ISSN 0040-7712

9 770040 771208

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102

Grlen

Enosmerni

pretvornik

Model

starodobnega

dostavnega

vozila

JANUAR 2006

CENA 500 SIT

LETNIK XLIV

KAZALO

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

JANUAR 2006, LETNIK XLIV, CENA 500 SIT,
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.
Za založbo:

Branko Bergant

Odgovorni in tehnični urednik revije:

Jože Čuden

Lektoriranje:  Ludvik Kaluža
Trženje oglasnega prostora:

Marika Mirtič
Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:
telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: maja.mezan@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslov uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 500 SIT,
naročnina za prvo polletje pa 2500 SIT.
Transakcijski račun:

07000-0000641745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943
(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša
10.000 SIT (42 EUR).

Devizni transakcijski račun pri
Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,
Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: 5156029220012171943
Koda SWIFT: UBASI2X
Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,
Miha Zorec, Roman Zupančič.
Računalniški prelom in izdelava filmov:
Luksuria, d. o. o.

Tisk:  Schwarz, d. o. o.

Naklada: 6.000  izvodov
Revijo sofinancira:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport -
Urad za znanost ter Urad za šolstvo.

Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na dodano
vrednost po stopnji 8,5%.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez
pisnega dovoljenja uredništvo.
Odjava naročnine revije je samo pisna.

Fotografija na naslovnici:

Figura Mileta Ačimoviča mojstrsko
upodablja enega ključnih igralcev
slovenske nogometne reprezentance.

Foto: Andrej Kogovšek

tma*

januar 2006

KAZALO

2

5

6

ZRAČNI BOJI V SEZONI 2005.

23. MEDNARODNA RAZSTAVA
MODELNIH ŽELEZNIC V MUNCHNU

ORION

10

13

16

18

20

30

33

34

37

38

TIMOV TEST - SKYHAWK . .

MILENKO AČIMOVIČ

NAPOTKI ZA IZDELAVO
DIORAM (5. DEL)

VGRADNJA RV-NAPRAV
V MODELE AVTOMOBILOV .

ENOSMERNI PRETVORNIK

—

STATIČNA ELEKTRIKA LAHKO
TELESA SPRAVI V GIBANJE

SAMOKOLNICA IZ STARIH ČASOV

MODEL STARODOBNEGA
DOSTAVNEGA VOZILA . . .

ZIMSKO VESELJE

OKRAS ALI PODSTAVEK
IZ LESENIH KVADROV

40

43

44

SKRINJICA Z INTARZIJO .
NOVO NA TRGU
VISEČE OKRASNE ROŽE

45 PRIPOMOČEK ZA NASIPANJE
ZRNJA V PTIČJO KRMILNICO

46 SRČKI IZ ZGIBANEGA PAPIRJA_

Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi.

REPORTAŽA

Zračni boji v sezoni 2005

ANDREJ PERVINŠEK

Foto: A. Pervinšek in M. Frank

Prvi model za zračne boje je pri nas
pred devetimi leti izdelal Miloš Požar.
Bila je airacobra, izdelana po načrtu
Martina Elmberga. Naslednje leto je Sašo
Babič na Gmajnicah na Ljubljanskem
barju poskusno organiziral prvo tekmo.
Leta 1999 se je Slovenija uradno priklju¬
čila organizaciji ACES, organizirali smo
pet tekem, udeležili smo se evropskega
prvenstva v Ripi na Švedskem in bilo
nas je že petnajst. Na začetku je število
tekmovalcev skokovito naraščalo, tako
da smo bili dve leti najhitreje rastoča
modelarska disciplina na Slovenskem,
potem pa se je rast umirila. Nekateri
so prenehali tekmovati, vendar so pri¬
hajali novi tekmovalci. Zadnja leta v tej
modelarski zvrsti redno sodeluje okrog
dvajset slovenskih tekmovalcev. Veliko
nas je takih, ki se poleg domačih ude¬
ležujemo tudi tekem v tujini. Na naše
tekme pogosto prihajajo tudi tekmoval¬
ci od drugod. Na tekmah se skušamo
držati smernic, ki v zračnih bojih veljajo
že od vsega začetka: varno, zabavno in
poceni. Značilnost tekem zadnjih let je
izrazito prijateljsko vzdušje. Tekmovalci
si med seboj pomagamo z nasveti ali si
posojamo pribor: lepila, servomehaniz-
me, sprejemnike, včasih kar kompletne
modele. Zavedamo se, da je to izrazito
skupinska igra, ki je mnogo bolj zani¬
miva, če sodeluje več tekmovalcev. Med
nami je precej prekaljenih mojstrov, ki
jim ni več toliko do zmag kot do zabave

Točke in bitke, ki si jih je priborila
posamezna država

Število zbranih točk in opravljenih bitk
v posameznem letu

na tekmah. Izziv ni samo zmaga, temveč
tudi poskus, kako s čisto običajnim, raz¬
meroma počasnim modelom napraviti
dober rezultat. Ali kako tekmo končati
čim bolje, a brez poškodb modela. V tej
dejavnosti, tako kot v vseh modelarskih
zvrsteh, ni zaslužka in prav vsi smo po¬
polni amaterji, kar se mi zdi od vsega
še najlepše. Če se bo to spremenilo, se
bom zagotovo prenehal ukvarjati s tem,
vendar zaradi narave te discipline to naj¬
brž še lep čas ne bo potrebno, saj nihče
noče vložiti preveč denarja v modele, ki
se prehitro razbijejo.

Nekaj statistike

Za pregled rezultatov s tekmovanj
imamo v zračnih bojih že zelo dolgo
vzpostavljeno podatkovno bazo, ki jo
imenujemo Co_Re (Contests-Results).
Baza se je pokazala za zelo koristno, saj
lahko spremljamo, kaj se je po letih do¬
gajalo v naši disciplini. Bazo najdemo
na spletnem naslovu http://www.dk-
modelltechnik.de/core/usr/. V njej so
zabeležene prav vse tekme pri nas in v
drugih državah. Brskanje po podatkih je
zelo preprosto. S pomočjo Co_Re sem
izdelal nekaj zanimivih pregledov, ki ka¬
žejo stanje v naši disciplini.

Iz preglednic vidimo, da smo Sloven¬
ci kar močno vpleteni v mednarodna
dogajanja in da po aktivnostih prekaša¬
mo marsikatero večjo državo. Vidimo
tudi, da smo zadnja leta izvedli približno
enako število bitk, medtem ko v Evropi
številke lepo naraščajo. Pridružilo se

Število točk in bitk, ki so si jih priborili
slovenski tekmovalci v posameznem letu

Število točk in bitk posameznih držav
v minuli sezoni

januar 2006

2

mr

nam je kar nekaj novih držav, predvsem
iz vzhodne Evrope.

Tekmovanja v minuli sezoni

Nacionalni pokal 2005

Izpeljali smo sedem tekem: Cerkve¬
njak, Bela krajina, Crngrob, Moškanjci,
Krtina, Vrhnika in Litija, na katerih je so¬

delovalo 27 tekmovalcev, od tega devet
iz tujine. Po zabavnih tekmah z velikim
številom preobratov je na koncu zmagal
Vlado Ogrizek - eskadrilja »Leteči lovci«,
drugo mesto je zasedel Tomaž Strmec,
tretje pa si je priboril Sandi Žužinjak,
oba iz eskadrilje »Vinskih mušic«. Pose¬
bej velja omeniti dva rekorderja po števi¬
lu rezov v eni bitki: Žužinjaku je uspelo

rezati štirikrat, Strmcu pa celo petkrat,
kar je absolutni slovenski rekord.

Tekmovanje »for fun«

Poleg nacionalnega pokala pri nas
potekajo tudi t. i. tekmovanja »for fun«.
Kot že ime pove, so te tekme namenje¬
ne zabavi. Potekajo po veljavnih pravi-

Najboljši na sklepni tekmi v Litiji: Tomaž
Strmec, Nejc Novak in Tomaž Svoljšak

Slovenski pokal 2005 - za rezultat šteje 12 najboljših bitk posameznika

Darko Šrenk s čudovito izdelanim F4U corsairjem Posledice nesrečnega pristanka

sm januar 2006

3

Slovenska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Znojmu

Tomaž Svoljšak se pripravlja na bitko.

lih, vendar bolj sproščeno. Prirejamo
jih ponavadi na novih tekmovališčih,
da se organizatorji tekem lahko nekoli¬
ko izurijo. Letos smo imeli tako tekmo
v Kočevju in prav vsi sodelujoči so bili
navdušeni. V ta sklop običajno sodi tudi
tradicionalna božična tekma v Moškanj-
cih.

Mednarodne tekme

Najpomembnejša so mednarodna
tekmovanja za Eurocup. Vsak članica
ACES lahko priredi po eno tekmo na
leto za Eurocup, le največje države lah¬
ko izvedejo dve. Za končno uvrstitev šte¬
je seštevek šestih najboljših bitk, pri če¬
mer se štejejo največ tri v eni državi. Na
teh tekmah je letos sodelovalo 220 tek¬
movalcev. Od naših se je najbolje uvrstil
Vlado Ogrizek, na 15. mesto. Slovenci
smo se udeležili tudi svetovnega prven¬
stva v Znojmu na Češkem - WASG 2005.

To je bila največja posamična tekma v
zračnih bojih doslej. Med 83 tekmovalci
je bilo kar deset naših. Imeli smo se od¬
lično, vidnih uvrstitev pa nismo dosegli-
Naši tekmovalci so sodelovali tudi na
drugih tekmah v tujini: v Avstriji, Italiji,
na Češkem in Slovaškem.

Kaj je novega?

