in posku¬ simo z jadranjem. Mogoče bo potreben popravek trima za zobec ali dva nazaj. Ne smemo pa pretiravati z upočasnje¬ vanjem letenja, sicer model lahko pade v vrij in izgubi nekaj metrov višine, pre¬ den ga spet ujamemo. Kljub temu da je model namenjen začetnikom, je priporočljivo, da k pr¬ vim poletom povabimo izkušenega mo¬ delarja. Ta nam bo v veliko pomoč pri trimanju modela. Pravilno nastavljen model leti stabilno in začetniku prijaz¬ no. V ozračju z dobro vidljivostjo je do¬ seganje višin nad 200 m mogoče že po kratkem spoznavanju z modelom. Pri¬ stajanje ni problematično. Pomembno je le, da so v bližini tal krila poravnana s pristajalno površino. S tem je možnost nerodnega pristanka ter poškodb mo¬ dela minimalna. Seveda to velja, če se pred nami ne pojavi kozolec ali edino drevo na travniku. Zaključek Z modelom sky hawk lahko naredi¬ mo prve korake v svet letenja z radijsko vodenimi letalskimi modeli. Prav pri prvih korakih pa se nam pogosto zgodi, da poškodujemo posamezne dele mode¬ la. Proizvajalec je poskrbel tudi za take primere. Na razpolago so naslednji re¬ zervni deli za model: trup, krila, repne površine, propelerji in pogonski aku¬ mulatorji. Nabava tega modela tako ne pomeni velikega stroška za vstop v RV letalsko modelarstvo. 12 januar 2006 mr MAKETARSTVO Milenko Ačimovič Figura v merilu 1 : 35 LUKA JANCiC Foto: L. Jančič in A. Kogovšek Večino svetovne komercialne proizvodnje figur zavzemajo miniature vojakov iz vseh zgodovinskih obdobij. V to sivino se sem ter tja, predvsem iz delavnic manjših proizvajalcev, vrine kakšen hollywoodski lik ali oseba iz bogate zakladnice sveto¬ vne literature. Figure športnikov so tako redke, da le potrjujejo pravilo, pa vendar je na večjih mednarodnih tekmovanjih ved¬ no prisotna tudi kakšna samogradnja s tega področja. Odkar sem imel pred leti na nekem tekmovanju priložnost občudovati figure igralcev baseballa, velikega ameriškega moj¬ stra miniaturnih figur, Billa Horana, sem se tudi sam igral z mislijo, da bi poskusil kaj podobnega. Ko sem se odločal za ta projekt, izbira športa niti za hip ni bila vprašanje, še manj izbira športnika. Mileta Ačimoviča večini ni treba posebej predstavljati. No¬ gometaš, ki je svojo pot začel pri ljubljanski Olimpiji in se med¬ narodno uveljavil pri beograjski Crveni zvezdi, je trenutno član francoskega prvoligaša L.O.S.C. Lille in eden ključnih igralcev slovenske reprezentance. Priprava, orodja in materiali za izdelavo figure Ne glede na izbor subjekta nas pred začetkom modeliranja čaka priprava na praktično delo. Dokumentacija Prva in najvažnejša stopnja priprave je zbiranje gradiva o osebi, ki jo želimo modelirati. Količina gradiva je odvisna predvsem od izbire osebe, ki jo želimo prikazati; običajno so to fotografije, ilustracije in pisni viri. / V konkretnem primeru gre predvsem za izbor fotografij, ki jih je za to področje na pretek. Pri tem se ne omejimo le na Ačimovičeve fotografije, ampak tudi na posnetke drugih no¬ gometašev in njihove opreme, ki bi lahko pomagali pri izboru drže figure, modeliranju draperije ali pri katerem od drugih korakov izdelave makete (slika 1). Orodja Orodja za izdelavo maket figur niso tako svojska, kot bi morda kdo pričakoval, ali kot pri mnogih drugih dejavnostih. Tu sta bolj kot orodje pomembna njegovo obvladovanje in na¬ čin uporabe. Slika 1. Referenčno gradivo Slika J. Najpogostejše modelirne mase, z leve proti desni: specialni kit Andreasculpt, namenjen modeliranju figur, univerzalni dvokompo- nentni kit Duro in masa Fimo ITCBJI januar 2006 13 _ MAKETARSTVO Pri modeliranju uporabljamo v glav¬ nem skalpel, nekaj zobotrebcev, debelej¬ šo šivanko in brusilni papir. Osnovni iz¬ bor razširjajo zobotehniška in podobna orodja, namenjena natančnemu modeli¬ ranju, in električni vrtalniki s pripadajo¬ čimi svedri in rezkalniki (slika 2). Materiali Izbira materiala za izdelavo figure je stvar vsakega posameznika oz. tega, kaj mu najbolj ustreza. Med najpogosteje uporabljene spadajo modelirne mase, ki jih utrjujemo v pečicah, in dvokom- ponentni kiti, primerljive uspehe pa je mogoče doseči še s kopico drugih materialov. Medij, ki nam najbolj ustre¬ za, najlaže odkrijemo s preizkušanjem (slika 3). Veliko družino dvokomponentnih kitov tvorijo vsi izdelki od tistih za manj¬ ša gospodinjska popravila do specialnih, namenjenih prav modeliranju. Skupno jim je predvsem to, da jih moramo pred začetkom dela pripraviti iz dveh delov, ki ju zgnetemo v enovito maso. Položaj telesa Izbira drže figure je daleč najpo¬ membnejši korak v celotnem procesu modeliranja in temelj, na katerem sloni¬ jo vsi nadaljnji koraki. Pri izboru poze za figuro Milenka Ačimoviča sem se osredotočil predvsem na to, da mora izbrani položaj čim bolj izražati dinamiko nogometne igre. Od tod položaj, v katerem je igralec usmer¬ jen naprej, njegovo telo pa se tal dotika le v eni točki. Modeliranje Armatura Prvi korak pri izdelavi figure je pri¬ prava armature. V večini primerov je ar¬ matura sestavljena iz plastičnega torza, glave, obutve in dlani, ki jih med seboj povežemo z žico. Za torzo lahko uporabimo kakršen koli kos primerne oblike. Najlažje ga naredimo tako, da z obstoječega torza plastične figure zbrusimo detajle in od njega ostane le osnovna oblika. Preoblikovanje komercialnih delov Da bi prihranil nekaj časa, sem kot osnovo za noge uporabil plastične noge figur v kratkih hlačah iz Academyjinega kompleta »French foreign legion«. V primerih, ko uporabljamo oziroma združujemo dele različnih figur, je zelo pomembno, da preverimo, ali so pred¬ videni deli primerni in skladni tako po velikosti kot položaju. V večini primerov to ni tako, saj je verjetnost, da bi se deli različnih figur prilegali, minimalna, zato so potrebne prilagoditve: od manjših, kjer so dovolj že kit in drobne spremembe, npr. logič¬ na povezava oziroma nadaljevanje gub na draperiji, do večjih, ko elemente le delno ohranimo ali popolnoma spreme¬ nimo. 14 Noge, ki sem jih izbral za Miletovo figuro, so bile v stoječem položaju, zato jih je bilo treba, da bi ustrezale želeni drži figure, spremeniti. Položaj oziroma obliko plastičnih de¬ lov lahko spreminjamo na več načinov. Manjše spremembe dosežemo z mehča¬ njem delov v topli vodi ali nad plame¬ nom, večje pa z rezanjem in ponovnim sestavljanjem. V našem primeru je šlo za tako velike spremembe, da je bilo reza¬ nje edina rešitev. Dela se lotimo tako, da obstoječe ele¬ mente primerjamo s sliko ali skico polo¬ žaja in določimo potrebne spremembe. Pri tem poskušamo ugotoviti, kako bi s čim manjšimi posegi prišli do optimal¬ nega rezultata. Tu sta bila za temeljito spremembo potrebna le dva reza. Preoblikovane podelemente je treba nato prestaviti v predvideni položaj. To je zahtevno opravilo, ki odločilno vpliva na končni rezultat. Napak na tej stopnji modeliranja kasneje ni mogoče odpra¬ viti, saj še tako dobro barvanje ne more skriti različno dolgih rok ali nenaravno Slika 4. Dres figure je zmodeliran, površina leve roke je že obdelana z brusilnim papir¬ jem. Slika 5 . Vse gube na dresu so dorečene in zglajene. pokrčenega kolena. Zato si tu vzemi¬ mo dovolj časa in vztrajajmo, dokler z izdelkom nismo povsem zadovoljni. Za doseganje čim boljšega rezultata je po¬ membno, da lahko položaj elementov poljubno spreminjamo, zato jih v ta na¬ men povežemo z žico. To storimo tako, da v oba sosednja dela zvrtamo luknjo in ju povežemo s tršo žico; dobro se ob¬ nesejo sponke za papir, ki omogočajo, da je zveza gibljiva, obenem pa ohranja položaj elementov. Povezane dele na¬ mestimo v predvideno držo, ki jo uskla¬ jujemo z referenčnimi fotografijami, do¬ kler se povsem ne približa želeni, nato stična mesta zalijemo z lepilom, da one¬ mogočimo nadaljnje premike. Tako pre¬ delane noge na enak način združimo s torzom. Samogradnja elementov Včasih se zgodi, da ne najdemo pri¬ mernega elementa za modifikacijo, ali je celo lažje, da del naredimo sami. Pri tej figuri so na ta način narejene roke. Za konstrukcijo rok sem uporabil žico (sponke za papir) in plastične dla¬ ni, odrezane od stare figure. Na stiku roke in torza v torzo izvrta¬ mo luknjo in vanjo vstavimo žico, ena¬ ko ponovimo pri stiku roke z dlanjo. Pri tem pazimo na dolžino žice, da bodo roke v sorazmerju z drugimi deli telesa. Natančno dolžino rok najlažje določimo s pomočjo anatomskih priročnikov ali proporcijskih tabel za likovne umetnike. Na splošno pa velja, da mora biti razpon rok enak višini figure. Potem ko žico pritrdimo v torzo, do¬ ločimo položaj rok na način, kot smo to storili z nogami. Ker bomo v nadaljeva¬ nju na žico nanašali kit, jo za boljši opri¬ jem kita nahrapavimo. Grobo strukturo lahko ustvarimo na več načinov. Sam sem okoli žice navil tanjšo bakreno žico in vse skupaj premazal z lepilom. Od osnovnih elementov figure zdaj manjka le še glava, ki bi jo lahko prav tako izdelali sami, vendar je ponudba in dostopnost že pripravljenih glav tolikš¬ na, da za to v večini primerov ni pravega razloga. V primerih, kot je ta, ko želimo por¬ tretirati točno določeno osebo, pa se dogajanje zaplete. Najenostavneje je, da izberemo že izdelano glavo, ki čim bolj ustreza potezam portretiranca, in jo uporabimo za osnovo. V naslednjih korakih le spreminjamp značilne pote¬ ze obraza, pri čemer si pomagamo s fo¬ tografijami in drugim referenčnim gra¬ divom. Konstrukcijsko jedro figure je s tem končano in lahko se lotimo kitanja. Pre¬ den začnemo nanašati kit, se še enkrat prepričamo, ali so vse stvari na svojem mestu, v pravilnem položaju in ali so vsi stiki trdni. Prvi nanos kita je namenjen pred¬ vsem utrditvi spojev med elementi in zapolnitvi vrzeli med njimi. Na tej stop¬ nji ustvarimo tudi osnovni volumen rok. Okoli armaturne žice ovijemo kit, pri čemer pazimo, da materiala ni preveč, januar 2006 t::.: s Slika 7. Stopnje izdelave figure saj gre le za prvi nanos, osnovo, na kate¬ ri bomo modelirali draperijo. Figura ima zdaj že svojo obliko, vsi elementi so pritrjeni in premiki niso več mogoči. Še zadnjič preverimo držo in skladnost elementov ter popravimo morebitne manjše nepravilnosti. Figura je tako pripravljena na »oblačenje«. Modeliranje dresa začnemo z roka¬ vi. Kit nanesemo v tankem sloju in ga z zobotrebcem razvaljamo, da dobimo gladko površino, ki jo bomo potem nagubali. Oblika in število gub sta od¬ visna od materiala, iz katerega je obla¬ čilo narejeno; težke tkanine se gubajo manj, tanke bolj. Tkanina za nogomet¬ ne drese je tanka zato bodo gube gosto nanizane. Mesta, na katerih se oblačila gubajo, določimo s pomočjo fotografij in logike. Gube oblikujemo tako, da z zobo¬ trebcem ali iglo, odvisno od tega, kako velike želimo, vtiskujemo v kit. Postopek ponovimo na vseh delih oblačil in pusti¬ mo, da se kit posuši (slika 4). Z brusil¬ nim papirjem gube dodatno dodelamo, odpravimo morebitne nepravilnosti in zgladimo površino (slika 5). Na koncu dodamo še značil¬ ne detajle, kot je ovratnik. V nekaterih pri¬ merih je elemente opreme mogoče modelirati samo z rezbarjenjem in brez dodajanja materiala. Plastič¬ ne noge, ki sem jih izbral za osno¬ vo, so bile obute v vojaške škornje, ki r HUMOR- imajo bistveno večji volumen kot nogo¬ metni čevlji. To pomeni, da je mogoče s previdnim odvzemanjem materiala iz njih izluščiti obliko kopačk. Dela se lotimo tako, da s skalpelom v tankih slojih odstranjujemo plastiko, z brusilnim papirjem pa ustvarimo konč¬ no obliko. Pri tem pazimo, da sta oba čevlja enaka, tako po obliki kot po veli¬ kosti. Sledi izdelava čepkov na podpla¬ tu čevlja in jezika. Za jezik uporabimo kit, ki ga razvaljamo, odrežemo želeno obliko in pritrdimo na čevelj. Čepke iz¬ režemo iz tanke plastike, prilepimo na podplat in jim s skalpelom in brusilnim papirjem damo končno obliko. Edini element, ki ga je še treba izde¬ lati, je žoga. Naredimo jo tako, da iz kita oblikujemo kroglico primerne velikosti, jo rahlo valjamo po ravni podlagi, do¬ kler nismo zadovoljni z njeno obliko. Na ta način seveda ne bomo dobili popol¬ ne krogle, vendar je rezultat lahko zelo blizu. Figura Mileta Ačimoviča je tako kon¬ čana in pripravljena za barvanje (sli¬ ki 6 in 7). To pa je že lahko tema poseb¬ nega prispevka. Slika 6. Izgotovljena figura je pripravljena za barvanje. januar 2006 »Reši me lahko edino to, da na tekmovanja uvedejo novo kate¬ gorijo - eksperimentalno genetiko!