Pridružili so se nam štirje novi, mla¬
di in odlični tekmovalci, ki so odločno
posegli v boje za najboljša mesta. Vetera¬
ni, Andrej Pervinšek, Gert Konig, Tomaž
Svoljšak in Srečo Žnidarčič, smo prazno¬
vali poseben jubilej - več kot tisoč bitk.
Po številu bitk smo najbolj aktivna sku¬
pina v Evropi. Širi se število tekmova¬
lišč, kjer lahko organiziramo tekme. Pr¬
vič smo organizirali tekme v Kočevju in
v Litiji, za letos leto pa smo se že dogo¬
vorili tudi z modelarji iz MD Krško. Tako
se je število možnih lokacij povečalo na
dvanajst. Glede modelov in pogona ni
bilo prav dosti sprememb. Še vedno pre¬
vladujejo enaki modeli kot lani: C.36, ka-
wasakiji Ki-6l, migi... Nastalo je tudi ne¬
kaj novih izdelkov iz elsv: Darko Šrenk
je napravil corsairja, Vlado Ogrizek pa
iljušina, Čuki testiramo nove hellcate
in eksperimetiramo z modeli manjših
dimenzij in motorjev. Na spletni strani
http://fly.to/ACES-SLOVENIJA sicer ni
veliko sprememb. Pomembna novost je,
da smo na forum http://forum.modelar¬
ji. com dodali poglavje ‘Combat modeli •
Forum je dokaj živahen, trudimo pa se,
da bi bil tudi koristen.

Kako naprej?

Želimo si, da bi tekme potekale var¬
no, v zadovoljstvo vseh sodelujočih, in
da bi vse skupaj bilo poceni, kolikor se
pač da. Želimo zmanjšati število trkov
in še povečati varnost na tekmah. O tem
se bodo prav gotovo še močno kresala
mnenja in verjetno bodo zračni boji v
prihodnje v marsičem drugačni, kot so
sedaj. Kako uspešni bomo v teh prizade¬
vanjih, pa bomo videli v naslednjih letih.
Za zdaj kaže dobro.

Zero je redko viden lovec v zračnih bojih pri nas. Model na sliki je last
avstrijskega kolega Heima Tamerla. Tomaž Starin in njegov Švicar

4

januar 2006

mc s

REPORTAŽA |' ; /

23 . iTjaSlfMMPOdlMi r®*Stsrvii
;;j d  delnih železnic v Hiinclinia

IGOR KURALT

V Miinchnu je od 3. do 6. decembra
potekala 23. mednarodna razstava mo¬
delnih železnic IMA 2005, na kateri so
bili predstavljeni modeli, napovedani za
leto 2005.

Med vsemi proizvajalci modelnih že¬
leznic je najbolj presenetil izolski Meha-
no s svojim novim modelom električne
lokomotive EuroSprinter v merilu 1 : 87
(HO) iz serije Prestige. Zanj je na razsta¬
vi vladalo veliko zanimanje, še posebej,
ker je za svoj kakovostni razred tudi ce¬
novno zelo ugoden. Uradna predstavi¬
tev modela EuroSprinter je potekala na
glavni miinchenski železniški postaji.
Prireditev je vodil zastopnik Mehana v
Nemčiji Oliver Šmit, med častnimi go¬
vorniki pa sta bila tudi dr. Walter Bre-
indl, direktor Dispolok GmbH, in Alex
Dworaczek, upravitelj voznega parka
vlečnih vozil Siemens Dispolok GmbH.
Ob zaključku slovesnosti je Vasilij Mar-
kežič, konstruktor modela EuroSprinter,
dr. Breindlu simbolično predal prime¬

rek modela. Direktor Dispoloka je mo¬
delu prisodil najvišje ocene za kakovost
izdelave. (Test modela EuroSprinter pri¬
pravljamo za eno od prihodnjih številk
Tima.)

Znani avstrijski proizvajalec Roco je
po velikih težavah v podjetju in menja¬
vi lastništva z več kot polletno zamudo
začel prvim naročnikom pošiljati model
električne lokomotive serije 189 v bar¬
vah Dispolok. Model je zanimiv tudi za
naše ljubitelje, saj imajo pri Slovenskih
železnicah v zakupu šest takšnih loko¬
motiv, ki vozijo po naših progah, razlika
je le v oznaki 914.

Za člane klubov Marklin insider in
Trix profi so predstavili nov tridelni mo¬
del, dizelski motornik VT 08.5 v merilu
1 : 87 (HO). Po daljšem čakanju in obetih
je bila vendarle predstavljena najnovej¬
ša Marklinova digitalna centrala central
station, ki podpira Marklin-Motorolin
digitalni sistem prve, druge in tretje
generacije.

Vasilij Markežič, konstruktor modela, je
Dr. Walterju Breindlu, direktorju Dispolok
GmbH, simbolično predal model EuroSprin-
terja. S tem se je začela tudi uradna prodaja
modela.

Novo digitalno centralo je predstavil
tudi ESU. Ta podpira vse digitalne siste¬
me, ki se uporabljajo v svetu modelnih
železnic. Posebnost centrale je, da ima
vgrajen monitor touch screen.

Na razstavi je bilo prisotnih tudi ve¬
liko klubov modelnih železnic z modul¬
no gradnjo maket. Tu gre spet pohvaliti
Mehano, saj so mnogi klubi v svojih voz¬
nih parkih imeli njihove modele. Nekaj
je bilo tudi namigov o novostih za leto
2006, vendar naj to ostane za pregled
novosti z bližajočega se nurnberškega
sejma.

]roSpfi nter

Najnovejši Mehanov model električne lokomotive serije 127, Euro¬
Sprinter, je vzbujal veliko pozornost obiskovalcev.

Rocov model električne lokomotive 189. Šest pravih lokomotiv tega
tipa vozi tudi po slovenskih progah.

Marklinov dizelski motornik VT 08.5 je insiderski model za leto
2006.

ESU-jeva digitalna centrala podpira vse digitalne sisteme v svetu mo¬
delnih železnic.

lETSE'

januar 2006

5

PRILOGA


teki'

BOŠTJAN in ROMAN PERDAN

Orion je nizkokrilni elektromotorni
letalski model, primeren za pogon z mo¬
torjem tipa speed 400 z reduktorjem ozi¬
roma ustreznim brezkrtačnim motorjem.
Čeprav ni ravno tipičen »park flyer«, saj
je krmiljen po vseh treh oseh, z njim lah¬
ko letimo že na manjših površinah. Za po¬
gon prototipa sva sprva uporabila motor
speed 400, 7,2 V z reduktorjem 1 : 1,85,
ki se je napajal iz 8-celične baterije Ni-Cd.
Omenjeni pogon je v navezi s propelerjem
velikosti 8x6"  zagotavljal dokaj počasen
let modela tudi pri polnem plinu, kar je v
skladu z njegovim starodobnim videzom
(slika 1).

Izdelava modela ni zahtevna, a terja na¬
tančnost in kanček potrpljenja. Model je v
celoti izdelan iz lesa, pri čemer prevladuje
balza. Za lepljenje bomo uporabili pred¬
vsem sekundno lepilo, da bo prirastek pri
teži minimalen, delo pa bo teklo hitro. Iz¬
beremo redkejše lepilo, zanj je značilen ka¬
pilarni učinek, pri katerem lepilo potegne
v zev med deloma, ki ju lepimo. Poleg tega
bomo potrebovali še kontaktno kavčukovo
lepilo, hitro sušeče se belo lepilo in petmi¬
nutno epoksidno lepilo.

Sestavljanje krila

Zaradi zahteve po majhni masi modela
je krilo klasične gradnje in skoraj v celoti
izdelano iz balze. Preden se lotimo dela,
načrt krila pritrdimo na ravno šablonsko
desko in ga zaščitimo s plastično folijo. Naj¬
prej sestavimo skelet krila iz letvic in reber.
Na desko namestimo zadnjo spodnjo bal-
zovo oplato 15 x 1 mm in spodnjo nosilno
balzovo letvico 5x5 mm. Oplato moramo
zamakniti navzven iz korena krila, da za¬
gotovimo prostor za podporo pritrdilnega
vijaka iz vezane plošče, debele 3 mm. Nato
na nosilno letvico nanizamo rebra in po¬
končne deščice med njimi. Začnemo s pr¬
vim celim rebrom v korenu in nadaljujemo

Slika 1. Orion ni ravno tipičen »park flyer«,

proti konici krila; dele lepimo s sekundnim
lepilom. Ko nanizamo vsa rebra, prilepimo
še zgornjo nosilno balzovo letvico 5x5
mm. V naslednjem koraku z belim lepilom
prilepimo povezavi nosilca krila iz letalske
vezane plošče debeline 1 mm. Ko je lepilo
suho, prilepimo obe korenski rebri. Pred
lepljenjem notranjega rebra prilepimo še
podporo pritrdilnega vijaka, saj mora re¬
bro sesti nanjo. Podporo na nasprotnem
robu podložimo z balzovo ploščico, da je
privzdignjena za toliko kot na enaki raz¬
dalji povezava nosilca krila. Na podoben
način sestavimo tudi skelet druge polovice
krila in pred lepljenjem korenskih reber
skelet sestavimo v celoto. Prvo izdelano
polovico skeleta pritrdimo na šablonsko
desko, drugo pa namestimo tako, da konca
nosilnih letvic sedeta med povezavi nosilca
prve polovice, ter jo na nasprotnem kon¬
cu podložimo, da dobimo ustrezen V-lom
krila, ki znaša 4°. Pred lepljenjem dvakrat
preverimo medsebojno lego obeh polovic
skeleta in opravimo morebitne popravke,
da dobimo lep spoj. Potem prilepimo še
okrepitvi nosnega
dela iz balze, debe¬
le 5 mm, ki bosta
prenašali breme za-
tiča za pritrditev
krila na sosednjo
strukturo krila. Pri¬
lepimo še zadnjo
balzovo letvico 5
x 6 mm ter jo na
zadnjem robu zni¬
žamo za 1 mm, da
njena oblika lepo
sledi konturi re¬
ber. Nanjo prilepi¬
mo še zadnjo zgor¬
njo balzovo oplato
15 x 1 mm (slika 2).
Sledi lepljenje pred¬
njih opiat iz 1 mm

saj je krmiljen okoli vseh treh osi.

debele balze. Najprej prilepimo zgornjo
oplato in nato še spodnjo. Zgornjo oplato
najprej z belim lepilom prilepimo na zgor¬
njo nosilno letev. Oplato nato s sekundnim
lepilom prilepimo še na rebra tako, da jo
z roko ukrivimo po rebru in pridržimo ter
na stični rob nanesemo sekundno lepilo
in počakamo, da lepilo prime. Pred lep¬
ljenjem druge polovice opiate obvezno
preverimo, da se v korenu krila lepo pri¬
lega že prilepljeni polovici, in po potrebi
obdelamo stični rob, da dobimo lep spoj.
Za lepljenje spodnje opiate uporabimo
kontaktno kavčukovo lepilo. Na notranjo
stran opiate najprej s svinčnikom zarišemo
položaj nosilne letvice in reber. Lepilo s
tankim čopičem nanesemo na obe lepljeni
površini (najprej na nosilec in rebra, nato
še na oplato) in oplato previdno položimo
na krilo ter jo na mestih lepljenja rahlo
pritisnemo z roko. Krilo položimo na ša¬
blonsko desko ter nekoliko obtežimo. Ko
je lepilo suho, krilo odstranimo z deske,
prednja robova opiat narahlo obrusimo ter
z belim lepilom prilepimo prednjo balzo¬
vo letev 12x8  mm. Slednjo začasno pritr¬
dimo z lepilnim trakom, krilo pa položimo
na šablonsko desko in nekoliko obtežimo.
Ker se bo na tej stopnji torzijska togost kri¬
la precej povečala, dvakrat preverimo, da
ni zvito. Nato prilepimo še oplato v kore¬
nu krila in na zgornji strani izdelamo od¬
prtino za servomehanizem za pogon krilc.
Nosilca servomehanizma izdelamo iz trše
balze 8x5 mm in prilepimo pred oplato.
Na preostala rebra prilepimo 8 mm široke
balzove trakove 1 mm, ki povečajo trdnost
reber v prečni smeri in povečajo površino,
na katero bo prijela folija. V prednji rob
krila zvrtamo še luknjo za zatič za pritrdi¬
tev krila, ki ga izdelamo iz okrogle bukove
letvice premera 4 mm in prilepimo po pre¬
kritju krila s folijo. Sledi grobo brušenje
krila in oblikovanje prednjega roba.

Pogon krilc izdelamo iz jeklene žice
premera 2 mm, plastične cevke in kroglič-

Slika 2. Skelet krila je sestavljen in pripravljen na lepljenje opiat.

6

januar 2006

nega zgiba. Žico odrežemo na ustrezno
dolžino in nanjo nasadimo medeninasto
kroglico zgiba. Žico ukrivimo po načrtu in
pred drugim krivljenjem nanjo namestimo
plastično cevko dolžine približno 17 mm,
ki bo služila kot vodilo. Konec žice, ki pri¬
de v krilce, po potrebi spilimo pod kotom
v zagozdo, da je na koncu povsem tanek
in ne bo silil iz krilca. Plastični cevki po¬
gona krilc vlepimo z epoksidnim lepilom
v pripravljena utora, nato prilepimo še
zadnji rob iz balze 25x6  mm (slika 3)- Iz
slednje izdelamo tudi krilci, ki ju odreže¬
mo na ustrezno dolžino, zvrtamo luknji za
pogon krilc, s skalpelom zarežemo utore
za šarnirje in krilci obrusimo, da imata tak
presek, kot je prikazano na načrtu. Utore
za šarnirje hkrati zarežemo tudi v krilo ter
poskusno namestimo krilci in opravimo
morebitne popravke, da se lepo prilegata
krilu. Na zunanji rebri prilepimo še 16 mm
(2x8  mm) debela zaključka kril iz balze
ter ju zbrusimo v obliko kaplje. Na kon¬
cu zvrtamo luknjo premera 4 mm za pri¬
trdilni vijak in vse sestavne dele krila fino
obrusimo ter pripravimo za prekrivanje s
folijo.

Sestavljanje trupa

Trup modela zaradi čim manjše teže iz¬
delamo večinoma iz balzovine in topolove
vezane plošče, iz letalske vezane plošče pa
le najbolj obremenjene dele. TVidi tokrat
načrt pritrdimo na ravno šablonsko desko
in ga zaščitimo s plastično folijo. Najprej
sestavimo stranici trupa iz balze 2 mm;
eno levo in eno desno. Na šablonsko desko
namestimo prednji in zadnji del stranice
(T 1 in T 2) ter sestavimo osrednji del iz

balze 10 x 2 mm. Na notranji strani stra¬
nic označimo položaje reber, izrežemo
utor za višinski stabilizator ter prilepimo
okrepitev ležišča krila T 3 iz balze 3 mm.
Na spodnji rob pred krilom in za njim
prilepimo balzovo letvico 3x3 mm, na
zgornji rob pa lipovo letvico 5x2 mm. V
predelu nosu prilepimo še okrepitev T 4
iz topolove vezane plošče 3 mm, ki hkrati
služi za pravilno nastavitev nosilca motor¬
ja z reduktorjem. Ležišče višinskega repa
okrepimo z balzo 10 x 2 mm ter na zadnji
rob stranice med okrepitev ležišča in bal¬
zovo letvico vlepimo kos balze 15 x 2 mm.
Preden se lotimo sestavljanja trupa, pri¬
pravimo še rebra. Na osrednje rebro trupa
T 9 prilepimo nosilec servomehanizmov
iz trše balze 8x5 mm in podpore T 13 iz
3-mm topolove vezane plošče. Prilepimo
še nosilec matice M 4 za pritrditev krila, ki
ga sestavimo iz delov T 14 in T 15. Na del
T 14 prej z epoksidnim lepilom prilepimo
matico. Na rebro T 8 prilepimo okrepitev
ležišča čepa T 8a iz vezane plošče 3 mm.

V naslednjem koraku na eno izmed
stranic prilepimo rebro T 9 in tirnico T 5
ter dodamo še prednje rebro T 7 in nosi¬
lec motorja T 6. Pred lepljenjem preveri¬
mo, da deli lepo sedejo na svoje mesto in
so pravokotni na stranico, ter na stične
robove nanesemo sekundno lepilo (slika
4). Trup sestavimo in pri tem pazimo, da
sta stranici pravilno nameščeni ena proti
drugi (ne smeta biti zamaknjeni ali zasu¬
kani). Vlepimo še nosilec podvozja T 16 iz
letalske vezane plošče 3 mm in pri tem pa¬
zimo, da luknje v nosilcu sovpadajo z luk¬
njami v tirnici. Nato lahko stranici na za¬
dnjem delu zlepimo. Trup namestimo na
šablonsko desko z načrtom tlorisa trupa

in med stranici namestimo rebra. Pri tem
moramo biti pozorni na pravilno usmeri¬
tev reber, sicer kasneje zaradi neujemanja
izvrtin ne bomo mogli vgraditi bovdnov
za pogon krmil. Prej še preverimo, da ve¬
likost izvrtin ustreza premeru cevi izbra¬
nih bovdnov. Slednje izdelamo iz plastične
cevi notranjega premera 1 mm in iz jekle¬
ne žice debeline 0,8 mm. Stranici pred
lepljenjem na mestu spoja obrusimo pod
kotom, da dobimo dober spoj; skupna de¬
belina stranic naj na zadnjem robu znaša
6 mm. Za lepljenje uporabimo belo lepilo,
trup pa pritrdimo na šablonsko desko, da
ne bo kriv ali zvit. Ko je lepilo suho, trup
odstranimo z deske ter izdelamo hrbtišče
trupa iz balzovih letvic 3x3 mm (slika 5).

Z delom nadaljujemo na nosnem pre¬
delu trupa, ki ga zapremo z balzo 5 mm. Na
notranjo stran stranic najprej prilepimo
stranska bloka T 17 iz 5-mm balze, dodamo
zgornji blok T 18 in nato še nosnega T 19.
Na stične robove blokov prilepimo trikot¬
no balzo 8x8 mm, saj bomo nos trupa na¬
knadno izdatno obrusili. Nato izdelamo v
stranici trupa odprtini za cevi bovdnov, ki
jih vlepimo v trup. Prilepimo še spodnjo
balzovo oplato 2 mm, katere letnice naj
potekajo prečno glede na srednjico trupa.
Predel trupa na mestu servomehanizmov
pustimo odprt, na mestu pritrditve pod¬
vozja pa uporabimo tršo balzo ter pustimo
5 mm široko režo za nogi podvozja. Na
koncu trup obrusimo in oblikujemo nos
modela (slika 6).

Izdelati moramo še pokrov trupa.
Ogrodje pokrova sestavimo iz reber T 20,
dveh lipovih letvic 5x2 mm in balzove
letvice 3x3 mm. Lipovi letvici na robovih
obrusimo pod kotom ter na ogrodje pri-

ORION

Slika 3■ Krilo je pripravljeno na prekrivanje. Pogon krilc izdelamo iz
2-mm jeklene žice in krogličnega zgiba.

Slika 4. Rebri, tirnico in nosilec motorja prilepimo pravokotno na
stranico in nato trup sestavimo v celoto.

7

Slika 5. Hrbtišče trupa izdelamo iz balzovih letvic 3 x 3 mm.

Slika 6. Sprednji del trupa zapremo z bloki iz 5-mm balze in z bruše¬
njem oblikujemo nos modela.

lepimo balzovo oplato 1 mm. Zadnji rob
pokrova na mestu kabine previdno obru¬
simo pod kotom in nanj prilepimo balzo

2 mm. Konec pokrova obrusimo, da do¬
bimo lep zaključek, ki predstavlja instru¬
mentno ploščo letala. Pokrov na spred¬
njem delu pritrdimo z bukovim zatičem
premera 3 mm, na predelu kabine pa upo¬
rabimo magnet in kos kovine, na primer
risalni žebljiček.