« mi 5 15 PRIMOŽ DEBENJAK Foto: A. Kogovšek Naravni kamen na travnati podlagi Doslej smo spoznali, kako oblikuje¬ mo teren ter kako prikažemo zemljo in nizko rastlinje. Tokrat pa se bomo posve¬ tili izdelavi neživih krajinskih elemen¬ tov. V drugem nadaljevanju serije sta bili objavljeni dve fotografiji diorame dvo- krilnika He 51 iz španske državljanske vojne. Metodo, ki je bila tam uporablje¬ na za izdelavo zemlje, lahko uporabimo tudi za prikaz peščenih površin, pušča¬ ve ali makadamske ceste. Pesek, gramoz, manjši kamni Najpreprostejši material za prikaz puščavskega peska je razmeroma grob brusilni papir peščene barve, ki ga pri¬ lepimo na desko. Če nanj nanesemo še malo finejšega peska ali kamenčkov, bomo dobili kolikor toliko primeren podstavek, ki bo uporaben zlasti za foto¬ grafiranje maket. Ambicioznejši graditelji bodo po¬ segli po drugih surovinah. Za prikaz finega puščavskega peska je kot nalašč okrasni pesek, ki ga v različnih barvah lahko kupimo po zmerni ceni. Na pod¬ stavek s čopičem nanesemo debelejšo plast laka, nato nanj - po možnosti skozi primerno sito ali manjše kovinsko ku¬ hinjsko cedilo - nasujemo pesek. Poča¬ kamo nekaj minut, da se pesek potopi v lak, potem odvečni pesek previdno stresemo v primerno škatlo, da ga bomo lahko znova uporabili. Ko se lak posuši, peščeno površino pobarvamo z zračnim čopičem ali ročno, pri čemer naj barva ne bo pregosta. Za ponazoritev manjših kamnov je najprimernejši pesek oziroma gramoz, ki je običajno tudi primerne barve. Puščavske diorame V minulem stoletju so bile puščave prizorišče številnih bitk od prve svetov¬ ne vojne pa vse do današnjih dni. Ker obstaja veliko maket tankov, vozil in letal, ki so jih uporabljali v puščavskih predelih, je mogoče narediti različne di¬ orame tudi s takšno tematiko. Za prikaz kamnite puščave je pri¬ merna šamotna moka, ki vsebuje tudi »kamenčke«. Nanesemo jo na podoben način kot fini pesek. Ko bomo našo puš¬ čavo barvali, se moramo zavedati, da tla niso povsod enake barve. V Sahari je pe¬ sek večinoma rumenkast, ponekod na Bližnjem vzhodu pa je bolj rožnat. Puš¬ čava v Libiji in severozahodnem Egip¬ tu je precej svetlejša kot polpuščavski predeli v Tuniziji, kjer so tla temnejše rjave barve. Najbolje bo, če se bomo pri Peščena podlaga iz mavca Okrasni pesek in šamotna moka (levo spodaj) na plošči januar 2006 mr 5 16 MAKETARSTVO izdelavi diorame ravnali po fotografijah. Seveda je jasno, da so vozila in letala ve¬ činoma stala na trdnih tleh in ne na pe¬ ščenih sipinah, kar moramo upoštevati pri prikazu tal. Najpogostejša je torej trdna peščena podlaga s posameznimi manjšimi kamni. Upoštevati velja tudi, da je v puščavi pesek podobne barve kot skale, medtem ko je pri nas zemlja večinoma precej temnejša od kamnov in skal. barvo. Potem sem nasip zalival z različ¬ nimi precej razredčenimi »umazanimi« barvami, da sem dobil učinek globine. Na koncu sem dvignjene dele poudaril s suhim čopičem. Skale lahko ponazorimo tudi z dru¬ gimi gradivi, ki jih lahko oblikujemo. V eni skupini so mavec in podobne sno¬ vi, v drugi pa različne modelirne mase, pri obojih pa je teža tisti pomemben dejavnik, ki ga moramo upoštevati, še koli ogledovali, je priporočljivo naj¬ prej zbrati nekaj primernih fotografij. Pri tem si lahko pomagamo z razgled¬ nicami. Fotografije nam bodo v pomoč tudi pri izbiri barve skal, ki seveda ni povsod enaka. Če diorama ni vezana na zelo prepoznaven, točno določen kraj, lahko izberemo kako bolj običaj¬ no »skalnato« barvo, sicer moramo ve¬ deti, kakšne barve so skale na kraju, ki ga prikazujemo. Te barve so lahko Stiropor, obdelan z univerzalnim lepilom (desno in v sredini) ter s čistilom za čopiče (levo) Skale in večji kamni Za realističen prikaz večjih kam¬ nov in skal so primerni naravni kamni, ki pa imajo to slabo stran, da so precej težki. Zato je smiselno na zalogo nabrati ustrezne tanke okruške ali kamne, ki se lomijo v tankih plasteh. Ko jih bomo po¬ trebovali, bo prepozno za iskanje. Če so primerne barve, jih ni treba barvati, po potrebi jih lahko malo umažemo oziro¬ ma polijemo z močno razredčeno »uma¬ zano« barvo. Za večje skalovje lahko uporabimo stiropor, ki ga obdelamo z lepilom ali razredčilom. Stiropor je ekspandirana pena iz polistirena, v kateri je veliko zra¬ ka, zato je zelo občutljiva na običajna le¬ pila. To lahko izkoristimo sebi v prid in iz plošče stiropora naredimo realistično skalno steno. Za to seveda potrebujemo nekaj vaje in več kosov stiropora, saj nam v prvem poskusu bržkone ne bo uspelo. Seveda stiropor ni vedno enak, lahko je rahlejše strukture z večjimi zrni (ta bo hitreje reagiral na topila in lepila) ali pa bolj čvrst. Če so v njem zelo opaz¬ na zrna, iz katerih je sestavljen, bomo imeli z njim več težav. Na podlago ga prilepimo s posebnim lepilom za stiro¬ por ali kar z lepilom za les, ki dobro drži in stiropora ne raztaplja. Stiropor je zelo lahek in zato primeren zlasti za večje skalne stene. Zelo uporaben je tudi za ponazori¬ tev nasipov in podobnega, kar smo vide¬ li pri diorami v prejšnji številki. Tam je nasip narejen in stare stiroporne ploš¬ če, ki se je precej drobila, kar je bilo še posebej primerno, saj sem jo tako lažje oblikoval. Na tako podlago sem prilepil drobne kamenčke in fin pesek ter vse skupaj pobarval s primerno bledosivo Naravni kamen posebej, če želimo prikazati večje ska¬ le. Pri obsežnejšem skalovju moramo zato najprej narediti ogrodje, oziroma grobo oblikovati skalnati teren, nato pa nanj dodati skale iz primerne mase, ki jo ustrezno oblikujemo. Mavec se kru¬ ši, zato na ta način pridemo tudi do umetnih kamnov in skal, ki jih lahko prilepimo na podlago. Primeren je tudi za ulitke, tako da najprej vzamemo od¬ tis primernih naravnih kamnov in po njih naredimo ulitke, ti so lahko precej tanjši od originalov, ki jih morda zato nismo mogli uporabiti na diorami. Med skalami je pogosto tudi kaj zemlje in rastlinja; s ponazoritvijo teh prvin pa smo se že seznanili v prejšnjih števil¬ kah. Če želimo prikazati gorsko okolje, ki ga večina nima kar pred hišnimi vra¬ ti, kjer bi si ga lahko po potrebi kadar zelo različne: od bele prek rumenkaste peščene in škrlatno rdeče vse tja do temnosive. Glede na to, da ne manjka dobrih barvnih fotografij, nenazadnje tudi v različnih turističnih prospektih, to ni nepremostljiva težava, če si bomo le vzeli dovolj časa. Poleg tega moramo upoštevati, da je struktura kamnin lahko zelo različ¬ na. Ponekod so dobro vidne vodoravne plasti različnih debelin (in včasih tudi različnih barv), drugod pa skalne stene delujejo zelo enakomerno in enovito. Če prikazujemo konkretne skale na zna¬ ni lokaciji, moramo zbrati vse potrebne informacije, preden se lotimo dela. Po drugi strani pa je ta raznolikost in raz¬ novrstnost ugodna za tiste, ki želijo po¬ nazoriti skalovje na splošno, tako da se lahko prilagodijo posebnostim uporab¬ ljenega materiala. marklfn mmm TRIX Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin Zastopa in prodaja Prometej,doo Kavadarska 21, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/51-01-987, e-pošta: prometej@prometej.si Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«. mr * januar 2006 17 MODELARSTVO ¥ modele avtomobilov JANEZ NEBEC Naprava za radijsko vodenje je eden najpomembnejših delov RV-avtomobi- la. Brezhibna RV-naprava nam zagotavlja mnogo zabave ob vožnji modela, naprava, ki ne deluje pravilno, pa nam lahko pov¬ zroči obilo težav ali celo poškodb modela in onemogoči vožnjo. Vgradnja RV-naprave je preprosta, vendar mora biti izvedena zelo natančno, zato si bomo v nekaj prispevkih ogledali vse, na kar moramo biti pozorni pri vgrad¬ nji komponent. V tem članku je opisana vgradnja v fnodele avtomobilov na motor z notranjim zgorevanjem, vendar večina napisanega velja tudi za avtomobile z elek¬ tričnim pogonom. V članku je v oklepajih navedenih tudi nekaj najpogostejših angleških izrazov za dele modelov avtomobilov in funkcije RV- naprav, ki jih srečujemo v strokovni litera¬ turi. Izbira RV-naprave in komponent Pred izbiro RV-naprave moramo vede¬ ti, kako bomo vozili svoj model avtomobi¬ la. Če imamo model zgolj za zabavo, je za njegovo upravljanje povsem primerna že preprosta dvokanalna RV-naprava, ki de¬ luje na območju AM. Takšne naprave so poceni in imajo ponavadi že v kompletu priložena dva servomehanizma, ki zado¬ stujeta tudi za osnovne modele motor¬ nih avtomobilov v merilu 1 : 8. Če se na¬ meravamo resno ukvarjati s tekmovanji, pa je smiselno izbrati napravo srednjega cenovnega razreda, ki deluje na območju FM. Takšne RV-naprave so manj občutljive za motnje, predvsem pa omogočajo ne¬ moteno vožnjo tudi na tekmovanjih, kadar je ob naši vklopljenih še do devet drugih naprav. Cenejši AM sprejemniki so bolj ob¬ čutljivi za motnje in interference, zato so za tekmovanja običajno neuporabni. Pri nakupu RV-naprave se moramo zavedati tudi tega, da je to del RV-avtomobila, ki ga bomo ob pravilnem vzdrževanju uporab¬ ljali vrsto let in ima daljšo življenjsko dobo kot kateri koli drug del avtomobila. Ob na¬ kupu preverimo, kako je urejen servis za našo novo RV-napravo, saj sprejemniki po¬ gosto potrebujejo nastavitev strokovnjaka ali celo menjavo posameznih delov, ki se ob najmočnejših trkih poškodujejo. Izbira servomehanizmov Če v kompletu z RV-napravo nismo do¬ bili servomehanizmov, jih moramo kupiti posebej. Servomehanizem za upravljanje hitrega avtomobila mora biti dovolj mo¬ čan in hiter. Ker se cene takšnih servo¬ mehanizmov gibljejo od 2.400 pa vse do 40.000 SIT, je izbira dokaj zahtevna. Za volan pri avtomobilih kategorij off-road in rally v merilu 1 : 8 je smiselno izbrati servomehanizem z vsaj 65 Nem navo¬ ra in hitrostjo 0,15 s/45°. Moč servo¬ mehanizma za plin in zavoro je odvis¬ na od odzivnosti motorja in moči, potrebne za zavira¬ nje. Pri nekaterih modelih avtomo¬ bilov je za močno zaviranje dovolj že šibkejša sila, pri ne¬ katerih pa potrebu¬ jemo zelo močan servomehanizem, če želimo model uspešno zaustaviti. Če je servomeha¬ nizem za dodajanje plina prepočasen, motor ne bo pospe¬ ševal tako hitro, kot zmore. Za običajno uporabo je povsem dovolj, če izberemo servomehanizem z vsaj 50 Nem navora in hitrostjo 0,15 s/45°, kar bo dovolj za zelo hitro vožnjo z vsemi avtomobili. Servomehanizmi, ki jih dobimo v kom¬ pletih skupaj z modeli ali RV-napravami povsem zadoščajo za začetnike, ki se še učijo vožnje z modelom, kasneje pa jih je Preproste servomehanizme lahko zasilno zatesnimo s tekočo gumo in mastjo. Pravilno in natančno vgrajena RV-naprava je predpogoj za uspešno vožnjo RV-avtomobila. mogoče brez težav nadomestiti z močnej¬ šimi in hitrejšimi. Servomehanizmi s kovinskimi zobniki in krogličnimi ležaji imajo daljšo življenj¬ sko dobo in kasneje pridobijo zračnost, zato zagotavljajo natančnejše vodenje. Z vodotesnimi servomehanizmi lahko brez skrbi vozimo tudi po mokrih podlagah. Digitalni servomehanizmi imajo mnogo večjo moč zadrževanja položaja kot ana¬ logni, vendar porabijo tudi več električne¬ ga toka. Ob nakupu servomehanizmov se velja pozanimati, kako je z dobavljivostjo in ce¬ nami rezervnih delov zanje! Vgradnja servomehanizmov Servomehanizme pritrdimo na nosilce, ki so v avtomobilu že pripravljeni. Lahko jih privijačimo z vijaki ali pa jih pritrdimo s plastičnimi spojkami za kable. Drugi način omogoča mnogo hitrejšo menjavo, kadar je to potrebno. Pri montaži obvezno uporabi¬ mo gumijaste blažilnike, tako da servome¬ hanizmov nikoli ne privijemo neposredno na nosilec. Blažilniki omilijo tresljaje in poskrbijo za precej daljšo življenjsko dobo občutljivih elektronskih elementov v ser- vomehanizmu. Pri montaži moramo biti zelo pozorni na to, da se servomehanizem ne dotika podvozja, saj se čezenj prenašajo vibracije, ki jih povzroča motor. Ob vgradnji servomehanizmov do¬ sledno upoštevajmo navodila proizvajalca avtomobila in servomehanizmov. Različni primeri pritrditve servomehaniz¬ mov. Obvezna je uporaba gumijastih blažil¬ nikov. Še preden servomehanizme dokončno pritrdimo, izberemo ustrezne krmilne ro¬ čice in preverimo, ali se vsi komandni dro¬ govi premikajo brez ovir. Krmiljenje koles Ko je servomehanizem za krmiljenje koles vgrajen, ga moramo prek varova¬ la servomehanizma povezati s krmilnim mehanizmom. Varovalo servomehanizma (servo saver) med vožnjo blaži sunke s tal in s tem prepreči lomljenje zobnikov v servomehanizmu. Če uprabljamo šibke servomehanizme z navorom manj kot 40 Nem, moramo uporabiti zelo mehko varo- januar 2006 mi 5 18 MODELARSTVO valo servomehanizma. Takšna varovala so ponavadi serijsko vgrajena na začetniških modelih avtomobilov. Posledica mehkega varovala servomehanizma je zračnost v krmilnem mehanizmu in manj natančno vodenje, vendar lahko le na ta način pre¬ prečimo poškodbe servomehanizma za zavijanje. Kadar izberemo močnejše ser- vomehanizme, lahko uporabimo tudi