Smerni in višinski rep

Smerni in višinski rep modela izdelamo
na šablonski deski iz balzovih elementov
debeline 5 mm. Na desko namestimo oba
elementa korenskega dela višinskega stabi¬
lizatorja, sestavimo okvir iz balzove letvice
15 x 5 mm ter na koncu prilepimo še pre¬
čne letvice 5x5 mm. Na podoben način
izdelamo tudi smerni stabilizator ter smer¬
no in obe polovici višinskega krmila. Ko je
lepilo suho, elemente odstranimo s šablon¬
ske deske, zarežemo utore za plastične
šarnirje in vse elemente zbrusimo v profil,
kot je prikazano na načrtu. Za povezavo
obeh polovic višinskega krmila uporabimo
60 mm dolgo karbonsko paličico premera

3 mm, ustrezna bo tudi okrogla bukova let¬
vica ali plastična cev premera 3 mm. Pred
lepljenjem v obeh polovicah napravimo
ustrezen žleb in povezavo rahlo obrusimo
ter prilepimo s sekundnim lepilom.

Na koncu iz polne balzovine izdelamo
še prehod trupa v rep. Iz dveh kosov bal¬
ze 5 mm sestavimo T-profil, ki predstavlja
spoj smernega in višinskega stabilizatorja,
ter nanj le delno prilepimo dva kosa balze
velikosti 8 x 10 x 88 mm, da ju bomo kas¬
neje lahko ločili. Sestav obrusimo, da se
lepo prilega trupu, in nato dele previdno
ločimo. Pred tem jih lahko tudi prekrije¬
mo s folijo, saj je rokovanje z enim večjim
kosom lažje, elementi pa bodo med po¬
stopkom drug drugemu v oporo.

Prekrivanje in sestavljanje modela

Vse sestavne dele modela obrusimo s
finim brusilnim papirjem in prekrijemo s
folijo po lastni izbiri. Prototip je bil v celoti
prekrit z lahko belo folijo oralight. Slednja
je delno prosojna, zato je skoznjo opazna
lesena konstrukcija modela, kar je v skladu
z njegovim starinskim videzom.

Sestavljanja modela se lotimo tako, da
na trup z epoksidnim lepilom prilepimo

višinski stabilizator in pravokotno nanj
smernega, nato prilepimo še prehod trupa
v rep. V enakem vrstnem redu prilepimo
tudi krmilni površini. Za lepljenje plastič¬
nih šarnirjev uporabimo epoksidno lepilo,
da imamo na voljo dovolj časa za natanč¬
no namestitev. Pregibni del šarnirjev pred
lepljenjem namažemo s strojno mastjo, da
bo ostal gibljiv tudi po lepljenju. Če bomo
krmilni ročici na smerno in višinsko kr¬
milo prilepili (odvisno od vrste ročic), to
storimo še pred lepljenjem krmilnih povr¬
šin, v nasprotnem primeru vanje zvrtamo
le luknje za pritrditev krmilnih ročic. V
prvem primeru moramo jekleni žici vsta¬
viti v plastični cevi bovdnov že med leplje¬
njem krmilnih površin! Žici na zunanjem
koncu ukrivimo v obliko črke »z«, odreže¬
mo na ustrezno dolžino in pred lepljenjem
namestimo na krmilni ročici. Na trup pri¬
lepimo še smučko iz topolove vezane ploš¬
če 3 mm, ki bo pri pristankih in rokovanju
smerno krmilo zaščitila pred poškodbami.
Na pokrov trupa prilepimo vetrobransko
steklo kabine, ki ga izrežemo iz plastenke
za pijače.

Vgradnja opreme

V trup vgradimo servomehanizma ter
ju z jekleno žico premera 0,8 mm poveže¬
mo s krmilnima površinama (slika 7). Pove¬
zavo izvedemo na enak način kot pri repu,
nerodno je le to, da moramo žici ukriviti
v modelu. Če ne gre drugače, uporabimo
raje spojnike, ki omogočajo pritrditev žice
brez krivljenja. Servomehanizma začasno
namestimo v model, da določimo točno
dolžino povezav, nato ju odstranimo in žici
s pomočjo dvojih klešč ukrivimo v obliko
črke z. Tretji servomehanizem vgradimo v
krilo in ga s krogličnim zgibom povežemo
s pogonom krilc. Za pogon repnih površin
sva uporabila servomehanizma giga line
power micro 13BB, za pogon krilc pa ser¬
vomehanizem hiteč HS-81.

Nato v model vgradimo pogon. Za po¬
gon prototipa sva sprva uporabila motor
speed 400 7,2 V v kombinaciji z zobniškim
reduktorjem s prestavnim razmerjem 1 :
1,85 (Graupner, kat. št. 1703.08), ki mu je
prilagojen tudi nosilec motorja. Za krmi¬
ljenje vrtljajev motorja je služil krmilnik
Schulze slim-24be. Primeren pa je vsak
krmilnik, ki prenese konstantni tok do 10
A in ima funkcijo BEC. Krmilnik namesti¬
mo na spodnjo stran tirnice in pritrdimo

s samolepilnim sprijemnim trakom. Po do¬
brem letu je motor začel nekoliko pešati,
kar sva izkoristila za zamenjavo celotnega
pogonskega sklopa ter v model vgradila
brezkrtačni motor mega RC 400/15/6 in
krmilnik Kontronik pix 1000. Če boste
tudi sami uporabili tovrstni motor, izberite
takšnega s hitrostno konstanto od 1100 do
1200 (vrt./min)/V; podatek boste našli v
proizvajalčevem katalogu ali pa na interne¬
tu http://www.motocalc.com/data/motor.
html. Poleg uporabljenega motorja (1070
(vrt./min)/V) sta takšna na primer Kontro-
nikov maxi dancer (1200 (vrt./min)/V) in
AXI 2808/24 (1190 (vrt./min)/V).

Ker gre za tako imenovani zunanjevr-
teči motor (ang.: outrunner), ki lahko vrti
večje propelerje brez uporabe reduktorja,
sva slednjega opustila in motor pritrdila
neposredno na sprednje rebro trupa mo¬
dela. Pred tem sva staro rebro nadomestila
z novim, ki je sestavljeno iz nosilnega re¬
bra T 21 iz 2-mm letalske vezane plošče in
rebra T 22 iz 5-mm balze. Ker je tokrat po¬
trebni zamik motorja navzdol in v desno
določen s položajem rebra, moramo sled¬
nje zasukati za 2° navzdol in v desno, kot je
prikazano na načrtu.

Slika 1. Odprtina na spodnjem delu trupa
omogoča dostop do servomehanizmov , po¬
leg tega skoznjo izteka tudi hladilni zrak.

januar 2006

OBffi 5

8

Slika 8. Zaradi majhnih koles in omejene moči pogona vzletanje s
travnate površine ni mogoče.

Slika 9. Vzlet modela iz roke ni problematičen, čeprav imamo opravi¬
ti z nizkokrilnim modelom.

Nogi podvozja izdelamo iz jeklene žice
premera 2,5 mm in pritrdimo z dvema
lesnima vijakoma in ploščico iz plastike
ali aluminija (slika 7). Na nogi montiramo
lahki kolesi premera 40 mm in ju pritrdi¬
mo s kosom plastične cevke, ki jo natakne¬
mo na žico.

Na gred reduktorja (motorja) s po¬
močjo vmesnika 4 / 8 / M8 (3,2 / 8 / M8)
namestimo še ustrezen propeler. Pri pro¬
totipu sva v obeh primerih preizkusila
Graupnerjeva propelerja slim prop veliko¬
sti 8x4'  in cam prop velikosti 8x6",  pri
čemer se je drugi izkazal kot boljši zaradi
nekoliko večje hitrosti modela. Sprejem¬
nik namestimo čim bolj stran od motorja
in krmilnika. Pritrdimo ga s samolepilnim
sprijemnim trakom, anteno pa napnemo
proti repu modela. Na koncu v model na¬
mestimo še pogonsko baterijo. V prototi¬
pu sva uporabila 8-celično baterijo Ni-Cd
sanyo N500AR, priporočava pa uporabo
celic Ni-MH GP 110AFH, ki imajo pri enaki
masi in velikosti več kot dvakratno kapa¬
citeto (1100 mAh). Model uravnotežimo z
vzdolžnim premikanjem pogonske bateri¬
je, pri čemer naj se težišče nahaja 50 mm
za prednjim robom krila. Ko je položaj ba¬
terije znan, ležišče trajno utrdimo s koščki
balzovine ter baterijo s sprijemnim trakom
pritrdimo na tirnico.

Letenje

Na modelu nastavimo priporočene
odklone krmil ter preverimo nastavni kot
krila proti višinskemu repu. Pogonsko ba¬
terijo napolnimo in pred prvim poletom
obvezno preverimo doseg RV-naprave z
delujočim motorjem pri delnem plinu! Z
modelom vzletamo iz roke, saj majhna ko¬
lesa in omejena moč ne omogočajo vzle¬
tanja s travnate površine (slika 8). K sreči
start iz roke ni problematičen, prvi met
modela pa naj vseeno opravi pomočnik!
Model primemo v roko tako, da blazinici
kazalca in sredinca naslonimo na rob ste¬
ne rebra T 9 v odprtini na spodnjemdelu
trupa ter model na mestu pred težiščen
podpremo s palcem, da se ne zvrne na nos
(slika 9). Po vklopu motorja model z roko
preprosto sunemo naprej in usmerimo v
vodoraven let ali blago vzpenjanje, da na¬
bere nekaj hitrosti.

Kot že rečeno, sva na modelu preiz¬
kusila dva različna propelerja. Najprej sva
uporabila slim prop velikosti 8 x 4", za

5

januar 2006

katerega meniva, da je primernejši za upo¬
rabo na počasnejših modelih, kakršen je
tudi orion. Zaradi nekoliko večje hitrosti
modela sva slednjega kasneje zamenjala s
propelerjem cam prop 8x6".  Pri tem ve¬
lja poudariti, da je bilo povečanje hitrosti
manjše od pričakovanega, kar je vsekakor
v prid propelerju slim prop. Maksimalna
hitrost modela je dokaj majhna, zato lah¬
ko z njim letimo že na manjšem prostoru.
Ker je krmiljen okoli vseh treh osi, lahko
izvede večino osnovnih akrobacij. Zanje bi
mu koristilo nekaj več moči oziroma ne¬
koliko večja hitrost, zato priporočava upo¬
rabo 6,0-V različice motorja speed 400.
Druga opcija je uporaba brezkrtačnega
pogona, ki sva ga po kakem letu uporabila
tudi sama. Zanimivo je, da se novi pogon
po karakteristikah bistveno ne razlikuje
od starega, če odštejemo tišje delovanje,
boljši izkoristek, manjšo maso in seveda
višjo ceno. Izboljšanje zmogljivosti modela
z omenjenimi propelerji ni bilo bistveno,
kar pa lahko preprosto popravimo z več¬
jim propelerjem, saj ima motor še precej
rezerve. Tako nameravava v prihodnje pre¬
izkusiti propeler slim prop velikosti 9 x
5 ", ki utegne biti ravno pravšnji za izbrano
aplikacijo.

Z modelom je mogoče leteti tudi zelo
počasi, pri čemer ga odlikuje velika okret-

Slika 10. Velik pokrov trupa omogoča hiter
in enostaven dostop do pogonske baterije.

nost, med drugim tudi zaradi majhne vzlet¬
ne mase. Ta je v primeru prototipa zna¬
šala 617 g, po namestitvi novega pogo¬
na pa je še nekoliko padla. Konstrukcija
modela se je izkazala kot zelo trdoživa,
saj je ta kljub dokaj krhkemu videzu brez
večjih posledic preživel že kar nekaj trših
»pristankov«. Uporabljene celice sanyo
N500AR zadoščajo za dobre štiri minute
delovanja motorja pri polnem plinu. Časi
poletov so seveda daljši, a po današnjih
standardih vseeno dokaj kratki. Bistvena
razlika je pravzaprav le v številu pristan¬
kov, saj so celice tudi zelo hitro polne.
Z uporabo celic GP 110AFH boste čase
več kot podvojili, seveda je to odvisno
tudi od izbranega pogona oziroma sloga
letenja.

Zaključek

Pri konstruiranju in izdelavi modela
Orion sva si poleg dobrih letalnih lastnosti
zadala cilj, izdelati kar se da lahek in prak¬
tičen elektromotorni model. Majhno maso
sva dosegla predvsem s skrbno izbiro
materialov, pri izbiri opreme pa se nisva
preveč omejevala in sva uporabila razpo¬
ložljive komponente. Ena izmed pomemb¬
nih odlik praktičnega elektromotornega
modela je enostaven postopek menjave
pogonske baterije. V ta namen sva se odlo¬
čila za nizkokrilno konstrukcijo modela z
velikim pokrovom trupa, ki omogoča hiter
in enostaven dostop do pogonske baterije
(slika 10). Model je poleg tega tudi dovolj
majhen, da ga lahko sestavljenega spravi¬
mo v skoraj vsak avto.

Model ni problematičen za letenje in
mu bo kos vsakdo, ki ima nekaj izkušenj z
vodenjem tovrstnih modelov. Če ste vešči
letenja z modeli, krmiljenimi le po smeri
in višini, naj vam na začetku vseeno po¬
maga bolj izkušen modelar. Modela pa ne
priporočava popolnim začetnikom, saj je
zaradi nizkokrilne zasnove nevtralno sta¬
bilen in leti tja, kamor ga usmerimo. Če
spustimo komande, se model ne poravna
sam od sebe, kot je to značilno za visoko-
krilne začetniške modele.

Skupaj s podjetjem Panoptikum iz
Kamnika smo pripravili tudi delni komplet
CNC rezkanih sestavnih delov, ki omogoča
bistven prihranek na času izdelave. Do¬
datne informacije lahko dobite na naslovu
elektronske pošte: bostjan.perdan@gmail.
com ali po telefonu: 031/840-275.

9

Prvi korak pri gradnji je pregled vsebine in spoznavanje z njo.

Obe polovici kril sestavimo s pomočjo vez¬
nih elementov in šestimi vijaki. Vzdolž spod¬
nje strani krila poteka ojačitvena paličica iz
steklenih vlaken.

Repne površine so pritrjene z dvema vijako¬
ma. Priključiti moramo še krmilne ročice in
nastaviti njihovo srednjo lego.

Kako se lotiti letalskega modelar¬
stva? Ali nas bo to res pritegnilo? Kako
naj nekdo brez vsakršnih izkušenj v mo¬
delarstvu čim hitreje spozna privlačnost
letenja z RV-modelom?

Danes je na trgu že kar precej mode¬
lov vrste RTF (Ready To Fly), kar pome¬
ni, da so že izdelani do take stopnje, da
jih je mogoče v nekaj deset minutah pri¬
praviti za letenje. Eden takih modelov
na našem trgu je sky hawk, ki ga ponuja
podjetje TOP - Modeltehnik. Model je
namenjen tistim, ki imajo zelo malo ali
nič izkušenj z letalskim modelarstvom
ter doma nimajo še nobenega modela
ali naprave za radijsko vodenje.

0 modelu

Kaj vse dobimo v tako pripravljenem
kompletu? V lični embalaži najdemo
skoraj sestavljen model. Trup je izde¬
lan iz trpežne, dokaj elastične umetne
mase ter zato odporen proti obremenit¬

vam pri nerodnih pristankih. Krila in
repne površine so izdelane po načinu
sendvič, pri čemer je jedro oblikovano
iz deprona, površina pa utrjena s foli¬
jo. V trup je vgrajen pogonski elektro¬
motor velikosti 380 in zvezni krmilnik
motorja s funkcijo BEC, kar pomeni, da
pogonski akumulatorji skrbijo tudi za
napajanje sprejemnika in servomeha-
nizmov. Nameščeni so tudi že trikanalni
sprejemnik s sprejemniškim kristalom
za območje 35 MHz ter dva mikro-
servomehanizma. Na gredi motorja je
pritrjen dvokraki zložljivi propeler za
pogon modela. Proizvajalec je računal
na nerodne začetniške pristanke, zato
je priložil še rezervni propeler s kapo
propelerja. V škatli so še trikanalni od¬
dajnik, paket pogonskih akumulatorjev
Ni-Mh (7x AAA KAN 600 mAh) ter pol¬
nilnik za njihovo polnjenje. V vrečki z
vijaki je priložen tudi križni izvijač, s ka¬
terim bomo lahko opravili vso montažo
modela.


Krila so izdelana iz deprona, površina pa je
utrjena s folijo.




10

januar 2006

mr

Sestavljanje

Sestavljanje modela po priloženih
navodilih poteka brez težav in ga lahko
vsakdo, ki ima le nekaj ročnih spretno¬
sti, dokonča prej kot v pol ure. Začnemo
s sestavljanjem kril, ki so izdelana v dveh
polovicah. Spojimo jih s pomočjo dveh
povezovalnih elementov in šestimi vija¬
ki. Nadaljujemo s pritrjevanjem višinske¬
ga in smernega stabilizatorja ter krmil na
trup modela. To napravimo z dvema vija¬
koma ter že nameščenim dvostranskim
lepilnim trakom. Krmilne površine pri¬
pnemo na povezave s servomehanizmi.
Povezave moramo še prilagoditi srednji
legi krmil, kar naredimo s privijanjem in
odvijanjem vilic na koncih povezav. Seve¬
da to opravimo ob vključeni RV-napravi
(oddajnika in sprejemnika). Pri tem pazi¬
mo, da po pomoti ne vključimo motorja,
pri čemer nas propeler lahko poškoduje.
Sledi še pritrjevanje kril na trup modela
in pripravljeni smo na prvi polet.

Oddajnik z dvema krmilnima ročicama
spredaj in...

RV-naprava

Model vodimo s trikanalno napra¬
vo, ki ne more skriti Futabinih korenin.

... drsnikom za krmiljenje motorja na za¬
dnji strani.

Kdor pozna starejši model attack, ga bo
takoj prepoznal v oddajniku, ki ima tri
proporcionalne kanale. Na sprednji stra¬
ni sta dve krmilni ročici, namenjeni pre¬
mikanju višinskega in smernega krmila,
na zadnji strani pa se nahaja še gumb, s
katerim uravnavamo hitrost pogonske¬
ga motorja. Za napajanje naprave potre¬
bujemo osem alkalnih baterij ali akumu-

Na razpolago so tudi rezervni deli. Na sliki so rezervni trup, baterije
in propeler. Model je dinamičnih oblik, njegovo letenje pa umirjeno.

TEBI s

januar 2006

Menjava baterij pred naslednjim poletom

11

MODELARSTVO

Eliptični V-lom zagotavlja stabilnost v letu.

Model je ubogljiv, tako da si lahko privoščimo tudi letenje blizu tal.

latorjev velikosti AA. Servomehanizma
sta standardna (mikro 17 g) s priključki
tipa Futaba. Preizkus dosega naprave je
pokazal prve motnje pri zloženi anteni
na razdalji približno 70 m, kar pomeni
zanesljiv signal z raztegnjeno anteno v
območju vidljivosti modela. Poskrblje¬
no je tudi za varovanje nekontrolirane¬
ga vklopa motorja. Ob vsakem vklopu
naprave je treba pritisniti še na gumb,
ki se nahaja ob stikalu na trupu modela.
Šele s tem omogočimo vklop motorja.
Pred tem se motor na premikanje drs¬
nika na zadnji strani oddajnika ne od¬
ziva. Prav tako ni mogoč vklop motorja
potem, ko je napetost na pogonskih ce¬
licah padla na mejo varnega delovanja
sprejemnika in servomehanizmov. Mo¬
tor lahko takrat poženemo s pritiskom
na gumb, vendar bo njegovo delovanje
bolj kratko, ker bo napetost celic kmalu
spet na meji izklopa.