trša varovala. Ta so serijsko vgrajena v zmog¬ ljivejše modele, nekateri tekmovalni avto¬ mobili pa imajo celo varovala z nastavljivo trdoto. Trše varovalo servomehanizma za¬ gotavlja v kombinaciji z močnejšim servo- mehanizmom natančnejše vodenje z manj zračnosti. Pravilno nastavljena povezava servomeha¬ nizma in krmilnega mehanizma bej nevarna pri zelo močnih servomeha- nizmih, ki jih na ta način lahko uničimo. Servomehanizmu zmanjšamo odklon tako, da krmilni drog prestavimo na kraj¬ šo ročico na servomehanizmu (pritrdimo ga na luknjo, ki je bliže osi servomeha¬ nizma). Isto dosežemo, če krmilni drog pritrdimo na daljšo ročico na krmilnem mehanizmu. Če se kolesa ne zavijajo dovolj, mora¬ mo njihov odklon povečati po nasprotnem postopku. Pri avtomobilih s štirikolesnim pogo¬ nom preverimo še nemoteno vrtenje koles pri največjem odklonu. Če se homokine- tični zgibi pri največjem odklonu koles vr- Preprosto »mehko« varovalo servomehanizma na začetniškem mo¬ delu avtomobila in izpopolnjeno varovalo z možnostjo nastavljanja trdote na tekmovalnem modelu. Preden povežemo servomehanizem s krmilnim mehanizmom, se prepričamo, ali se kolesa povsem prosto premikajo brez kakršnega koli upora. Če med premi¬ kanjem s prstom v obe smeri začutimo naj¬ manjši upor, moramo pozorno pregledati vse elemente krmilnega mehanizma in odpraviti vzrok zanj. Ponavadi je to kateri izmed premočno privitih vijakov na krmil¬ nem mehanizmu, ki onemogoča prosto vrtenje. Ročico servomehanizma moramo s komandnim drogom povezati z varovalom servomehanizma. Komandni drog ima po¬ navadi na eni strani kroglasti zgib, na drugi strani pa je na preprost način gibljivo vpet na ročico. Komandnemu drogu lahko s po¬ močjo navoja nastavljamo dolžino, in sicer tako, da sta ročici na servomehanizmu in na krmilnem mehanizmu vzporedni. Le v tem primeru bomo imeli simetrične od¬ klone koles v obe smeri. Nastavljanje servomehanizma za krmiljenje koles Ko je servomehanizem za krmiljenje koles vgrajen in se krmilni mehanizem premika povsem lahkotno, dolžina ko¬ mandnega droga, ki povezuje ročico ser¬ vomehanizma, in krmilni mehanizem pa sta nastavljena tako, da sta ročici vzpored¬ ni, se lahko lotimo nastavljanja servomeha¬ nizma. Najprej s servomehanizma snamemo krmilno ročico. Servomehanizem priklo¬ pimo na sprejemnik (ponavadi na izhod za kanal št. 1) in vklopimo oddajnik. Če ima¬ mo mikroprocesorsko RV-napravo, se pre¬ pričajmo, da so vse nastavitve take, kot jih je pripravil proizvajalec, če ne, jih nastavi¬ mo enako. V prime¬ ru, da uporabljamo običajno RV-napra- vo, je dovolj, da trimer za komando vola¬ na postavimo v srednji položaj. Stikalo za obračanje smeri delovanja servomehaniz¬ ma (servo reverse) postavimo v položaj normal. Ko smo vse to napravili, vklopi¬ mo stikalo za napajanje sprejemnika, ki je povezano z akumulatorjem za napajanje. Pred tem se prepričamo, da je akumulator napolnjen. Ko je RV-naprava vklopljena, postavimo kolesa avtomobila naravnost in namestimo ročico servomehanizma na servomehani¬ zem. S krajšanjem in daljšanjem krmilnega droga (z vrtenjem navoja) moramo doseči, da je ročica servomehanizma vzporedna z ročico krmilnega mehanizma. Ko je položaj ročice servomehanizma pravilen, preverimo odklon koles. Če se kolesa dovolj odklanjajo, smo z nastavlja¬ njem servomehanizma za zavijanje končali in lahko ročico privijemo z vijakom. Če se kolesa ne obračajo v pravo smer, oziroma se odklonijo v nasprotno smer od pomika ročice na oddajniku ali sukanja vo¬ lana, prestavimo stikalo za obračanje sme¬ ri delovanja servomehanizma v položaj re¬ verse. Pri mikroprocesorskih RV-napravah to storimo z ustreznim programom. Zelo pozorni moramo biti na to, da se krmilni drog med upravljanjem volana ne zatika v kako oviro. Če kolesa dosežejo polni odklon, še preden se servomehani¬ zem do konca obrne, bo ta preobreme¬ njen, saj ne bo mogel doseči končnega položaja. To bo povzročilo zelo veliko po¬ rabo toka, ki lahko poškoduje servomeha¬ nizem in predčasno izprazni akumulator za napajanje. Takšna montaža je še pose- morajo tudi pri največjem odklonu koles vr¬ tijo prosto in brez zatikanja, je nastavitev pravilna, če pa se zgibi zatikajo in preska¬ kujejo, kadar so kolesa najbolj odklonjena, moramo zmanjševati največji odklon ko¬ les, dokler ne dosežemo mirnega teka. Ho- mokinetičnih zgibov ne smemo obreme¬ njevati s prevelikimi odkloni koles, sicer jih bomo kmalu uničili. Ker gre za enega dražjih delov na avtomobilu, si lahko ta strošek že vnaprej prihranimo. Pri mikroprocesorski RV-napravi si lahko pri nastavljanju največjih odklo¬ nov koles pomagamo tudi s funcijo ATV (Adjustable Travel Volume), s pomočjo katere lahko na odstotek natančno nasta¬ vimo odklone koles v levo in desno. Osnovno nastavitev moramo kljub temu opraviti po prej opisanem postopku, funkcijo ATV pa uporabimo le za manjše nastavitve. S funkcijo za spreminjanje odklona koles (dual rate) lahko med vožnjo spre¬ minjamo največji odklon koles. Prepričati se moramo, da tudi ob največjem možnem odklonu, ki ga omogoča funkcija dual rate, ne presežemo največjega odklona koles, zato že pred začetkom nastavljanja odklo¬ nov komandno ročico za upravljanje te funkcije postavimo v položaj največjega odklona. Informacije o vgradnji RV-naprave lah¬ ko dobite tudi na spletnih straneh: www. mantua-model.si, o vsem kar vas zanima pa lahko povprašate po elektronski pošti: mantua@mantua-modei.si. Prihodnjič bomo opisali vgradnjo in nastavitev servomehanizma za zavoro in plin. Homokinetični zglobi se teti brez zatikanja. Trni januar 2006 19 ELEKTRONIKA Enosmerni pretvornik JERNEJ BOHM V oktobrski številki revije (Tim 2/05) smo objavili načrt za gradnjo im¬ pulznega napajalnika, vezja, ki vse bolj nadomešča klasično vezje enosmernega napajalnika s serijsko regulacijo. Omeni¬ li smo, da ga odlikuje dober izkoristek, kar posledično pomeni tudi manjše ter¬ mične obremenitve polvodnikov. Gre za vezje, ki ima izhodno napetost manjšo od napajalne. Tokrat pa opisujemo pri¬ mer enosmernega napajalnega vezja z višjo izhodno napetostjo od vhodne. Po¬ dročje uporabe je precejšnje in zdi se, da s časom le še pridobiva na obsegu in pomenu. Tako lahko za napajanje pred¬ vsem raznih prenosnih elektronskih naprav zadostuje ena ali največ dve al¬ kalni bateriji, čeprav v napravo vgrajena elektronika potrebuje višjo delovno na¬ petost. Za primer vzemimo klasično 9-V baterijo. Ta ni posebno zmogljiva že za¬ radi samih mer, ki jih določa njen stan¬ dard. Skoraj neuporabna postane pri bremenskih tokovih nad 20 mA. Tako skromen tok jo izprazni v dobri uri, le najdražje izvedbe vzdržijo uro ali dve dlje. Nakup baterije v vsakem primeru kar precej stanjša denarnico povpreč¬ nega potrošnika. Zato ni nič nenavadno, da si marsikdo raje nabavi primerno Ni- Cd ali hibridno akumulatorsko celico in hkrati sestavi miniaturni napajalni pretvornik. Iz modelarske literature zvemo, da že obstajajo celice v velikosti AA s kapaciteto 2500 mAh. Vsekakor se vloženi kapital kmalu obrestuje. Edina nevšečnost je dodaten hardver. Toda to je cena za uporabo zastarelih ali cene¬ nih elektronskih izdelkov, od katerih se nikakor ne moremo posloviti. Novejši izdelki visoke elektronske tehnologije imajo že serijsko vgrajen pretvornik in seveda rezervirani prostor za eno samo baterijo AA/D/C ali prav takšen akumulatorček. Shema pretvornika V angleški literaturi se za to¬ zadevno vezje pogosto uporablja izraz DC-DC pretvornik (DC je angleška kratica za enosmerni tok). Praktična izvedba je tu pri¬ kazana s čipom TL499. Proizvaja ga ameriška korporacija Texas In¬ struments, verjetno v eni izmed svojih azijskih tovarn. Gre za na¬ pajalno vezje z razmeroma širo¬ kim območjem delovanja. Izbira¬ mo lahko med dvema načinoma delovanja. V prvem primeru, ko vezje napajamo iz javnega elek¬ tričnega omrežja, torej iz graet- v režimu impulznega napajalnika z zna¬ čilno tuljavo. Uporaben je torej za napa¬ janje tiste elektronike, ki mora delovati tudi po izpadu 230 V. Vsekakor to niso kdo ve kako požrešne naprave. Oglejmo si funkcijsko risbo TL499 (prikazana na blokshemi), ki jo TI po¬ nuja v svojih dokumentacijskih mate¬ rialih oziroma spletu (www.ti.com). Ne glede na malo prej opisani osnovni način uporabe, ga lahko uporabimo tudi za reševanje drugačnih nalog. Ob¬ ravnavajmo najprej impulzni napajalnik z oscilatorjem in izhodom, krmiljenim s širinsko modulacijo. Pri skromnem bremenu oscilator niha s približno 5 kHz, na zgornji meji obremenitve pa naraste celo na 200 kHz. Oscilator ne¬ posredno krmili »močnostni« tranzistor T 1 in s tem vklaplja in izklaplja polnilni tokokrog indukcijske tuljave - v našem izvedbenem primeru L 1. Kolektor T 1 jo ciklično priklaplja na napajalno maso (ang. kratica GND). Drugi priključek tu¬ ljave je običajno neposredno vezan na pozitivni pol baterije (glej izvedbeno shemo). Ko je T 1 odprt, tok skozi zuna¬ njo tuljavo le-to energijsko napolni. Prej ali slej se T 1 zapre, če smo imeli srečno roko z dimenzioniranjem elementov, v ravno pravem trenutku, da hkrati dose¬ žemo dober izkoristek. Kot je znano iz teorije vezij, se tuljava vsaki spremembi toka »upre«, za kar porablja v njej nako¬ pičeno energijo. Inducira torej električ- zevega usmernika (in ob pomoči trans¬ formatorja), deluje kot običajen serijski regulator. V drugem primeru ga lahko napaja le ena sama primarna ali sekun¬ darna baterijska celica. Tedaj čip deluje Blokshema TL499. Vezje ima poleg impulznega regulatorja tudi klasičen serijski regulator ter vgrajeno termično zašči¬ to, ki dovoljuje 0,65 W lastnih izgub in največji bremenski tok 100 mA. deluje na zunanje breme na priključku 8. Večina energije iz tuljave L 1 se tedaj pretoči v kondenzator C 5. Tranzistor T 2 v vlogi tokovnega omejevalnika zapre T 1 takoj, ko tok impulznega regulatorja preseže 500 mA, oziroma vred¬ nost, ki jo nastavimo z uporom izhod med priključkom 4 in maso (ti¬ pično med 150 in 1000 Q). Končni regulator serijskega - ND dela je tranzistor T 3, ki ga kr¬ mili diferencialni ojačevalnik. ctrl Prvi vhod (+) je vezan na interno referenčno napetost 1,26 V, na drugega (priključek 2) pa spe- ^ ljemo prek uporovnega delilnika izhodno (stabilizirano) napetost. Napajalni vir priključimo na kontakt 1. Tudi izhod serijskega regulatorja (emiter T 3) je vezan na izhodni priključek 8, torej na istega, kot je speljan izhod im¬ pulznega regulatorja. Postavi se vprašanje, kateri re¬ gulator je dominanten, saj je jas- januar 2006 tem: ELEKTRONIKA no, da obe regulacijski zanki ne moreta biti hkrati aktivni. Vodilna vloga je po¬ deljena kvalitetnejšemu serijskemu delu vezja čipa TL499, in to na zelo preprost način. Posamezne vrednosti obeh regu¬ lacijskih zank so nastavljene tako, da je serijska izhodna napetost za približno 2 % višja od tiste, ki jo drži impulzni re¬ gulator. To pomeni, da je v primeru, ko ima čip napetosti vir na priključkih 1 in 3 (npr. 3 V oziroma 12 V), aktiven serij¬ ski regulator. Pravzaprav hkrati deluje tudi impulzno regulacijsko vezje, vendar je T 1 ves čas zaprt, ker je njegov izhod previsok. Tako bo npr. pri 9-V izhodu napajalnika med eno in drugo opcijo za približno 180 mV razlike (kar brez težav kompenziramo s prej omenjenim upo¬ rovnim delilnikom). Toliko o delovanju TL-čipa. Po apli¬ kacijski shemi sodeč potrebujemo le še zelo malo dodatnih elementov, pa še del teh je odveč, če se odločimo le za en tip regulatorja in do skrajnosti poeno¬ stavljeno vezje. Tako lahko v primeru serijskega regulatorja mirno opustimo tuljavo L 1, torej v primeru, ko baterijo ali akumulatorček priključimo na U 1/1. Vendar je pri taki vezavi izhodna nape¬ tost vedno nižja od vhodne! Elektrolit¬ ska kondenzatorja C 2 in C 3 vgradimo zgolj za minimiziranje vpliva povezoval¬ nih kablov med baterijo in čipom. Kon¬ denzatorja C 4 in C 5 do določene mere izboljšata t. i. frekvenčne karakteristike napajalnika in sta ustaljena konstrukcij¬ ska praksa. Podobno velja za C 1, le da tega predpisuje že proizvajalec čipa. S potenciometrom P 1 nastavimo želeno izhodno napetost napajalnika. Ko potrebujemo napajalno vezje z višjo izhodno napetostjo od napajalne, moramo vgraditi tuljavo (L 1). Napajalni vir (B 1) priključimo na K 1. Izhodno na¬ petost napajalnika (na K 2) tudi tokrat nastavimo s P 1. Če serijski regulator te¬ oretično še lahko deluje brez gladilnega kondenzatorja (C4 + C5), je zdaj obve- Potek napetosti za primer: U UI/I = 3 K U UI/8 = 10,5 Vpp/35 mA, f = 9,2 kHz 5 januar 2006 mr zen. Od njega je v veliki meri določena velikost napajalnega šuma. Izhodna na¬ petost pač rahlo niha s frekvenco oscila¬ torja v TL499. Seznam elementov: B 1 napajalni vir od 1,1 V do 10 V B 2 napajalni vir od 4,5 V do 32 V C 1, C 4 100 nF/50 V C 2 100 pF/35 V C 3 220gF/25 V C 5 330gF/25 V K1-K3 TIV-sponka L 1 47 pH (glej besedilo!) Pl 47 kfl R 1 150 £1/0,25 W R 2 4,7 k£l/ 0,25 W U1 TL499A Izdelava Z izdelavo prototipnega vezja ni posebnosti, saj gre za povsem običa¬ jen izdelek. Obvezno moramo vstaviti GND-prevezo, ki pride prav tudi pri raznih servisno-razvojnih posegih. Tu¬ ljavo L 1 navijemo na toroidno jedro z zunanjim premerom okoli 15 mm (npr. T140905G30, Iskra-Feriti). Uporabno je praktično vsako iz kakega pokvarjene¬ ga PC-usmernika. Proizvajalec zahteva induktivnost za L 1 50 pH. Na jedro trd¬ no navijemo od 30 do 40 navojev z žico debeline 0,5 mm (tok v konici doseže 1 A!), nato pa preverimo njeno induk¬ tivnost z LRC-metrom. Če si z meritvijo induktivnosti ne moremo pomagati, po¬ tem pač naredimo nekaj poizkusov. Ker število ovojev ni kritično, sem prepri¬ čan, da se uspe že v prvo. Za pritrditev integriranega vezja uporabimo podnož¬ je, ni pa nujno. Ko je vezje izdelano, najprej preve¬ rimo njegovo delovanje »na mizi«. Na izhodna priključka K 1 priključimo 5-W upor z vrednostjo 220 £1 Vezje (priklju¬ ček K 2) priključimo na laboratorijski usmernik, naravnan na 3 V. V nobenem primeru ta napetost ne sme preseči 10 V, ker bomo sicer čip U 1 uničili. Pazimo tudi na pravilno polariteto na¬ pajanja, ker je vezje brez zaščite pred napačno priključitvijo napajanja. Z »uni- verzalcem« izmerimo izhodno napetost za več nastavitev potenciometra P 1. Kadar breme izključimo, se merjena na¬ petost ne sme bistveno spremeniti. Ko smo z rezultati zadovoljni, preidemo na testiranje oziroma preverjanje podatkov iz tabele. Isto ponovimo še za primer rabe serijskega regulatorja. Tokrat labo¬ ratorijski usmernik priključimo na pri¬ ključek K 3. Najvišja dovoljena vrednost na vhodu U 1/1 je 35 V. Temperaturo na površini čipa pre¬ verimo po minuti delovanja in mora biti znosna. Končno vezje kompletiramo (ohišje!) in pripravimo za uporabo. Uporaba Prikazano vezje je namenjeno pred¬ vsem spoznavnemu testiranju, čeprav ima tudi povsem praktično vrednost. Omenili smo, da je učinkovito nadome¬ stilo za klasične napetostne napajalnike. V tem primeru je priporočljivo, da vhod¬ na napetost vsaj za 3 V presega izhodno. Še bolj je vezje uporabno za nadomesti¬ lo za današnji čas »nenormalnih« baterij, npr. 9-V baterije. Namesto alkalne bateri¬ je lahko uporabimo primeren akumula¬ torček. Tedaj je prihranek še večji. Prava vrednost predstavitve TL499 je vendarle prenos v lasten izdelek. Obremenitev TL499A glede na vhodno in izhodno napetost (U U1/ , = 0 V) 29 Statična elektrika lahko telesa spravi v gibanje MIHA ZOREC Elektrika, ki jo v vsakdanjem življe¬ nju uporabljamo, ni statična (mirujoča), temveč teče po žicah od električnega vira k porabniku, kjer opravlja najraz¬ ličnejša dela: segreva kuhalne plošče, prižiga žarnice, vrti elektromotorje ... Po žicah pravzaprav tečejo elektroni, sestavni delci atomov z negativnim elek¬ tričnim nabojem. Tok delcev z električ¬ nim nabojem - električni tok - pa ne steče sam od sebe; kot za vsako drugo gibanje je tudi zanj potrebna sila. Za »pogon« električnega toka izkoriščamo privlačno silo med delci z različnim električnim nabojem (+ in -). Ko žarni¬ co priključimo na baterijo, začne njen pozitivni pol (+) privlačiti elektrone z negativnim nabojem (-), skozi žarnico steče električni tok in ta zažari. Iz iz¬ kušenj vemo, da če enega od vodnikov odmaknemo od priključka na bateriji, žarnica ugasne. Električni tok namreč ne more teči skozi zrak, saj baterija ne more ustvariti dovolj močne privlačne sile - električne napetosti, ki bi elektro¬ ne potegnila skozi zrak. Van de Graaffov generator električnega naboja, ki smo si ga ogledali v prejšnji številki Tima, pa to z lahkoto zagotovi, čeprav se ne more kosati s strelo, ki med nevihto švigne tudi nad 1000 m daleč skozi zrak. Kljub temu da je z njim mogoče doseči le do 2 cm dolge strele, lahko na popolnoma varen način opravimo številne zanimive poskuse. Elektrostatično nihalo Elektrostatično nihalo (slika 1) je eden zanimivih šolskih eksperimentov s področja elektrostatike. Z njim zelo nazorno prikažemo delovanje električ¬ nih sil. Pri tem pa poleg generatorja električnega naboja potrebujemo le dve kovinski plošči in kovinsko kroglico na vrvici. Slika 1. Da bomo lažje eksperimentirali, si izdelajmo dve preprosti ploščati stojali, na kateri nalepimo aluminijasto folijo. Izdelamo ju iz tanke plastične plošče debeline 2-3 mm (dobimo jo lahko v gradivih Tehniške založbe Slovenija za Tehniko in tehnologijo za 7. razred). Po¬ končna plošča (A) naj bo velika 150 x 60 mm, podlaga (B) 60 x 60 mm, ojačeval- na ploščica (C) pa 30 x 30 mm (slika 2). Slika 2. Na ploščo A najprej nalepimo alumi¬ nijasto folijo (slika 3). Folijo takoj, ko jo namestimo na ploščo, previdno porav¬ namo. Počakamo, da se lepilo osuši, na¬ kar presežek odrežemo (slika 4). Slika 3- Slika 4. Sestavne dele zlepimo kar s toplotno pištolo (slika 5), uporabimo pa lahko tudi epoksidno lepilo. Na enak način izdelamo še drugo eksperimentalno ploščo (slika 6). Slika 5. / » J 4r Slika 6. Da bo nihalo delovalo, potrebujemo kroglico s kovinsko površino, saj elek¬ trični naboj lahko teče le po električ¬ no prevodnem materialu. Naredimo jo tako, da stiroporno kroglico premera 40-60 mm ovijemo v aluminijasto foli¬ jo, nato na buciko privežemo sukanec in jo zapičimo v kroglico. Drugi konec sukanca privežemo na preprosto leseno stojalo (slika 7) tako, da kroglica visi pri¬ bližno v sredini kovinskih plošč. 30 januar 2006 mr Zdaj imamo vse, kar potrebujemo za ta eksperiment. Če med plošči postavi¬ mo nihalo, začne na elektrone v kovin¬ skem plašču kroglice delovati električna sila. Ti se začnejo zbirati na delu krogli¬ ce ob plošči s pozitivnim nabojem (+ in - se privlačita), zaradi česar med njima nastaja vse večja privlačna sila. Hkrati se na drugi strani kroglice dogaja ravno na¬ sprotno. Tam se kopiči pozitivni naboj, ki ga plošča z negativnim nabojem ved¬ no bolj privlači. Tako vsaka plošča vleče kroglico na svojo stran, in če bi bila kro¬ glica natanko na sredini med ploščama, se ne bi zgodilo nič. Ker pa je tako na¬ tančno skorajda ne moremo postaviti, jo ena izmed plošč vendarle potegne k sebi (če se to ne zgodi, jo nežno zaniha¬ mo). Ko se je kroglica dotakne, naboj steče z nje in kroglica pridobi enak na¬ boj kot ga ima plošča. Zaradi tega med ploščo in kroglico začne delovati odboj¬ na sila (istoimenski naboji se odbijajo), ki jo potisne stran od nje. Hkrati pa jo k sebi vleče plošča na drugi strani, ki ima nasproten električni naboj. Ko kroglica prispe do nje, se vsa zgodba ponovi. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na gravita¬ cijsko silo, ki ves čas deluje na kroglico. Prav zaradi nje plošč ne smemo preveč razmakniti. Opomba: Delovanje elektrostatične¬ ga nihala si lahko ogledate na internetu: www.tzs.si/naravoslovje Slika 9- Slika 10. iz aluminijaste folije, velika 40 x 50 mm, ki ju zrcalno prilepimo na obod škatlice (slika 11). Razmik med njima mora biti na obeh straneh enak. Elektrostatični motor Ob eksperimentiranju z elektrosta¬ tičnim nihalom se vam je gotovo porodi¬ la zamisel, da bi poskusili izdelati napra¬ vico, ki bi lahko opravljala tudi koristno delo, npr. elektrostatični motor. Saj če lahko električne sile poganjajo nihalo, lahko vrtijo tudi preprost motor. Tako kot običajni elektromagnet¬ ni motor, je tudi elektrostatični motor sestavljen iz dveh delov: mirujočega statorja in vrtečega se rotorja (slika 8). Prvi del že imamo. Zanj uporabimo kar plošči s kovinsko prevleko elektrostatič¬ nega nihala. Rotor izdelamo iz škatlice za fotografski film. Najprej njeno dno natanko v sredini preluknjamo z buciko (slika 9), na sredini pokrovčka pa izre¬ žemo nekoliko večjo luknjo (slika 10) s premerom 6-7 mm. Skoznjo bomo kasneje potisnili os motorja. Izdelavo rotorja zaključimo z dvema trakovoma 5 januar 2006 Slika 11. Nosilno os rotorja tvori okrogla lese¬ na palica premera 4-5 mm. Navpično jo prilepimo na plastično ploščo velikosti okoli 120 x 50 mm. Nato na vrh nanese¬ mo nekoliko večjo kapljo lepila in nanjo postavimo buciko s kroglasto plastično glavico (slika 12 in 13). Da se ne bi po¬ nesreči zbodli, na konico nataknemo 1 Slika 12. tihi: Slika 13. manjši plutovinast zamašek. Ko se lepilo dobro posuši, zamašek snamemo in na os nataknemo rotor, konico, ki pri tem pogleda iz njega, pa spet zaščitimo z za¬ maškom (slika 14). I 3 Slika 14. Sledi izdelava preprostih »krtačk« za prenos naboja na rotor oziroma z njega. Te naredimo kar iz srednje velikih žičnih sponk za papir. Ukrivimo jih tako, kot pri¬ kazuje slika 15, in jih z pisarniškimi spon¬ kami ali z manjšimi ščipalkami za perilo namestimo ob rob plošč (slika 16). Slika 16. 31 NARAVOSLOVJE Plošči rotorju približamo tako, da se konici krtačk poravnata z osjo motorčka (sliki 17 in 18). Če zdaj plošči povežemo z generatorjem električnega naboja in ga poženemo, se bo elektrostatični mo¬ torček začel vrteti. Slika 17. Slika 18. Kako deluje? Delovanje elektrostatičnega motorja je zelo podobno delovanju običajnega elektromagnetnega motorja. V obeh pri¬ merih izkoriščamo privlačne in odboj¬ ne sile med statorjem in rotorjem. Pri elektromagnetnem motorju so to mag¬ netne sile, pri elektrostatičnemu motor pa električne sile. Podobno kot pri elek¬ trostatičnem nihalu naelektrena plošča k sebi potegne kovinsko kroglico, želi tudi pri elektrostatičnem motorčku čim bliže k sebi potegniti njegov rotor. Ker pa je ta nameščen na togi osi, ga lahko le zavrti. Če ob straneh ne bi bilo nameš¬ čenih krtačk, bi se rotor zavrtel le toliko, da bi se njegovi kovinski prevleki porav¬ nali s ploščama ob straneh. Vendar pa, ko se kovinska prevleka približa konici krtačke, povezani s ploščo, naboj pre¬ skoči in prevleka pridobi enak naboj kot kovinska plošča ob njej. Zdaj med njima ne deluje več privlačna, ampak odbojna sila, kar rotor požene naprej. Poleg od¬ bojne sile prve plošče vrtenje pospeši še privlačna sila druge plošče, na kateri je naboj z nasprotnim predznakom kot naboj na opazovani prevleki rotorja. Na drugi strani rotorja se hkrati odvija po¬ polnoma enaka zgodba, le da na tej stra¬ ni nastopajo električni naboji z naspro¬ tnim predznakom. Kovinski prevleki torej ves čas vrtenja menjata električni naboj: ko je na eni strani + je na drugi - in obratno. Opomba: Videoposnetek elektrosta¬ tičnega motorčka si lahko ogledate na internetu: www.tzs.si/naravoslovje. Naravoslovna delavnica 96 barvnih strani, 21 x 29,7 cm Cena: 4.900 SIT Preprosti naravoslovni eksperimenti in projekti za vsakogar Naravoslovje je čudovita veja znanosti, ki se ukvarja s preučevanjem in pojasnjevanjem naravnih pojavov. Če svet okoli sebe opazujemo z odprtimi očmi, kaj hitro spoznamo, da so lahko tudi povsem vsakdanji naravni pojavi izredno zanimivi. Še več, marsikatere naravne pojave si lahko razložimo s prepro¬ stimi »kuhinjskimi« eksperimenti. Nekaj takih predstavlja tudi ta knjiga. Čeprav je vsakemu eksperimentu in projektu dodana preprosta strokovna razlaga, njen glavni namen ni poučevanje, marveč želi na zabaven način približati naravoslovje otrokom in njihovim staršem. Poleg tega pa predstavlja vir idej za popestritev ali obogatitev pouka v osnovni šoli. Vsi eksperimenti in izdelki v knjigi so preverjeni in predstavljeni tako, da jih lahko izvede prav vsakdo. Večino potrebščin zanje pa lahko najdemo v vsakem gospodinjstvu ali v bližnji samopostrežni trgovini. Na predstavitveni spletni strani www.tzs.si/naravoslovje so vam na voljo slike notranjosti knjige, vsebinsko kazalo in besede recenzentke. TIM NA ZGOŠČENKAH Celotna letnika revije TIM 2003/04 in 2004/05 lahko dobite shranjena tudi na zgoščenkah. Cena posamezne je 1.000 SIT VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Za bralce revije TIM smo pripravili novost - vložno mapo za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. s pregled- iju želenih Večina bralcev prebranih izvodov rev zavrže, ampak jih shranjuje, zato jim I mapa dobrodošel pripomoček pri vzdrževanju in zagotavljanju boljše p nosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem let¬ niku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za grad¬ njo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. Cena ene mape je 1.000 SIT. Naročite jih lahko na brezplačni telefonski številki 080 17 90 ali na spletu: www.tzs.si 32 januar 2006 mr MARIJAN KRAJNČAN Samokolnice kot delovne