Letenje

Za letenje seveda potrebujemo na¬
polnjene pogonske akumulatorje, ki jih
s priloženim polnilnikom napolnimo
v približno treh urah in pol. S polnimi
baterijami je uporabni čas delovanja pri¬
bližno deset minut. Tako lahko brez te¬
žav letimo celo dlje kot 20 minut, če le
ujamemo nekaj rahlega zračnega dviga-

Ob metu modela v zrak naj bodo krila vodo¬
ravna in nos modela rahlo povešen.

nja. Priporočljivo je nabaviti še dodaten
akumulatorski paket in tako podaljšati
obiske modelarskega letališča.

Pred začetkom letenja najprej vklju¬
čimo oddajnik, nato še sprejemnik, pre¬
verimo pravilne smeri hodov krmil ter
njuno srednjo lego. Drsnik na oddajni¬
ku, ki skrbi za nadzor nad vrtljaji motor¬

trgovina

MODELAR

Stjepan Količ, s.p.

Tovarniška 10
8250 Brežice
Nakupovalni center Intermarket
Tel.: 07 49 62 072

Faks: 07 49 62 073
GSM: 041 945 531
www.trgovinamodelar.com
e-pošta: trgovina.modelar@siol.net
delovni čas: od ponedeljka
do petka 9-12 in 15-19, sobota 9-13

Toni Clark

MULTIPLEX

ja, naj bo v spodnji legi - motor izklop¬
ljen. Nato pritisnemo gumb na modelu,
s katerim resetiramo krmilnik motorja
in omogočimo njegov vklop. Drsnik na
oddajniku potisnemo v zgornjo lego,
s čimer vključimo motor in model vr¬
žemo v zrak. Vrzimo ga čim bolj vodo¬
ravno in ga poskusimo nekaj časa voditi
na tej višini. Šele takrat, ko pridobi kon¬
stantno hitrost, začnemo z rahlim vzpe¬
njanjem. Po proizvajalčevih podatkih je
hitrost vzpenjanja tri do pet metrov na
sekundo. Izmerjena hitrost pogona zna¬
ša ob polnih baterijah 8340 vrt./min. Že
po nekaj krogih model doseže višino, na
kateri lahko motor izklopimo in posku¬
simo z jadranjem. Mogoče bo potreben
popravek trima za zobec ali dva nazaj.
Ne smemo pa pretiravati z upočasnje¬
vanjem letenja, sicer model lahko pade
v vrij in izgubi nekaj metrov višine, pre¬
den ga spet ujamemo.

Kljub temu da je model namenjen
začetnikom, je priporočljivo, da k pr¬
vim poletom povabimo izkušenega mo¬
delarja. Ta nam bo v veliko pomoč pri
trimanju modela. Pravilno nastavljen
model leti stabilno in začetniku prijaz¬
no. V ozračju z dobro vidljivostjo je do¬
seganje višin nad 200 m mogoče že po
kratkem spoznavanju z modelom. Pri¬
stajanje ni problematično. Pomembno
je le, da so v bližini tal krila poravnana
s pristajalno površino. S tem je možnost
nerodnega pristanka ter poškodb mo¬
dela minimalna. Seveda to velja, če se
pred nami ne pojavi kozolec ali edino
drevo na travniku.

Zaključek

Z modelom sky hawk lahko naredi¬
mo prve korake v svet letenja z radijsko
vodenimi letalskimi modeli. Prav pri
prvih korakih pa se nam pogosto zgodi,
da poškodujemo posamezne dele mode¬
la. Proizvajalec je poskrbel tudi za take
primere. Na razpolago so naslednji re¬
zervni deli za model: trup, krila, repne
površine, propelerji in pogonski aku¬
mulatorji. Nabava tega modela tako ne
pomeni velikega stroška za vstop v RV
letalsko modelarstvo.

12

januar 2006

mr

MAKETARSTVO

Milenko Ačimovič

Figura v merilu 1 : 35

LUKA JANCiC

Foto: L. Jančič in A. Kogovšek

Večino svetovne komercialne proizvodnje figur zavzemajo
miniature vojakov iz vseh zgodovinskih obdobij. V to sivino se
sem ter tja, predvsem iz delavnic manjših proizvajalcev, vrine
kakšen hollywoodski lik ali oseba iz bogate zakladnice sveto¬
vne literature. Figure športnikov so tako redke, da le potrjujejo
pravilo, pa vendar je na večjih mednarodnih tekmovanjih ved¬
no prisotna tudi kakšna samogradnja s tega področja.

Odkar sem imel pred leti na nekem tekmovanju priložnost
občudovati figure igralcev baseballa, velikega ameriškega moj¬
stra miniaturnih figur, Billa Horana, sem se tudi sam igral z
mislijo, da bi poskusil kaj podobnega.

Ko sem se odločal za ta projekt, izbira športa niti za hip ni
bila vprašanje, še manj izbira športnika.

Mileta Ačimoviča večini ni treba posebej predstavljati. No¬
gometaš, ki je svojo pot začel pri ljubljanski Olimpiji in se med¬
narodno uveljavil pri beograjski Crveni zvezdi, je trenutno član
francoskega prvoligaša L.O.S.C. Lille in eden ključnih igralcev
slovenske reprezentance.

Priprava, orodja in materiali za izdelavo figure

Ne glede na izbor subjekta nas pred začetkom modeliranja
čaka priprava na praktično delo.

Dokumentacija

Prva in najvažnejša stopnja priprave je zbiranje gradiva o
osebi, ki jo želimo modelirati.

Količina gradiva je odvisna predvsem od izbire osebe, ki jo
želimo prikazati; običajno so to fotografije, ilustracije in pisni
viri. /

V konkretnem primeru gre predvsem za izbor fotografij, ki
jih je za to področje na pretek. Pri tem se ne omejimo le na
Ačimovičeve fotografije, ampak tudi na posnetke drugih no¬
gometašev in njihove opreme, ki bi lahko pomagali pri izboru
drže figure, modeliranju draperije ali pri katerem od drugih
korakov izdelave makete (slika 1).

Orodja

Orodja za izdelavo maket figur niso tako svojska, kot bi
morda kdo pričakoval, ali kot pri mnogih drugih dejavnostih.
Tu sta bolj kot orodje pomembna njegovo obvladovanje in na¬
čin uporabe.

Slika 1. Referenčno gradivo

Slika  J. Najpogostejše modelirne mase, z leve proti desni: specialni kit
Andreasculpt, namenjen modeliranju figur, univerzalni dvokompo-
nentni kit Duro in masa Fimo

ITCBJI

januar 2006

13

_

MAKETARSTVO

Pri modeliranju uporabljamo v glav¬
nem skalpel, nekaj zobotrebcev, debelej¬
šo šivanko in brusilni papir. Osnovni iz¬
bor razširjajo zobotehniška in podobna
orodja, namenjena natančnemu modeli¬
ranju, in električni vrtalniki s pripadajo¬
čimi svedri in rezkalniki (slika 2).

Materiali

Izbira materiala za izdelavo figure je
stvar vsakega posameznika oz. tega, kaj
mu najbolj ustreza. Med najpogosteje
uporabljene spadajo modelirne mase,
ki jih utrjujemo v pečicah, in dvokom-
ponentni kiti, primerljive uspehe pa
je mogoče doseči še s kopico drugih
materialov. Medij, ki nam najbolj ustre¬
za, najlaže odkrijemo s preizkušanjem
(slika 3).

Veliko družino dvokomponentnih
kitov tvorijo vsi izdelki od tistih za manj¬
ša gospodinjska popravila do specialnih,
namenjenih prav modeliranju. Skupno
jim je predvsem to, da jih moramo pred
začetkom dela pripraviti iz dveh delov,
ki ju zgnetemo v enovito maso.

Položaj telesa

Izbira drže figure je daleč najpo¬
membnejši korak v celotnem procesu
modeliranja in temelj, na katerem sloni¬
jo vsi nadaljnji koraki.

Pri izboru poze za figuro Milenka
Ačimoviča sem se osredotočil predvsem
na to, da mora izbrani položaj čim bolj
izražati dinamiko nogometne igre. Od
tod položaj, v katerem je igralec usmer¬
jen naprej, njegovo telo pa se tal dotika
le v eni točki.

Modeliranje

Armatura

Prvi korak pri izdelavi figure je pri¬
prava armature. V večini primerov je ar¬
matura sestavljena iz plastičnega torza,
glave, obutve in dlani, ki jih med seboj
povežemo z žico.

Za torzo lahko uporabimo kakršen
koli kos primerne oblike. Najlažje ga
naredimo tako, da z obstoječega torza
plastične figure zbrusimo detajle in od
njega ostane le osnovna oblika.

Preoblikovanje komercialnih delov

Da bi prihranil nekaj časa, sem kot
osnovo za noge uporabil plastične noge
figur v kratkih hlačah iz Academyjinega
kompleta »French foreign legion«.

V primerih, ko uporabljamo oziroma
združujemo dele različnih figur, je zelo
pomembno, da preverimo, ali so pred¬
videni deli primerni in skladni tako po
velikosti kot položaju.

V večini primerov to ni tako, saj je
verjetnost, da bi se deli različnih figur
prilegali, minimalna, zato so potrebne
prilagoditve: od manjših, kjer so dovolj
že kit in drobne spremembe, npr. logič¬
na povezava oziroma nadaljevanje gub
na draperiji, do večjih, ko elemente le
delno ohranimo ali popolnoma spreme¬
nimo.

14

Noge, ki sem jih izbral za Miletovo
figuro, so bile v stoječem položaju, zato
jih je bilo treba, da bi ustrezale želeni
drži figure, spremeniti.

Položaj oziroma obliko plastičnih de¬
lov lahko spreminjamo na več načinov.
Manjše spremembe dosežemo z mehča¬
njem delov v topli vodi ali nad plame¬
nom, večje pa z rezanjem in ponovnim
sestavljanjem. V našem primeru je šlo za
tako velike spremembe, da je bilo reza¬
nje edina rešitev.