pripomoč¬ ke za prevoz manjših tovorov poznamo vsi. Danes so v uporabi v glavnem tovar¬ niško narejene kovinske samokolnice ali v kombinaciji kovin in umetnih snovi. V preteklosti so si ljudje orodje in pripo¬ močke za delo izdelovali sami. Takšen pripomoček je bila tudi lesena samo¬ kolnica. V nadaljevanju predstavljamo model doma narejene samokolnice, kakršne so včasih uporabljali na kmeti¬ jah. Take samokolnice so bile velike in nerodne in izdelane v glavnem iz lesa. Model je prirejen in približno desetkrat pomanjšan. Gradiva ter orodje in pripomočki Za izdelavo modela samokolnice po¬ trebujemo nekaj smrekovih letvic, belo mizarsko lepilo in nitrolak, od orodja pa modelarski nož ali rezljačo, vrtalni stroj s svedri, brusilni papir in čopič. ZA SPRETNE ROKE Izdelava Iz 4 mm de¬ belih in 10 mm širokih smrekovih letvic izdelamo sestavne dele ročajev samokolnice (1-4). Vsak del izdelamo v dvojniku. Posebej natančni moramo biti pri izdelavi poševnin. Za korito pripravimo štiri deščice (5), dolge 80 mm, široke 20 mm in debele 4 mm. Iz 10 mm debele deščice s kronsko žago izžagamo kolo (6). Za os (7) uporabimo 39 mm dolgo okroglo palico debeline 8 mm. Vse sestavne dele dobro obrusi¬ mo in jih pripravimo za lepljenje. Dele zlepimo v celoto na gladki podlagi. Za to si priskrbimo plastično ploščo, najbolje iz akrilnega stekla, ali pa upora¬ bimo povoščen papir, da se posamezni deli ne prilepijo na podlago. Na spojna mesta nanesemo malo lepila, dele stis¬ nemo in pustimo na plošči, dokler se lepilo ne posuši. Enako naredimo s ko¬ ritom. Ko se lepilo posuši, preverimo trd¬ nost sestavnih delov in jih po potrebi še zbrusimo. V sprednji del ročajev zvrta¬ mo luknji premera 2 mm in ju prilepimo na korito tako, da je razdalja med njima 40 mm. Pazimo, da je pred koritom do¬ volj prostora za montažo kolesa. Razdalja med izvrtinami na ročajih in prednjim delom korita naj bo 25 mm. Za podlago pri sestavljanju samokolnice uporabimo lesen kvader debeline okoli 50 mm. V kolo prilepimo 39 mm dolgo os. Skozi luknjice na ročajih zabijemo v os kolesa kratek žebljiček (8), da se kolo lah¬ ko vrti. Samokolnico še zaščitimo z brez¬ barvnim nitrolakom in izdelek je končan. ti m s januar 2006 33 PRILOGA -m. mms MATEJ PAVLIČ Ko smo pred natančno dvema le¬ toma v Timu objavili načrt za izdelavo modela starodobnega avtobusa, smo obljubili, da bomo v primeru večjega zanimanja bralcev pripravili še načrt za model tovornega vozila izpred nekaj desetletij. Tako bi sčasoma nastal pravi vozni park starodobnikov. Dano oblju¬ bo sedaj izpolnjujemo in pred vami so navodila za izdelavo modela vozila (sli¬ ka 1), ki je pravzaprav bolj dostavni avto (angl. pick-up) kakor pa tovornjak, saj tovrstna motorna sredstva zaradi šib¬ kega motorja in ne kdo ve kako močne konstrukcije niso bila namenjena preva¬ žanju večjih in težjih tovorov. Kovinski, plastični ali leseni mo¬ delčki starodobnikov so zelo iskani in cenjeni, zato imajo temu primerno ceno. Na organiziranih srečanjih ljubi¬ teljev oziroma ponosnih lastnikov vozil izpred nekaj desetletij ali celo enega stoletja je tako mogoče vedno videti tudi tovrstno blago (slika 2). Ker pa se z izdelavo natančnega kovinskega po¬ snetka starodobnega vozila, ki poleg dolgotrajnega iskanja ustrezne doku¬ mentacije zahteva še veliko izkušenj, znanja in posebnega orodja, lahko spo¬ primejo le redki, plastični modeli pa so m Orodje Potrebujete od- stranljivo lepilo ali kopirni pa¬ pir, risalno orodje, škarje, modelar¬ ski nož, ročno ali električno režija- čo s podložno mi¬ zico, modelarski vrtalnik (po mož¬ nosti z navpičnim stojalom), sveder za les 0 1, 2, 3 in 4 mm, komplet iglastih pilic, fino rašpo, grob in fin brusilni papir, nekaj modelarskih ali manjših mizarskih spon in čopič. Izdelava Načrt na prilogi je narisan v merilu 1 : 1, zato lahko obrise sestavnih delov prekopirate neposredno na ravno in gladko obrušeno vezano ploščo. Še bolje je načrt dvakrat prefotokopirati, kopije razstriči in posamezne elemente dru¬ gega poleg drugega položiti na vezano ploščo. Nato vse izrezane kose papirja na hrbtni strani na tanko premažite z odstranljivim lepilom Scotch UP (slika ljanje nikakor ni zapleteno. Na utore vzdolž enega daljšega roba podvozja (1) nataknite stranico (4) in vanjo nato po vrsti še skupaj zlepljeni sprednjo stra- tudi poglavje zase, je za mlade modelar¬ je najbolj dostopna izdelava preproste¬ ga modela iz lesa. Gradivo Večina sestavnih delov je iz 5-mm vezane plošče, blatniki so iz 15-mm smrekovih deščic, pokrov motorja je nekaj milimetrov tanjši, kolesa pa so iz kupljenih struženih obročkov za obe¬ šanje zaves, bambusovih zobotrebcev in koščka bukove paličice s premerom 10 mm. Za lepljenje lahko uporabite ka¬ tero koli belo lepilo za les, za barvanje pa po možnosti izberite brezbarvni za¬ ščitni premaz in barve na vodni osnovi, ki se hitro sušijo, nimajo neprijetnega vonja, čopič in prste pa na koncu opere¬ te kar z vodo. 3), s čimer ste se izognili zamudnemu in nenatančnemu prerisovanju s pomočjo kopirnega papirja. Število potrebnih ko¬ sov najdete v kosovnici. Da bi lahko iz¬ rezljali vse notranje zaključene površine (utori, vzporedne reže maske motorja, okenske odprtine), morate v vsako z mo¬ delarskim vrtalnikom in s svedrom za les 0 1 mm najprej izvrtati luknjico. Skoznjo nato s spodnje strani potisnite v mode¬ larski lok vpeto žagico in jo zategnite še z vijakom na vrhu loka. Pri rezljanju bo¬ dite čim bolj natančni, da kasneje ne bo preveč dela s popravljanjem (slika 4). Izžagane in po robovih obrušene dele najprej poskusno sestavite, da se prepričate, ali se utori med seboj na¬ tančno ujemajo (slika 5). Zaradi raz¬ meroma majhnega števila kosov sestav- nico in masko motorja (6, 7), sprednjo in zadnjo steno kabine (2, 3) ter zadnjo stranico tovornega prostora (11); (slika 6). Ko dodate še drugo stranico, streho (5) in stopnici (8), je pred vami groba oblika izdelka. Stranice stisnite z nekaj januar 2006 mr 34 PRILOGA sponami in počakajte nekaj ur, da se le¬ pilo posuši, nato pa s fino rašpo in bru¬ silnim papirjem poravnajte vse štrleče stike utorov in vogale. Ob zgornji rob tovornega prostora na obeh straneh in zadaj prilepite opornike (11, 12), ki jih naredite iz smrekove letvice s prerezom 2x5 mm (slika 7) ali jih izžagate iz 2 mm debele vezane plošče. Stranicama motorja (9) nekoliko poševno obrusite krajša robova in ju prilepite pravokotno na pokrov motorja (10), ki mu na zgor¬ nji strani z rašpo in brusilnim papirjem enakomerno zaoblite daljša robova (sli¬ ka 8). Voznikovo klop, ki je iz dveh de¬ lov (14, 15), in krmilo (22) z osjo (23) boste v kabino prilepili po barvanju, saj je okno dovolj veliko. Ker je 15 mm debelo poskobljano smrekovo deščico, iz katere so blatniki koles (16, 17), težko žagati z modelarsko rezljačo, si lahko pomagajte z električno vbodno žago, v katero vpnite list s čim finejšimi zobci. Z rašpo enakomerno za- oblite zunanje robove blatnikov in jih zgladite z brusilnim papirjem (slika 8), nato pa natančno prilepite na njihovo mesto. Iz 10 mm debele bukove palice naredite dva žarometa (24) in pokrov hladilnika motorja (25). Če želite, da bi bila kolesa čim bolj podobna pravim, se navkljub njihovi na prvi pogled morda nekoliko zapleteni izdelavi vseeno splača potruditi. Glede na to, da so kot obroči koles uporablje¬ ni kar leseni struženi prstani z zunanjim premerom 55 mm, ki služijo za obešanje zaves na lesene karnise, si z vprašanjem popolne okroglosti koles res ni treba delati skrbi. Za napere so najprimernejši bambusovi zobotrebci, pesta pa naredi¬ te iz okrogle bukove palice s premerom 10 mm (slika 9). Da bi bile vse luknje za- mr januar 2006 res na svojem mestu, je električni \vrtal- nik zelo priporočljivo vpeti v navpično stojalo. Naslednji pripomoček, ki zelo olajšu¬ je sestavljanje koles, je šablona. Na kva¬ dratni kos 5 mm debele vezane plošče (A) narišite diagonali in simetrali, nato pa točno na njihovo presečišče prilepi¬ te še okrogli kos B s premerom 38 mm in z 10-mm luknjo na sredini (slika 9). Debel mora biti 3 mm, kajti le tako bodo paličice med pestom in 9 mm širokim obodom kolesa stale natančno na sre¬ dini. Lesen obroček (18) postavite na šablono in na njegovem obodu s svinč¬ nikom narišite osem črtic, ki označuje¬ jo mesta vrtanja z 2-mm svedrom. Med vrtanjem mora obroček stati popolno¬ ma navpično (slika 10). Nato v luknjo na sredini šablone potisnite daljši kos bukove palice in tudi na njem narišite 8 oznak. Palico 4 mm pod vrhom štirikrat previdno prevrtajte, s čimer ste dobili pesto kolesa (19), nato pa jo odžagajte na dolžino 13 mm. Luknje za osi (21) bo¬ ste izvrtali kasneje, ko bodo vsa kolesa obdelana do konca. S tem so glavni deli kolesa narejeni in na vrsti je sestavljanje. Če so zobotrebci, ki ponazarjajo napere (20), predebeli, zaradi česar ne gredo v izvrtane luknje, jih nekoliko stanjšajte z brusilnim papirjem. Na eni strani jim odščipnite konico in jih nato drugega za drugim potisnite skozi luknjo v prsta¬ nu do pesta. Stik utrdite z lepilom (sli¬ ka 11). Ko se posuši, z nožem odrežite odvečne dele zobotrebcev in vse skupaj dobro obrusite. Na koncu v sredino pe¬ sta izvrtajte še 4-mm luknjo za os (21). Model lahko samo prelakirate, ven¬ dar je pobarvan precej lepši (slika 12). Barvno shemo izberite po svojem oku¬ su. Dodate lahko tudi kakšne okraske, napise ali različno velike koščke lesa, ki bodo ponazarjali tovor. Tisti, ki ste pred dvema letoma izde¬ lali model starodobnega avtobusa, imate sedaj že majhen avtomobilski park. Če bo kaj zanimanja, ga bomo v prihodnje še razširili. Od lesenega kolesa do tovornjaka Že naši davni predniki so ugotovili, da je tovor lažje vleči oziroma poti¬ skati kakor nositi. Če so na primer pod velik in temu primerno težak kamnit blok podstavili okroglo de¬ blo, je šlo še lažje. Strokovnjaki še vedno brez večjega uspeha ugibajo, kako se je razvilo kolo (risba A). Ne vemo natančno, komu seje prvemu porodila ta genialna ideja; vemo pa, da so ostanke najstarejšega lesenega 35 PRILOGA preneslo še na konstrukcijo voz. Toda najdba z Ljubljanskega barja nakazu¬ je, da so taka kolesa poznali tod v istem času ali še prej. Kasnejša kolesa z nape¬ rami so znana šele okrog leta 2000pr. n. š. in so služila za gradnjo bojnih voz, ker so precej lažja. (L. Vuga: Prazgodo¬ vinsko kolo z Ljubljanskega barja) Nadaljnji potek dogodkov je bolj ali manj jasen: iz enoosnih vozičkov (ciz), ki jih je navadno vlekel ali potiskal Več kot 5000 let staro leseno kolo z osjo in verjetni videz preprostega dvokolesnega voza z govejo vprego (povzeto po Arheološkem vestniku, 53, 2002 - dr. A. Velušček) kolesa na svetu - strokovnjaki meni¬ jo, da je nastalo okoli 3200 let pr. n. š. - aprila 2002 našli prav na Ljubljan¬ skem barju (natančneje pri Verdu na Vrhniki)! Pri zemeljskih delih poškodovano 72- centimetrsko polno kolo je ohranjeno do dveh tretjin. Na sredini je 5 cm debe¬ lo in se proti obodu tanjša; dvoje plošč povezujejo štiri letve. Pesti štirikotnega preseka 124 cm dolge osi z zagozdama se lepo ujemata v središčno štirikotno odprtino kolesa, torej se je os vrtela skupaj s kolesom (risba B). Sklepajo, da je šlo za dvokolesni voz z govejo vprego, primeren za težavnejše, hribo¬ vito zemljišče, kakšno je osrednja Slo¬ venija (risba C). To je zelo pomembna domneva, saj kaže na promet v širšem prostoru in ne le lokalno na Ljubljan¬ skem barju, ter obenem potrjuje, da so bile že v tistem času razpredene za voz primerne poti širom po Sloveniji. Seveda to niso bile ceste v današnjem pomenu besede, vendar pa je šlo za do¬ volj utrjene in po širini ustrezne smeri, ki jih je lahko premagovala volovska dvovprega in so jo vzdržala tako zgra¬ jena lesena kolesa s tovorom. Zgodovina tehnike šteje izum kolesa za enega najpomembnejših za razvoj civilizacije. Nekateri domnevajo, daje začetek kolesa v lončarstvu, saj je lon¬ čarstvo doživelo kakovostni preskok prav z uporabo vretena pred 5000 leti v Mezopotamiji, kar naj bi se kasneje človek (na Japonskem in Kitajskem so rikše poleg dvokoles še danes najbolj uporabljano prometno sredstvo), so se sčasoma razvili dvoosni vozovi, ki so jih vlekli voli, krave, pa tudi oslički ali mule. Kasneje so kovači, kolarji in dru¬ gi mojstri začeli izdelovati vozove za najrazličnejše potrebe - od lahkih za¬ pravljivčkov do težkih tovornih vozov za transport sodov vina in piva, zaboj¬ čkov s kovanimi žeblji, skalnih blokov itd. Slednje je moralo vleči več konj. Če¬ prav so bili prvi avtomobili majhni in so imeli sedež le za voznika, so s časom postajali vse večji. Obenem se je večal