Dela se lotimo tako, da obstoječe ele¬
mente primerjamo s sliko ali skico polo¬
žaja in določimo potrebne spremembe.
Pri tem poskušamo ugotoviti, kako bi s
čim manjšimi posegi prišli do optimal¬
nega rezultata. Tu sta bila za temeljito
spremembo potrebna le dva reza.

Preoblikovane podelemente je treba
nato prestaviti v predvideni položaj. To
je zahtevno opravilo, ki odločilno vpliva
na končni rezultat. Napak na tej stopnji
modeliranja kasneje ni mogoče odpra¬
viti, saj še tako dobro barvanje ne more
skriti različno dolgih rok ali nenaravno

Slika 4. Dres figure je zmodeliran, površina
leve roke je že obdelana z brusilnim papir¬
jem.

Slika  5 . Vse gube na dresu so dorečene in
zglajene.

pokrčenega kolena. Zato si tu vzemi¬
mo dovolj časa in vztrajajmo, dokler z
izdelkom nismo povsem zadovoljni. Za
doseganje čim boljšega rezultata je po¬
membno, da lahko položaj elementov
poljubno spreminjamo, zato jih v ta na¬
men povežemo z žico. To storimo tako,
da v oba sosednja dela zvrtamo luknjo
in ju povežemo s tršo žico; dobro se ob¬
nesejo sponke za papir, ki omogočajo,
da je zveza gibljiva, obenem pa ohranja
položaj elementov. Povezane dele na¬
mestimo v predvideno držo, ki jo uskla¬
jujemo z referenčnimi fotografijami, do¬
kler se povsem ne približa želeni, nato
stična mesta zalijemo z lepilom, da one¬
mogočimo nadaljnje premike. Tako pre¬
delane noge na enak način združimo s
torzom.

Samogradnja elementov

Včasih se zgodi, da ne najdemo pri¬
mernega elementa za modifikacijo, ali
je celo lažje, da del naredimo sami. Pri
tej figuri so na ta način narejene roke.

Za konstrukcijo rok sem uporabil
žico (sponke za papir) in plastične dla¬
ni, odrezane od stare figure.

Na stiku roke in torza v torzo izvrta¬
mo luknjo in vanjo vstavimo žico, ena¬
ko ponovimo pri stiku roke z dlanjo. Pri
tem pazimo na dolžino žice, da bodo
roke v sorazmerju z drugimi deli telesa.
Natančno dolžino rok najlažje določimo
s pomočjo anatomskih priročnikov ali
proporcijskih tabel za likovne umetnike.
Na splošno pa velja, da mora biti razpon
rok enak višini figure.

Potem ko žico pritrdimo v torzo, do¬
ločimo položaj rok na način, kot smo to
storili z nogami. Ker bomo v nadaljeva¬
nju na žico nanašali kit, jo za boljši opri¬
jem kita nahrapavimo. Grobo strukturo
lahko ustvarimo na več načinov. Sam
sem okoli žice navil tanjšo bakreno žico
in vse skupaj premazal z lepilom.

Od osnovnih elementov figure zdaj
manjka le še glava, ki bi jo lahko prav
tako izdelali sami, vendar je ponudba in
dostopnost že pripravljenih glav tolikš¬
na, da za to v večini primerov ni pravega
razloga.

V primerih, kot je ta, ko želimo por¬
tretirati točno določeno osebo, pa se
dogajanje zaplete. Najenostavneje je,
da izberemo že izdelano glavo, ki čim
bolj ustreza potezam portretiranca, in
jo uporabimo za osnovo. V naslednjih
korakih le spreminjamp značilne pote¬
ze obraza, pri čemer si pomagamo s fo¬
tografijami in drugim referenčnim gra¬
divom.

Konstrukcijsko jedro figure je s tem
končano in lahko se lotimo kitanja. Pre¬
den začnemo nanašati kit, se še enkrat
prepričamo, ali so vse stvari na svojem
mestu, v pravilnem položaju in ali so vsi
stiki trdni.

Prvi nanos kita je namenjen pred¬
vsem utrditvi spojev med elementi in
zapolnitvi vrzeli med njimi. Na tej stop¬
nji ustvarimo tudi osnovni volumen rok.
Okoli armaturne žice ovijemo kit, pri
čemer pazimo, da materiala ni preveč,

januar 2006 t::.: s

Slika 7. Stopnje izdelave figure

saj gre le za prvi nanos, osnovo, na kate¬
ri bomo modelirali draperijo.

Figura ima zdaj že svojo obliko, vsi
elementi so pritrjeni in premiki niso
več mogoči. Še zadnjič preverimo držo
in skladnost elementov ter popravimo
morebitne manjše nepravilnosti. Figura
je tako pripravljena na »oblačenje«.

Modeliranje dresa začnemo z roka¬
vi. Kit nanesemo v tankem sloju in ga
z zobotrebcem razvaljamo, da dobimo
gladko površino, ki jo bomo potem
nagubali. Oblika in število gub sta od¬
visna od materiala, iz katerega je obla¬

čilo narejeno; težke tkanine se gubajo
manj, tanke bolj. Tkanina za nogomet¬
ne drese je tanka zato bodo gube gosto
nanizane. Mesta, na katerih se oblačila
gubajo, določimo s pomočjo fotografij
in logike.

Gube oblikujemo tako, da z zobo¬
trebcem ali iglo, odvisno od tega, kako
velike želimo, vtiskujemo v kit. Postopek
ponovimo na vseh delih oblačil in pusti¬
mo, da se kit posuši (slika 4). Z brusil¬
nim papirjem gube dodatno dodelamo,
odpravimo morebitne nepravilnosti in
zgladimo površino (slika 5). Na koncu
dodamo še značil¬
ne detajle, kot je
ovratnik.

V nekaterih pri¬
merih je elemente
opreme mogoče
modelirati samo
z rezbarjenjem
in brez dodajanja
materiala. Plastič¬
ne noge, ki sem
jih izbral za osno¬
vo, so bile obute v
vojaške škornje, ki

r HUMOR-

imajo bistveno večji volumen kot nogo¬
metni čevlji. To pomeni, da je mogoče
s previdnim odvzemanjem materiala iz
njih izluščiti obliko kopačk.

Dela se lotimo tako, da s skalpelom
v tankih slojih odstranjujemo plastiko, z
brusilnim papirjem pa ustvarimo konč¬
no obliko. Pri tem pazimo, da sta oba
čevlja enaka, tako po obliki kot po veli¬
kosti. Sledi izdelava čepkov na podpla¬
tu čevlja in jezika. Za jezik uporabimo
kit, ki ga razvaljamo, odrežemo želeno
obliko in pritrdimo na čevelj. Čepke iz¬
režemo iz tanke plastike, prilepimo na
podplat in jim s skalpelom in brusilnim
papirjem damo končno obliko.

Edini element, ki ga je še treba izde¬
lati, je žoga. Naredimo jo tako, da iz kita
oblikujemo kroglico primerne velikosti,
jo rahlo valjamo po ravni podlagi, do¬
kler nismo zadovoljni z njeno obliko. Na
ta način seveda ne bomo dobili popol¬
ne krogle, vendar je rezultat lahko zelo
blizu.

Figura Mileta Ačimoviča je tako kon¬
čana in pripravljena za barvanje (sli¬
ki 6 in 7). To pa je že lahko tema poseb¬
nega prispevka.

Slika 6. Izgotovljena figura je pripravljena za barvanje.

januar 2006

»Reši me lahko edino to, da na tekmovanja uvedejo novo kate¬
gorijo - eksperimentalno genetiko!«

mi 5

15

PRIMOŽ DEBENJAK
Foto: A. Kogovšek

Naravni kamen na travnati podlagi

Doslej smo spoznali, kako oblikuje¬
mo teren ter kako prikažemo zemljo in
nizko rastlinje. Tokrat pa se bomo posve¬
tili izdelavi neživih krajinskih elemen¬
tov. V drugem nadaljevanju serije sta bili
objavljeni dve fotografiji diorame dvo-
krilnika He 51 iz španske državljanske
vojne. Metodo, ki je bila tam uporablje¬
na za izdelavo zemlje, lahko uporabimo
tudi za prikaz peščenih površin, pušča¬
ve ali makadamske ceste.

Pesek, gramoz, manjši kamni

Najpreprostejši material za prikaz
puščavskega peska je razmeroma grob
brusilni papir peščene barve, ki ga pri¬
lepimo na desko. Če nanj nanesemo še
malo finejšega peska ali kamenčkov,
bomo dobili kolikor toliko primeren
podstavek, ki bo uporaben zlasti za foto¬
grafiranje maket.

Ambicioznejši graditelji bodo po¬
segli po drugih surovinah. Za prikaz
finega puščavskega peska je kot nalašč
okrasni pesek, ki ga v različnih barvah
lahko kupimo po zmerni ceni. Na pod¬
stavek s čopičem nanesemo debelejšo
plast laka, nato nanj - po možnosti skozi
primerno sito ali manjše kovinsko ku¬
hinjsko cedilo - nasujemo pesek. Poča¬
kamo nekaj minut, da se pesek potopi
v lak, potem odvečni pesek previdno
stresemo v primerno škatlo, da ga bomo
lahko znova uporabili. Ko se lak posuši,
peščeno površino pobarvamo z zračnim
čopičem ali ročno, pri čemer naj barva
ne bo pregosta.

Za ponazoritev manjših kamnov je
najprimernejši pesek oziroma gramoz,
ki je običajno tudi primerne barve.

Puščavske diorame

V minulem stoletju so bile puščave
prizorišče številnih bitk od prve svetov¬
ne vojne pa vse do današnjih dni. Ker
obstaja veliko maket tankov, vozil in
letal, ki so jih uporabljali v puščavskih
predelih, je mogoče narediti različne di¬
orame tudi s takšno tematiko.

Za prikaz kamnite puščave je pri¬
merna šamotna moka, ki vsebuje tudi

»kamenčke«. Nanesemo jo na podoben
način kot fini pesek. Ko bomo našo puš¬
čavo barvali, se moramo zavedati, da tla
niso povsod enake barve. V Sahari je pe¬
sek večinoma rumenkast, ponekod na
Bližnjem vzhodu pa je bolj rožnat. Puš¬
čava v Libiji in severozahodnem Egip¬
tu je precej svetlejša kot polpuščavski
predeli v Tuniziji, kjer so tla temnejše
rjave barve. Najbolje bo, če se bomo pri

Peščena podlaga iz mavca

Okrasni pesek in šamotna moka (levo spodaj) na plošči

januar 2006

mr 5

16

MAKETARSTVO

izdelavi diorame ravnali po fotografijah.
Seveda je jasno, da so vozila in letala ve¬
činoma stala na trdnih tleh in ne na pe¬
ščenih sipinah, kar moramo upoštevati
pri prikazu tal. Najpogostejša je torej
trdna peščena podlaga s posameznimi
manjšimi kamni. Upoštevati velja tudi,
da je v puščavi pesek podobne barve
kot skale, medtem ko je pri nas zemlja
večinoma precej temnejša od kamnov
in skal.

barvo. Potem sem nasip zalival z različ¬
nimi precej razredčenimi »umazanimi«
barvami, da sem dobil učinek globine.
Na koncu sem dvignjene dele poudaril s
suhim čopičem.

Skale lahko ponazorimo tudi z dru¬
gimi gradivi, ki jih lahko oblikujemo. V
eni skupini so mavec in podobne sno¬
vi, v drugi pa različne modelirne mase,
pri obojih pa je teža tisti pomemben
dejavnik, ki ga moramo upoštevati, še

koli ogledovali, je priporočljivo naj¬
prej zbrati nekaj primernih fotografij.
Pri tem si lahko pomagamo z razgled¬
nicami. Fotografije nam bodo v pomoč
tudi pri izbiri barve skal, ki seveda ni
povsod enaka. Če diorama ni vezana
na zelo prepoznaven, točno določen
kraj, lahko izberemo kako bolj običaj¬
no »skalnato« barvo, sicer moramo ve¬
deti, kakšne barve so skale na kraju,
ki ga prikazujemo. Te barve so lahko

Stiropor, obdelan z univerzalnim lepilom (desno in v sredini) ter s
čistilom za čopiče (levo)

Skale in večji kamni

Za realističen prikaz večjih kam¬
nov in skal so primerni naravni kamni,
ki pa imajo to slabo stran, da so precej
težki. Zato je smiselno na zalogo nabrati
ustrezne tanke okruške ali kamne, ki se
lomijo v tankih plasteh. Ko jih bomo po¬
trebovali, bo prepozno za iskanje. Če so
primerne barve, jih ni treba barvati, po
potrebi jih lahko malo umažemo oziro¬
ma polijemo z močno razredčeno »uma¬
zano« barvo.

Za večje skalovje lahko uporabimo
stiropor, ki ga obdelamo z lepilom ali
razredčilom. Stiropor je ekspandirana
pena iz polistirena, v kateri je veliko zra¬
ka, zato je zelo občutljiva na običajna le¬
pila. To lahko izkoristimo sebi v prid in
iz plošče stiropora naredimo realistično
skalno steno. Za to seveda potrebujemo
nekaj vaje in več kosov stiropora, saj
nam v prvem poskusu bržkone ne bo
uspelo. Seveda stiropor ni vedno enak,
lahko je rahlejše strukture z večjimi zrni
(ta bo hitreje reagiral na topila in lepila)
ali pa bolj čvrst. Če so v njem zelo opaz¬
na zrna, iz katerih je sestavljen, bomo
imeli z njim več težav. Na podlago ga
prilepimo s posebnim lepilom za stiro¬
por ali kar z lepilom za les, ki dobro drži
in stiropora ne raztaplja. Stiropor je zelo
lahek in zato primeren zlasti za večje
skalne stene.

Zelo uporaben je tudi za ponazori¬
tev nasipov in podobnega, kar smo vide¬
li pri diorami v prejšnji številki. Tam je
nasip narejen in stare stiroporne ploš¬
če, ki se je precej drobila, kar je bilo še
posebej primerno, saj sem jo tako lažje
oblikoval. Na tako podlago sem prilepil
drobne kamenčke in fin pesek ter vse
skupaj pobarval s primerno bledosivo

Naravni kamen

posebej, če želimo prikazati večje ska¬
le. Pri obsežnejšem skalovju moramo
zato najprej narediti ogrodje, oziroma
grobo oblikovati skalnati teren, nato pa
nanj dodati skale iz primerne mase, ki
jo ustrezno oblikujemo. Mavec se kru¬
ši, zato na ta način pridemo tudi do
umetnih kamnov in skal, ki jih lahko
prilepimo na podlago. Primeren je tudi
za ulitke, tako da najprej vzamemo od¬
tis primernih naravnih kamnov in po
njih naredimo ulitke, ti so lahko precej
tanjši od originalov, ki jih morda zato
nismo mogli uporabiti na diorami. Med
skalami je pogosto tudi kaj zemlje in
rastlinja; s ponazoritvijo teh prvin pa
smo se že seznanili v prejšnjih števil¬
kah.

Če želimo prikazati gorsko okolje,
ki ga večina nima kar pred hišnimi vra¬
ti, kjer bi si ga lahko po potrebi kadar

zelo različne: od bele prek rumenkaste
peščene in škrlatno rdeče vse tja do
temnosive. Glede na to, da ne manjka
dobrih barvnih fotografij, nenazadnje
tudi v različnih turističnih prospektih,
to ni nepremostljiva težava, če si bomo
le vzeli dovolj časa.

Poleg tega moramo upoštevati, da
je struktura kamnin lahko zelo različ¬
na. Ponekod so dobro vidne vodoravne
plasti različnih debelin (in včasih tudi
različnih barv), drugod pa skalne stene
delujejo zelo enakomerno in enovito.
Če prikazujemo konkretne skale na zna¬
ni lokaciji, moramo zbrati vse potrebne
informacije, preden se lotimo dela. Po
drugi strani pa je ta raznolikost in raz¬
novrstnost ugodna za tiste, ki želijo po¬
nazoriti skalovje na splošno, tako da se
lahko prilagodijo posebnostim uporab¬
ljenega materiala.

marklfn

mmm

TRIX

Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin

Zastopa in prodaja

Prometej,doo

Kavadarska 21, 1000 Ljubljana

GSM: 041/672-238, faks: 01/51-01-987, e-pošta: prometej@prometej.si

Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«.

mr *

januar 2006

17

MODELARSTVO


¥ modele avtomobilov

JANEZ NEBEC

Naprava za radijsko vodenje je eden
najpomembnejših delov RV-avtomobi-
la. Brezhibna RV-naprava nam zagotavlja
mnogo zabave ob vožnji modela, naprava,
ki ne deluje pravilno, pa nam lahko pov¬
zroči obilo težav ali celo poškodb modela
in onemogoči vožnjo.

Vgradnja RV-naprave je preprosta,
vendar mora biti izvedena zelo natančno,
zato si bomo v nekaj prispevkih ogledali
vse, na kar moramo biti pozorni pri vgrad¬
nji komponent. V tem članku je opisana
vgradnja v fnodele avtomobilov na motor
z notranjim zgorevanjem, vendar večina
napisanega velja tudi za avtomobile z elek¬
tričnim pogonom.

V članku je v oklepajih navedenih tudi
nekaj najpogostejših angleških izrazov za
dele modelov avtomobilov in funkcije RV-
naprav, ki jih srečujemo v strokovni litera¬
turi.

Izbira RV-naprave in komponent

Pred izbiro RV-naprave moramo vede¬
ti, kako bomo vozili svoj model avtomobi¬
la. Če imamo model zgolj za zabavo, je za
njegovo upravljanje povsem primerna že
preprosta dvokanalna RV-naprava, ki de¬
luje na območju AM. Takšne naprave so
poceni in imajo ponavadi že v kompletu
priložena dva servomehanizma, ki zado¬
stujeta tudi za osnovne modele motor¬
nih avtomobilov v merilu 1 : 8. Če se na¬
meravamo resno ukvarjati s tekmovanji,
pa je smiselno izbrati napravo srednjega
cenovnega razreda, ki deluje na območju
FM. Takšne RV-naprave so manj občutljive
za motnje, predvsem pa omogočajo ne¬
moteno vožnjo tudi na tekmovanjih, kadar
je ob naši vklopljenih še do devet drugih
naprav. Cenejši AM sprejemniki so bolj ob¬
čutljivi za motnje in interference, zato so
za tekmovanja običajno neuporabni. Pri

nakupu RV-naprave se moramo zavedati
tudi tega, da je to del RV-avtomobila, ki ga
bomo ob pravilnem vzdrževanju uporab¬
ljali vrsto let in ima daljšo življenjsko dobo
kot kateri koli drug del avtomobila. Ob na¬
kupu preverimo, kako je urejen servis za
našo novo RV-napravo, saj sprejemniki po¬
gosto potrebujejo nastavitev strokovnjaka
ali celo menjavo posameznih delov, ki se
ob najmočnejših trkih poškodujejo.

Izbira servomehanizmov

Če v kompletu z RV-napravo nismo do¬
bili servomehanizmov, jih moramo kupiti
posebej. Servomehanizem za upravljanje
hitrega avtomobila mora biti dovolj mo¬
čan in hiter. Ker se cene takšnih servo¬
mehanizmov gibljejo od 2.400 pa vse do
40.000 SIT, je izbira dokaj zahtevna. Za
volan pri avtomobilih kategorij off-road in
rally v merilu 1 : 8
je smiselno izbrati
servomehanizem z
vsaj 65 Nem navo¬
ra in hitrostjo 0,15
s/45°. Moč servo¬
mehanizma za plin
in zavoro je odvis¬