tudi tovoru namenjeni prostor na za¬ dnjem delu (risba C). Med prvimi, kije spoznal dobre možnosti prevoza tovora z avtomobilom in je zato takšna vozila začel leta 1921 tudi serijsko izdelovati, je bil znameniti Henry Ford. »Tovor¬ na« različica njegovega legendarnega modela T (slika D) je hitro dobila po¬ snemovalce. Vozila z bencinskim mo¬ torjem, ki so zaradi svoje imenitnosti marsikje hitro izpodrinila izvoščke in postreščke z njihovimi znamenitimi tricikli, so postajala vse večja, hkrati z razvojem močnejših motorjev pa so lahko prepeljala tudi vedno več tovora (sliki E in F). Iz preprostih dostavnih vozil so se razvili tovornjaki - od čisto majhnih pa do pravih pošasti, imeno¬ vanih »cestni vlaki« (angl. Road train), ki hrumijo po tisoče kilometrov dolgih ameriških in avstralskih magistralah (slika G). Zanimivo je, da se razvoj vozil vrste pick-up ni nikoli ustavil in jih številne tovarne, kot so Cadillac, Chevrolet, Dodge, Ford, Mazda, Nis¬ san, Toyota itd., še vedno izdelujejo (www.pickuptruck.com/index.html) - seveda v sodobni preobleki (slika H). Danes si sicer zelo prizadevamo, da bi čim več tovora prepeljali z ladjami in po železnici, saj je naše okolje že tako preveč obremenjeno z raznimi stru¬ penimi plini, vendar pa se cestnemu tovornemu prometu zaradi nekaterih njegovih prednosti še zelo dolgo ne bomo mogli povsem odreči. januar 2006 36 TIHI 5 MATEJ PAVLIČ Tisti, ki ste že vešči uporabe modelarske rezljače, izdelava motiva zamrznjenega rib¬ nika z razposajenimi otroki (slika 1 ) ne bo delala večjih težav, začetniki pa se bodo ob njej sicer nekoliko namučili, vendar si bodo s tem nabrali dragocene izkušnje. Natančno narejen izdelek bo lep okras in obenem do¬ kaz vaše spretnosti. Gradivo Za izdelavo potrebujete dva 30 x 14 cm ve¬ lika kosa 5 mm debele vezane plošče in še ne¬ kaj čim bolj kakovostne vezane plošče debeli¬ ne 4 mm. Zaledenelo površino ribnika lahko ponazorite s 200 x 75 mm velikim kosom na¬ vadnega stekla ali zrcala oziroma 3-5 mm de¬ belega akrilnega stekla bele ali sivkaste barve. Če nimate ničesar od tega, v skrajnem pri¬ meru izpustite pravokotni izrez in na njego¬ vo mesto prilepite kar debelejši polivinil. Za lepljenje boste potrebovali belo lepilo za les in sekundno ali dvokomponentno epoksidno lepilo, za sklepno obdelavo pa brezbarvni lak ali poljubno zaščitno sredstvo za les. Orodje Poleg rezljače z žagicami št. 3 ali 4, pod¬ ložne mizice in modelarskega vrtalnika s sve¬ drom 0,8-1 mm si pripravite še risalno orod¬ je, odstranljivo lepilo (ali papir za kopiranje), škarje, modelarski nož, električno vbodno žago, nekaj manjših mizarskih spon, grob in fin brusilni papir ter manjši čopič. Izdelava Obrise sestavnih delov v merilu 1 : 1 naj¬ dete na prilogi na sredini revije. Kdor želi, naj jih poveča, vendar mora ob tem upošte¬ vati debelino gradiva pri utorih. Zamudnemu in nenatančnemu kopiranju se lahko izogne¬ te tako, da načrt fotokopirate in z odstranlji- vim lepilom prilepite na vezano ploščo (slika 2). Ne glede na to, kako ste načrt prenesli na les, morate sedaj v vse zaključene površine iz¬ vrtati po eno 1 mm veliko luknjico, skozi ka¬ tero boste kasneje s spodnje strani potisnili žagico in jo vpeli v modelarski lok. Izžagajte najprej vse notranje dele in šele čisto na kon¬ cu tudi obrise figur. Podstavek je iz dveh delov: v zgornjem je pet utorov za gozd in figure ter odprtina, ki ponazarja jezero, v spodnjem pa le en pravo¬ kotni izrez (slika 3). Zlepite ju in dobro stis¬ nite z nekaj mizarskimi sponami (slika 4). Breg jezera posnemite z brusilnim papirjem, zunanji rob pa obdelajte tako, da bo rahlo po¬ ševen. V ta namen je najbolje uporabiti takš¬ no električno vbodno žago, ki ima možnost nastavitve kota žaganja (slika 5). Na koncu v pravokotno odprtino s spodnje strani prile¬ pite kos zrcala ali akrilnega stekla. Tega pred žaganjem na ustrezno mero na obeh straneh prelepite z ličarskim lepilnim trakom, ki omogoča lažje žaganje, saj preprečuje leplje¬ nje drobcev, ki nastajajo pri žaganju akrilne¬ ga stekla z modelarsko rezljačo. Poleg tega se da nanj tudi risati oziroma pisati. Če ste uporabili odstranljivo lepilo, ob koncu rezljanja figur, ki ga je za kar nekaj ur, najprej odstranite vse preostale koščke pri¬ lepljenega papirja (slika 6). Morebitna več¬ ja odstopanja popravite z iglastimi pilicami, nato pa izdelek poskusno sestavite (slika 7). Vse sestavne dele je priporočljivo prelaki- rati še pred njihovim lepljenjem v celoto. Pomagajte si z lakom v pršilki, ker je takšno nanašanje natančnejše in hitrejše od tistega s čopičem. januar 2006 IZDELEK ZA DOM 7 ^ Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv Okras ali podstavek iz lesenih kvadrov MATEJ PAVLIČ Les je eno najlepših naravnih gra¬ div; navdušuje nas s svojo lepoto, toplo¬ to, prijetnostjo na otip in trpežnostjo. Vsaka vrsta lesa ima drugačne kemijske in fizikalne oziroma mehanske lastno¬ sti (gostota, gorljivost, vsebnost smol in drugih snovi), od katerih je odvisna njena uporaba (ro.zrsss.si/" puncer/les/ lesl.htm). Tisti, ki vseh teh podrobnosti ne poznajo, razlikujejo kakih deset naj¬ pogosteje uporabljanih vrst lesa pred¬ vsem po barvi, videzu oziroma vzorcu, tj. po obliki, poteku in razporeditvi let¬ nic oziroma rasti. Njihova raznolikost pride najbolje do izraza, če pogledamo s klasičnim parketom prekrita tla. Vzorec letnic na površini lesene deščice je odvisen od tega, kako in iz katerega dela debla je bila ta odžagana (slika 1). Še hitreje to ugotovimo, če pogledamo obliko letnic ali branik na odrezanem delu (na enem ali drugem koncu deščice). Letnice lahko potekajo pravokotno ali vzporedno s površino, lahko pa so tudi blago ali močno ukriv¬ ljene. Pravi mizarski mojster zato vsak kos lesa pred njegovo uporabo obvezno najprej pogleda »s konca«, saj je od tega odvisno, kako se bo kasneje krivil in ali ga sme uporabiti za določeno nalogo. Čeprav je zvijanje lesa med sušenjem zelo zanimiva stvar in dobro poznavanje teh sprememb v praksi sila koristno, se bomo v tem prispevku zadržali zgolj na različnih oblikah poteka branik ter jih izkoristili za izdelavo nekoliko nevsak¬ danje lesene umetnine, ki pa lahko služi tudi kot podstavek za posodo (slika 2). Gradivo Osnovno gra¬ divo so odpadni kosi poskobljanih letev, ki morajo biti popolnoma suhi ter brez raz¬ pok in grč. Lahko imajo kvadraten ali pravokoten prerez in - kar je najvaž¬ nejše - mere vseh letev morajo biti po¬ polnoma enake. Velikost izdelka določi¬ te sami; od tega je odvisna tudi osnovna plošča iz 10-15 mm debele iverice. Naj¬ primernejši pripomoček za medsebojno spajanje kvadrov je belo polivinilacetat- no lepilo za les. Za zaščito izdelka lahko uporabite katerega od brezbarvnih pre¬ mazov za les ali mineralno olje. Orodje Seznam orodja je dokaj kratek: risal¬ no orodje, električna stabilna krožna žaga, nekaj mizarskih spon, kladivo in čopič. Izdelava Na splošno je za žaganje letev pri¬ merna vsaka žaga, ki je dovolj ostra. V našem primeru si je za silo mogoče pomagati s fino ozobljeno žago »lisičji rep« in s šablono za rezanje pod pravim kotom, še bolje pa je uporabiti električ¬ no žago. Žal so tudi tu omejitve, kajti niti s še tako natančno roko ob pomo¬ či kakovostne vbodne ali krožne žage najboljšega proizvajalca ne boste mogli nažagati nekaj ducatov kvadrov, ki bi imeli popolnoma enako dolge in med seboj pravokotne stranice. S takimi za¬ htevami se vsakodnevno srečujejo pola¬ galci parketa, izdelovalci okvirjev in še nekateri drugi mojstri, ki prav zato pri svojem delu uporabljajo t. i. električno stabilno krožno žago (slika 9). Ta je na¬ vadno zasnovana tako, da je motor z ža- januar 2006 rma 5 IZDELEK ZA DOM ginim listom pritrjen na gibljiv podsta¬ vek, ki omogoča nastavitev poljubnega kota žaganja. Zaradi praviloma precej močnega elektromotorja in velikega števila zob na žaginem listu je rez po¬ polnoma gladek in seveda izredno na¬ tančen. Ob uporabi takšne žage torej ni bojazni, da bi bili vaši kvadri nepravil¬ ne oblike. Izdelek na slikah je velik približno 20 x 20 cm. Narejen je iz borovih letev s pre¬ rezom 25 x 50 mm, nažaganih na 20 mm dolge koščke (slika 3). Po možnosti izbe¬ rite takšne letve, ki imajo čim bolj izrazit potek letnic, saj boste tako z njihovim kombiniranjem dosegli večji učinek (sli¬ ka 4). Posamezne kvadre drugega poleg drugega nalepite na podlago in dobro stisnite (slika 5). Med spone in lice izdel¬ ka obvezno podstavite debelejši kos lesa, ki bo jamčil enakomeren pritisk (slika 6). Ko se lepilo posuši, površino zgladite z električnim vibracijskim brusilnikom in zaščitite z nekaj nanosi brezbarvnega laka ali mineralnega olja. Če želite, da bi letnice postale še izrazitejše, površino pred lakiranjem premažite s svetlim to- niranim premazom za les. Vsekakor izdelajte tudi okvir, ki je lahko iz nekaj milimetrov debelih letvic. Njegova naloga je namreč le zakriti ne najlepši rob iverne plošče (slika 7). Izdelek obesite na steno (slika 2), takšnega z manjšimi merami pa lahko uporabite kot okras na mizi. Na občut¬ ljivi površini bo uspešno služil tudi kot podstavek za posode, steklenice ali ko¬ zarce (slika 8). V tem prispevku je prikazana le ena izmed možnosti, ki jih ponuja kombini¬ ranje kvadrov različnih vrst lesa, veliko¬ sti in oblik. Z nekaj domišljije pa jih bo¬ ste brez dvoma odkrili še mnogo. Električna stabilna krožna žaga Black & Decker XTS 100 spada v novi Black & Deckerjev pro¬ gram XT, kije prišel na prodajne poli¬ ce oktobra lani. Že ime pove, da gre za električno krožno žago, pritrjeno na stabilen kovinski podstavek, ki pa je zasnovan tako, da je žaga kljub vse¬ mu gibljiva. Navzlic svojim 14 kilo¬ gramom je to orodje zelo primerno za prenašanje z delovišča na delovišče, saj v zloženem položaju ne zavzame šanjem tega kota prerez zmanjšuje in pri kotu 45° znaša 97 x 89 mm, kar pa je še vedno dovolj za večino potreb montažerjev ter polagalcev parketa in podobnih oblog. Pri kotnem rezu, kije lahko največ 45°, je največji prerez ob- delovanca 140 x 64 mm. Delo s to žago je preprosto in varno. Za lažjo uporabo skrbijo pregledne oznake na skalah in robustni ročaji, za varnost uporabnika pa zaklep ob vklopnem stikalu in po¬ mični ščitnik žaginega lista. Opisanemu orodju, ki stane 65-990 SIT (z vključenim DDV), je priložen žagin list z zobmi iz karbidne trdine, omejilnik dolžine za žaganje enako dolgih kosov lesa, dva stranska opo¬ rnika za žaganje daljših obdelovan- cev, vrečka za zbiranje žaganja in ključi za zamenjavo žaginega lista. veliko prostora, seveda pa ga lahko tudi za stalno pritrdimo na delovno mizo (npr. v šolski delavnici). Dolži¬ na priključne vrvice je 3 m. Temeljni namen tega pripomočka je natančno žaganje lesa pod poljubnim kotom do največ 47° v levo ali desno stran 'bzi- roma do 45° v levo stran glede na vo- doravnico. Neposredno na os 1500 W močnega motorja je pritrjen list s pre¬ merom 250 mm, ki se (brez obreme¬ nitve) vrti s hitrostjo 5200 vrt./min. Največji presek obdelovanca, ki ga je še moč žagati pod pravim kotom, je 140 x 89 mm. Seveda se z manj- G-M&M, proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si ZE NA VOLJO V MERKURJEVIH TRGOVSKIH CENTRIH Na vašo željo vam bomo poslali katalog in cenik programa XT. MERKUR, Mariborska 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88 MERKUR, C. Staneta Žagarja 67, 4000 Kranj, tel. 04/201-79-00 MERKUR, Gerbičeva 101, 1000 Ljubljana Vič, tel.: 01/242-86-20 MERKUR Ljubljana-BTC, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana, tel.: 01/520-08-16 MEKUR, Sokolska ulica 58, 2000 Maribor, tel.: 02/429-21-00 Ime in priimek: Naslov:_ Poštna št. in kraj: mr s januar 2006 39 IZDELEK ZA DOM E2 Skrinjica z intarzijo DUŠAN MARKIČ Verjetno ima marsikdo med vami veliko drobnih predmetov, ki jih želi shraniti na enem mestu ali jih skriti pred radovedneži. V ta namen si lahko po priloženem načrtu izdelate skrinjico, njen pokrov in stranice pa za lepši videz okrasite z intarzijo (slika 1). Intarzija je iz manjših, po barvi in teksturi različnih kosov furnirja sestavljena celota. Včasih so z intarzijami okraševali pohištvo in oblagali stene prostorov. Danes se na ta način krasi pohištvo samo še po naroči¬ lu. Preproste okraske lahko izdela vsak mizar, zahtevnejše intarzije pa izdeluje¬ jo mojstri z bogatimi izkušnjami poseb¬ nega rokodelstva. Take mojstre danes že težko najdemo. Osnovni material za iz¬ delavo intarzij je furnir. Izdelujejo ga z lupljenjem, rezanjem ali žaganjem pred¬ hodno pripravljenih drevesnih debel in korenin. Od načina izdelave je odvisna kvaliteta in debelina furnirja. Za izdela¬ vo intarzij je najbolj primeren okrog 0,6 mm debel furnir, pomembna pa je tudi vlaga, ki naj bo 9 %■ Če je furnir presuh, pri delu poka. To težavo lahko odpra¬ vimo tako, da na hrbtno stran furnirja prilepimo lepilni trak, ki ga kasneje od¬ stranimo. Poznamo številne furnirje do¬ mačih in tujih - predvsem tropskih vrst lesa. Za izdelovalce intarzij sta najbolj zanimivi tekstura in barva furnirja, ki se razlikujeta pri vsaki vrsti lesa. Gradiva Osnovni sestavni deli skrinjice so iz¬ delani iz vezane plošče debeline 6 mm. Za intarzijo potrebujemo vsaj dva po barvi različna kosa furnirja približno enake debeline. Sestavne dele skrinjice in furnir na podlago lepimo z belim mi¬ zarskim lepilom. Potrebovali bomo še dva manjša kosa usnja za izdelavo teča¬ jev, lepilni trak za pomoč pri izdelavi in¬ tarzije in brezbarvni lak. Zaradi enostav¬ ne uporabe in čiščenja čopiča svetujem uporabo kateregakoli prozornega laka na vodni osnovi. Orodje in stroji Za izdelavo skrinjice z intarzijo ne rabimo posebnega orodja. Pri preriso¬ vanju načrta na vezano ploščo si poma¬ gamo z ravnilom in kopirnim (indigo) papirjem. Sestavne dele skrinjice izža- gamo z žagico za rezljanje in jih končno obdelamo z manjšo pilo in brusilnim papirjem, prilepljenim na deščico. Pred izrezovanjem utorov moramo izvrtati luknje. To najlažje storimo z vrtalnim strojem, ki je vpet v stojalo, mehkejšo vezano ploščo pa enostavno prebode¬ mo s šilom. Z manjšim čopičem nanaša¬ mo lepilo in lakiramo. Pri sestavljanju in končni obdelavi skrinjice bomo rabili še brusilni papir različnih granulacij, kladi¬ vo in nekaj gumic. Za izdelavo intarzije potrebujemo podlago za rezanje, mode¬ larski nož, kovinsko ravnilo in nekaj mi¬ zarskih svor za stiskanje pri lepljenju. Izdelava Izdelava sestavnih delov skrinjice je enostavna. Seveda moramo paziti na na¬ tančnost izdelave, skrinjico tudi poskus¬ no sestavimo in odpravimo morebitne napake (slika 2). Zahtevnejša je izdelava intarzije. Pred izdelavo narišemo načrt ali vsaj skico vzorca, ki ga želimo sesta¬ viti. Za začetek naj vzorec ne bo preza¬ hteven, izogibajte se krivih linij in zelo majhnih elementov. Predlagam nekaj 40 januar 2006 mr IZDELEK ZA DOM j / T\ lin m im januar 2006 41 enostavnih, a vseeno zanimivih vzorcev. Sestavne dele vzorcev z modelarskim no¬ žem previdno izrežemo in preverimo, ali se natančno prilegajo (slika 3). Manjše netočnosti lahko odpravimo z brusilnim papirjem. Posamezne dele sestavimo in zlepimo s papirnim lepilnim trakom, ki ga pred lepljenjem navlažimo. Tak lepil¬ ni trak je danes že težko dobiti, zato si pomagamo z običajnim lepilnim trakom - selotejpom (slika 4). Lepimo samo na sprednji strani, hrbtno stran bomo pri lepljenju intarzije na podlago premazali z belim mizarskim lepilom. Pri izrezo¬ vanju sestavnih delov pazimo na smer lesnih vlaken, ki naj bo ista v sestavljeni celoti. Le tako bomo intarzijo zbrusili brez vidnih sledi brusilnega papirja v furnirju. Izdelane intarzije z belim lepi¬ lom prilepimo na obe stranici (poz. B) in pokrov (poz. D). Da preprečimo kriv¬ ljenje pokrova, tudi na njegovo hrbtno stran prilepimo furnir. Dele stisnemo med dve plošči s pomočjo modelarskih spon ali ščipalk za obešanje perila (slika 5). Med plošči in lepljene dele položimo papir, da se ne zlepijo med seboj. Pri stiskanju se intar¬ zija in podlaga, na katero jo lepimo, lahko premakne. To preprečimo tako, da intarzijo z nekaj kosi lepilnega traku pritrdimo na podlago (slika 6). Ko se lepilo osuši, strani¬ ci (poz. B) in pokrov (poz. D) po robovih zbrusimo. Če smo intarzijo sestavili s pomočjo papirnega lepilnega traku, tega enostavno zbrusimo. Več dela bo z odstranjevanjem se¬ lotejpa. Ostanke lepila lahko odstranimo s krpo, namoče¬ no v razredčilo ali bencin. In¬ tarzije grobo in fino brusimo v smeri lesnih vlaken! Če želi¬ mo še posebno gladko površino, jo po fi¬ nem brušenju rahlo omočimo, osušimo in ponovno zbrusimo. Postopek lahko večkrat ponovimo, vendar pazimo, da ne prebrusimo furnirja (slika 7). Sestavljanje Sestavne dele skrinjice zlepimo z be¬ lim mizarskim lepilom. Ob zgornji rob ene stranice (poz. C) prilepimo letev (poz. E) in jo stisnemo s ščipalkami ali modelarskimi sponami (slika 8). Med¬ tem ko se lepilo suši, iz dveh kosov usnja velikosti 30 x 30 mm izdelamo »šarnir- ja«. Usnje prepognemo tako, da je groba stran na zunanji strani in ga stisnemo v primežu. Na tisti strani skrinjice, kjer smo prilepili letev (poz. E), z manjšo pilo izdelamo dva utora za šarnirja. Glo- januar 2006 mr 42 IZDELEK ZA DOM bina utora naj ustreza dvakratni debelini usnja (slika 9). Lakiranje Skrinjico in pokrov (vsakega pose¬ bej) najlaže prelakiramo s čopičem (sli¬ ka 10). Na razpolago imamo celo vrsto lakov. Lakiramo dvakrat, vmes pa obvez¬ no brusimo z brusilnim papirjem za lak granulacije 240-600. Končno na skrinji¬ co pritrdimo še pokrov. Ker pritrjevanje klasičnih kovinskih šarnirjev z vijaki ali žebljički ni enostavno, si pomagamo z usnjenimi, ki jih prilepimo z belim mi¬ zarskim lepilom. Na spodnji del skrinji¬ ce usnjene »šarnirje« dodatno pritrdimo z manjšimi kovinskimi sponkami (slika 11). Pokrov natančno namestimo na spodnji del skrinjice in stisnemo s po¬ močjo elastik (slika 12, 13). Ko se lepilo osuši, elastike odstranimo in skrinjica z intarzijo je narejena. Ob delu pridoblje¬ ne izkušnje boste uporabili in nadgradi¬ li pri izdelavi zahtevnejših izdelkov. X-306 35 MHz Graupnerjeva trikanalna RV-naprava X-306 35 MHz FM je še posebej zanimi¬ va za začetnike. Na oddajniku dva ka¬ nala krmilite prek krmilnih ročic, tret¬ jega pa prek stranskega drsnika. Komplet vsebuje RV-oddajnik X 306 FM, sprejemnik C8 FM, en servomeha- nizem C677, držalo sprejemniških ba¬ terij, stikalo in par kristalov. Na voljo je po dostopni ceni 16.580 SIT. THUNDER TIGER RARE BEAR EP Rare bear je polmaketa letala, ki je že drugo leto zapored s hitrostjo več kot 750 km/h zmagalo v kategoriji unli- mited na sloviti dirki v Renu v Nevadi, ZDA. Model je narejen iz stiropora in ga poganja kompletu priložen elektromo¬ tor velikosti 370 s prenosom 4 : 1. Cena je 23.835 SIT. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec, tel.: 01 / 759 01 01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si, http://trgovina.mibomodeli.si F3J MODEL K2 Model K2 proizvajalca FVK z razpetino 3,2 m, dolžino 1,44 m in maso 1650 g je namenjen za tekmovanja v kategoriji F3J. Na modelu je uporabljen krilni pro¬ fil MH32. Krilo je izdelano v konstrukciji sendvič s stiroporno sredico, oblepljeno z abahijevim furnirjem in prekrito s foli¬ jo oracover. Trup je iz epoksidnega lami¬ nata s steklenimi vlakni (ELSV). Model, ki je že skoraj izgotovljen in pripravljen za letenje, lahko opremite tudi z elek¬ tričnim pogonom. Krmiljen je po sme¬ ri, višini in nagibu, vgrajena ima tudi za- krilca. Komplet stane 114.500 SIT. S polnilnikom intelli speed lahko pol¬ nite 1-14 celic Ni-Cd in Ni-MH, 1-5 ce¬ lic Li-PO in Li-Ion ter svinčene baterije z napetostjo 2-12 V. Polnjenje poteka s tokom 0,1 do 7 A, praznjenje pa z 1 A. Polnilnik omogoča nastavitve do pet ciklov polnjenja in praznjenja. Naprava ima osvetljen prikazovalnik, opozorilni zvočni signal in se prepro¬ sto nastavlja s pomočjo štirih gumbov. Za polnilnik boste odšteli sprejemlji¬ vih 17.990 SIT. Trgovina Modelar, Tovarniška 10, 8250 Brežice, tel.: 07 / 49 62 072, faks: 07/49 62 073, e-pošta: trgovina.modelar@siol.net www.trgovinamodelar.com mr januar 2006 43 ZA SPRETNE ROKE Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv Spomladi, v deževnem času, si je težko predstavljati življenje brez dežni¬ ka. Najbrž jih imate tudi vi več: velikega družinskega, običajnega s kljukastim ročajem, zložljivega, pa še cel kup re¬ klamnih. A tudi dežniki imajo omejeno življenjsko dobo; sčasoma se kovinske palice polomijo, zapiralo se zatika, klju¬ ka se odlomi ... Popravljalnic dežnikov ni več, torej polomljen dežnik lahko le vržete v smeti. Ali pa mu vdahnete novo življenje: kovinske palice preoblikujete in nanje pritrdite papirnate rože. Potrebujete: star dežnik, okrogle klešče, ščipalne klešče, belo barvo za kovino v razpršilu ali lončku (v tem pri¬ meru potrebujete tudi čopič), peki pa¬ pir, rumeno in oranžno vodeno barvico, flomaster, čopič, škarje, modelarski nož, osem do deset trebušastih plastenk, le¬ pilo, lepilno pištolo, leseno paličico (npr. nabodalo za ražnjiče), zelen ovojni papir, šilo in bombažno vrvico ali kovin¬ sko žico. S starega dežnika odstranite tkanino. S ščipalnimi kleščami lahko odščipnete konice, na katere je bila prišita tkanina; če so lepega videza, jih lahko pustite. Z okroglimi kleščami izmenično zavihaj¬ te kovinske palice navzgor, oz. navzdol (slika 1). Dežniki imajo običajno osem kovinskih palic, torej po štiri zavihajte v vsako smer. Slika 1. Kovinske palice z okroglimi kleščami zavihajte izmenično navzgor in navzdol. Ogrodje dežnika belo prebarvajte. Uporabite barvo za kovine v pršilu (sli¬ ka 2), če je nimate, je primerna tudi tista v lončku, ki se nanaša s čopičem. Barvo raje nanašajte tanko in v več plasteh. Bo¬ lje se bo oprijela površine, če boste pali¬ ce prej na hitro pobrusili. Delovno površino pred pršenjem oz. barvanjem obvezno zaščitite s kartonom ali časopisnim papirjem. Slika 2. Ogrodje dežnika belo prebarvajte. Medtem ko se barva suši, pripravite cvetne liste. Iz peki papirja za vsak cvet izrežite štiri do pet majhnih in prav to¬ liko velikih cvetnih listov. Za majhne li¬ ste primerno povečajte sliko 3, za velike pa sliko 4. Za viseči okrasek iz dežnika z osmimi palicami torej potrebujete po 32-36 majhnih in velikih cvetnih listov, za dva stoječa okraska pa še po osem do deset. Slika 3- Mali cvetni list Povečava in končna velikost listov sta odvisni od velikosti in oblike plastenke, ki jo izberete za nosilec cveta. Svetujemo vam, da velikost listov preskusite na po¬ skusni plastenki z izdelavo poskusnega cveta; šele ko določite točno velikost li¬ stov, se lotite njihovega razmnoževanja. Cvetne liste prebarvajte z vodenimi barvicami. Barvo utrdite z lakom v pr¬ šilu. Notranji, manjši listi naj bodo tem¬ nejši, zunanji in večji pa svetlejši (sli¬ ka 5). Če bo obarvanje lisasto, nič hu¬ dega. Takšni listi bodo še bolj podobni naravnim. Slika 5 . Cvetne liste pobarvajte z vodenimi barvicami. Za vsak cvet razrežite plastenko: za viseči okrasek jih torej potrebujete osem, za vsak stoječi okrasek pa še po eno. Vsako plastenko z modelarskim nožem odrežite pod zvonastim delom, rob dokončno zravnajte s škarjami (sli¬ ka 6). Slika 6. Za nosilce cvetov razrežite plastenke pod zvonastim vrhnjim delom. Na vrat plastenke enega za drugim nalepite cvetne liste. Začnite z manjši¬ mi, zaključite pa z večjimi. Objemajo naj plastenko, na spodnjem robu jih zato rahlo nagubajte. Listi naj se zamaknjeno 44 januar 2006 mr prekrivajo (slika 7). Uporabite lepilo za papir in plastiko. Slika 7. Cvetne liste enega za drugim prilepi¬ te na vrat plastenke. Vrh vsakega lista zavihajte s pomoč¬ jo lesene paličice. Pazite, da pri tem papirnatih listov ne strgate (slika 8). Uporabite lahko zobotrebec, še primer¬ nejše pa je leseno nabodalo za ražnjiče ali pletilka. * / Slika 8. Vrhove cvetnih listov zavihajte s po¬ močjo lesene paličice. Iz zelenega ovojnega ali darilnega papirja izrežite trikotne zelene liste. Po¬ gladite jih prek rezila Škarij, da se rahlo zavihajo in prilepite na vrat plastenke (slika 9). Na vsako plastenko prilepite 5-6 zelenih listov. Slika 9. Cvetove dodatno okrasite s trikotni¬ mi zelenimi listi iz ovojnega ali darilnega papirja. Z zelenim papirjem oblepite tudi zamašek in ga privijte spodaj, na vrat steklenice. S šilom na dveh nasprotnih TZM 5 januar 2006 straneh preluknjajte plastenke štirih rož približno 1 cm pod odrezanim robom in v luknjice napeljite vrvico ali tanko ko¬ vinsko žico. Te štiri rože obesite na nav¬ zgor zavihane palice dežnika tik ob spo¬ ju s poševnimi prečkami. Preostale štiri cvetove s pomočjo lepilne pištole pri¬ lepite na navzdol zavihane palice tik ob spoju s poševnimi prečkami (slika 10). Slika 10. Cvetove obesite oz. prilepite na ko¬ vinske palice dežnika. Okrasne rože obesite pod strop bal¬ kona ali verande. Videti bodo kot cvetoči lestenec. V dno plastenk lahko za okras pritrdite čajne svečke; misel na prižiga¬ nje raje opustite, saj bi plastični nosilec, obdan z vencem papirnatih listov lahko kaj hitro zagorel. Poleg visečega cvetnega okrasja lah¬ ko izdelate tudi stoječe cvetove. Zanje uporabite ostanke odrezanih plastenk. Plastenko odrežite približno 2 cm nad dnom (slika 6). Na sredino površine dna položite vrhnji del plastenke in s flo¬ mastrom obrišite vrat. Z modelarskim nožem nato izrežite okroglo odprtino, ki ima približno enak premer kot vrat Pripomoček za nasipanje zrnja v ptičjo krmilnico NADA BEZGOVŠEK Kadar ptičje krmilnice stojijo na lah¬ ko dostopnem mestu, so ptice izpostav¬ ljene mačkam in drugim živalim, zato jih običajno namestimo dovolj visoko in na tak prostor, da ptice niso ogrožene. Tu pa lahko nastopi težava, kako vanje s čim manj truda dosipavati semena. Ker imam doma tudi sama krmilnico postavljeno visoko na samostoječem drogu in bi bilo preveč zamudno, če bi morala vsakokrat za dodajanje piče ob drog prislanjati le¬ stev, sem iz prazne pločevinke za pija¬ čo (lahko bi bila tudi od česa drugega), ki sem ji odrezala zgornji del, naredila praktičen pripomoček. Z njim lahko v krmilnico nasujem hrano za zunanje pti¬ ce brez uporabe lestve. Pločevinko sem z močnejšim žebljem pritrdila na daljšo letev - krajnik, na katerem so še ostanki lubja. Tako letev, ki nastane kot ostanek pri žaganju hlodovine, sem izbrala name¬ noma, da ne bi bila preveč gladka, sicer bi se pločevinka prehitro zasukala na ZA SPRETNE ROKE I plastenke. V odprtino zataknite cvet - s papirnatimi listi oblepljeno plastenko brez privitega zamaška. Slika 11. Viseči cvetlični okras, ki spominja na lestenec Slika 12. Stoječi cvetlični okrasek žeblju in bi se vsebina lahko stresla mimo krmilnice. Namesto vrvice, s katero zasu- čem pločevinko, sem uporabila stare pre¬ luknjane hlačne nogavice, ki jih običajno razstrižem in uporabim za privezovanje sadik paradižnika (ki je občutljiv na po¬ škodbe) in druge zelenjave ter cvetlic ali trte ob oporo. Pripomoček, ki je v celoti izdelan iz odpadnih gradiv, je tako dobil novo na¬ membnost in ga v tem letnem času s pri¬ dom uporabljam skoraj vsak dan. 45 ZA SPRETNE ROKE Srčki iz zgibanega papirja ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN Iz papirja je z zgibanjem mogoče na¬ rediti vse vrste okraskov. Potrebujete le dovolj tanek in trden papir, ki ga je mo¬ goče lepo zgibati. Tokrat vam predstav¬ ljamo srednje zahtevno izdelavo zgiba¬ nega srčka, ki leži na podlagi čolničaste oblike. Potrebujete papir kvadratne oblike velikosti približno 20 x 20 cm. Nastali srček meri v širino približno 8 cm. Manj¬ ši papir je težje zgibati. Kvadrat najprej preganite na polovi¬ co po širini oz. višini (slika 1), nato pa še po obeh diagonalah (slika 2.) Pri pre- pogibanju bodite natančni. Robove zgla¬ dite s prstom, lahko čeznje potegnete z robom ravnila. Slika 1. Kvadrat papirja najprej preganite na polovico. Slika 2. Nato preganite kvadrat še po diago¬ nalah. Nato ga preganite še po diagonalah spodnjih dveh kvadrantov (slika 3). Pa¬ zite, da desni in levi vogal natančno po¬ ravnate s sredino trikotnika. Slika 3- Preganite ga še po spodnjih diago¬ nalah. Znova ga preganite na polovico po širini, kot kaže slika 1, ter levi in desni spodnji vogal potisnite navzgor in nav¬ znoter (slika 4), da dobite na glavo obr¬ njen trikotnik (slika 5). Slika 4. Znova ga preganite napol ter spod¬ nje vogale potisnite navzgor in navznoter. Slika 5. Preganjen kvadrat dobi trikotno obliko. Trikotnik po višini preganite na po¬ lovico (slika 6) in pregib spet odvihajte. Slika 6. Trikotnik po višini preganite na po¬ lovico. Najprej potegnite k sebi levi in des¬ ni koničasti vogal, nato pa k sebi in nav¬ zdol potegnite sredino trikotnika do vo¬ doravnega pregiba (sliki 8 in 9). Slika 7. Levi in desni koničasti vogal poteg¬ nite k sebi,... Slika 8. ... sredino daljše stranice trikotnika pa k sebi in navzdol do vodoravnega pre¬ giba. Slika 9. 46 januar 2006 imi ! Navzgor štrleča koničasta vogala po¬ tisnite proti sredini daljše stranice tri¬ kotnika, da dobite pregib, kot ga kažeta sliki 10 in 11. Slika 11. Vrhnja trikotna dela (na sliki 10 sta označena s puščicama) zapognite nav¬ zdol in navznoter, da dobite rombasto obliko na površini trikotnika, kot jo kaže slika 12. Slika 12. Nastane rombasta oblika na trikot¬ niku. Slika 13- Desno polovico romba potisnite čez levo, kot kaže slika 14. 5 januar 2006 TIKI Slika 14. Desno polovico romba potisnite proti levi. Vrhnjo polovico prednjega dela za¬ pognite proti sebi in navzdol (sliki 15 in 16), da nastane prostorska oblika z nav¬ zgor štrlečo konico - desnim vogalom. Slika 15■ Prednji del zavihajte navzdol. Slika 16. Zgornjo konico spredaj ležečega tri¬ kotnika zapognite proti sredini vodo¬ ravnega pregiba (slika 17). Slika 17. Zgornjo konico prednjega trikotni¬ ka zapognite navzdol, da oblikuje zgornji rob desne polovice srčka. Levo konico zapognite desno proti sredini, da se dotika zgornje - navzdol zapognjene konice. Desno polovico srčka, nastalo z za- pogibanjem, zavihajte nazaj na desno (sliki 19 in 20). Slika 18. Zapognite tudi levo konico, da na¬ stane hrbtna stran desne polovice srčka. Slika 19. Nastane desna polovica srčka. Slika 20. Postopek ponovite še za levo stran srčka. Trikotnike zapognite v desno (sli¬ ka 21), po enakem postopku, kot ga v drugi smeri opisuje slika 14. Slika 21. Trikotnike zapognite v desno. Vrhnji rob prednje ploskve zavihajte navzdol (slika 22), kot je to v drugi sme¬ ri narejeno na slikah 15 in 16. 47 Slika 22. Vrhnji prednji del zavihajte nav¬ zdol. Najprej zavihajte navzdol zgornji tri¬ kotnik (slika 23), nato pa v levo še des¬ ni trikotnik (slika 24), da nastane leva stran srčka. Pazite, da sta obe polovici srčka simetrični. Slika 23. Zgornjo konico zapognite nav¬ zdol, ... Če uporabite papir, ki je na licu dru¬ ge barve kot na hrbtu, pazite na to, ka¬ tero barvo boste uporabili za površino srčka in katero za površino podlage. Na risbah je lice papirja označeno modro, hrbet pa belo. Slika 25. Nastane prostorski papirnat srček na čolničasti podlagi. Slika 27. Papirnata srčka iz barvastega darilnega papirja USTVARJALNE. DELAVNICE. i raniva CENA GRADIV: 2.900 SIT H knjigi Ustvarjalne delavnice, ki prinašajo pravo zak¬ ladnico idej za ustvarjanje tako v šoli kot doma, smo pripravili tudi komplet gradiv. V njih so zbrani materiali, ki jih potrebujete za izdelavo naslednjih načrtov, predstavljenih v knjigi: Papirnata lutka * Avtomobilček iz papirja * Jojo * Zemljepisna sestavljanka * Kroglici na vrvici * Igrica za možgansko telovadbo * Račka * Helikopter za najmlajše * Mali snežak * Okrasne kroglice * Vazica * Piščalka 128 barvnih strani, 21 X 29,7 cm CENA: 3.900 SIT Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6. p. p. 541. 1001 Ljubljana Telefon: 080 17 90. faks: (01) 47 902 X Splet: www.tzs.si. info@tzs.si Knjigo ter gradiva lahko naročite na brezplačni telefonski številki 080 17 90 oziroma v spletni knjigarni na naslovu: www.tzs.si VoSa udeielbo pri poltninl je 4S0 SIT. Naročilo lahko prekličete v 8 dneh po prevzemu knjige. r n i k epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, karbon, ločilci, polnila... Mirnik TG, d. o. o. Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana www.mirnik.si e-pošta: info@mirnik.si Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/54 654 14 januar 2006 ooca 48 j , „ V ©SJHCTJVU 1- Model letala telstar 400 je iz kompleta proizvajalca Panoptikum iz Kamnika izdelal Boštjan Perdan iz Šenčurja. Na modelu je opravil kar nekaj modifikacij, od katerih sta najbolj opazni štirikratni lom krila in Pritrditev krila z vijakom. Nekoliko je povečal tudi širino trupa, da lahko sprejme 8-celično baterijo Sanyo N500AR, ki se vstavi skozi kabino mo- dela. Model neposredno žene motor speed 400 7,2 V z zložljivim prope¬ lerjem Graupner cam prop velikosti 6x3”, za krmiljenje vrtljajev pa slu¬ ži krmilnik Schulze slim-15be. Model z razpetino 1500 mm tehta 485 g. 2- Stjepan Količ iz Brežic s Simpropovim modelom letala SE-10 šport. Model je lesene konstrukcije in prekrit s folijo oracover. Poganja ga mo¬ tor OS 25 s prostornino 4,07 cm3, lahko pa je opremljen tudi z elektro¬ motorjem. Podatki o modelu: razpetina kril 1380 mm, dolžina 1048 mm, profil NACA 4412 mod., vodljiv je po smeri in višini (z 9-g servomehanizmi GWS) in ima krmiljen motor. Model je primeren za začetnike, saj se lepo odziva na povelja in odpušča napake, zaradi močne konstrukcije pa prenese tudi trše pristanke. 3- Papirnata polmaketa vesoljske rakete sojuz s tretjo stopnjo fregat je izdelek modelarjev Mednarodne vesoljske šole v Bajkonurju. 4- Dioramo, ki prikazuje prvi kratki let poljskega slikarja Czeslawa Tan- skega z njegovo letalno napravo imenovano »Lotnia III« leta 1896, je iz- d e lal poljski maketar Marcin Matejka. Z njo je sodeloval na lanskem od¬ prtem državnem prvenstvu Slovenije v plastičnem maketarstvu. 5. Ob dvestoletnici Kraljevih bavarskih železnic je Marklin v enkratni seriji izdelal model starinske parne lokomotive Klopstock. Zanimivo je, da je za kurjavo uporabljala šoto, kar je razvidno iz pokritega tenderja. M modelu je vgrajen digitalni dekoder MFX z zvokom, ki ima na voljo 14 različnih zvokov od sopihanja, nalaganja kurjave in piskanja, do točenja vode. Model v merilu 1 : 87 (HO) je v celoti izdelal iz kovine. Foto: D. Jamšek, A. Kogovšek, I Kuralt, B. Perdan in A. Zagorodni ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE Bruno - naiven in neroden, da kar kliCe po nesreči. Bruno je v svojem bistvu zelo zvest, se ne boji in je pravi prijatelj. On je tudi prvi, ki zaupa Mamie, in je najbolj vnet, ko jo brani. Ailsa - s svojimi bleščečimi očmi in gladko kožo ni ravno najbolj vzgojena članica Živalskega vrta iz škatlice. Je pametna ter iznajdljiva. Wolfgang - ta nemogoči značaj nosi breme velike skrivnosti s seboj - je namreč sin Michaela Scota. Zagrenjen zaradi dolgih let očetovih zavračanj, bi Wolfgang storil vse, da bi postal spet človek - celo vohunil bi za Toleda. Edwin - je svojevrstni voditelj Živalskega vrta iz škatlice; odličen je pri vodenju v težave. Uživa, če lahko naredi vtis na ljudi z izbranimi besedami, za katere pogosto sploh ne ve, kaj pomenijo. BRU no evann l AIISA CDOlfCAnC I format; 12,7 x 19,5 cm, L*obseg: 240 strani, - cena: 3.900 SIT L izid: januar 2006 - Bil je najhujši rojstni dan Marnie McBride v njenem življenju. Nedavno ji je umrla mati, z očetom pa sta se iz Denverja preselila na Škotsko. S tem se je za Marnic pričelo nepozabno popotovanje, avantura. V njeno življenje je čarobno vstopila škatla - živalski vrt iz škatlice, zbirka izrezljanih živalic, ki so vzrok za Marnijine dogodivščine. Za 11. rojstni dan je Mamie McBride postala Izbranka. Kot Izbranka je dobila moč, da prebudi štiri skrivnostne živalice iz škatlice, ki so mirovale od srednjega veka. V svoji usodi, da hodi po stopinjah Micahela Scota - nemoralnega alkimista, je postala tarča zlobnega Toleda, ki bi storil vse, da bi si jo podredil. To pa zato, ker je Izbranka edina oseba, ki bi lahko našla izgubljeno Knjigo o prepovedanem znanju. BRATOVŠČINA KNJIGE Leta 1111 je bila na skrivnostnem gradu ustanovljena skrivnostna bratovščina. Sestavljalo jo je 11 odličnih skolarjev, katerih naloga je bila, da vso svojo modrost spravijo v eno knjigo z enajstimi poglavji. Naloga vsakega brata je bila, da pripravi svoje poglavje, glede na modrost, ki jo je premogel. Najbolj je izstopal alkimist Michael Scot, ki je sestavil poglavje o Prepovedanem znanju. Tehniška založba Slovenije Tehniška založba Slovenije, d. d.; Lepi pot 6, p. p. 541,1001 Ljubljana; www.tzs.si, info@tzs.si Svoj i/vod lahko nniocilo na brezplačni telefo nski šte vilki 080 1 7 90 ali na spletu : www.tzs.si. ELI 5 •januar 2006 • 27 Zimsko veselje Risal: Matej Pavlič Merilo: 1 : 1 Model starodobnega dostavnega vozila Konstruiral: Matej Pavlič Merilo: 1 1 KOSOVNICA: Št. Element 1 podvozje 2 zadnja stena kabine 3 sprednja stena kabine 4 stranica 5 streha kabine 6 spred, stranica motorja 7 maska motorja 8 stopnica 9 stranica motorja 10 pokrov motorja 11 zadnja stranica stranski opornik 13 zadnji opornik 14 nosilec klopi 15 klop 16 sprednji blatnik 17 zadnji blatnik 18 obroč kolesa 19 pesto kolesa 20 napera kolesa 21 os kolesa 22 krmilo 23 os krmila 24 žaromet 25 pokrov hladilnika A šablona-sp. del B šablona - zg. del Gradivo vezan les vezan les vezan les vezan les vezan les vezan les vezan les vezan les vezan les smrekov les vezan les vezan les vezan les vezan les vezan les smrekov les smrekov les les (glej besedilo!) bukov les bambus (glej besedilo!) bukov les vezan les bukov les bukov les bukov les vezan les vezan les 14 21 15 11 N) CN • H n M rt januar 2006 TEIE 5 • januar 2006 • 23 TIK,! 5 • januar 2006 • 21 bJ 4 ^ ►J ¥~4 n januar 2006 TISI 5 •januar 2006 • 25 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi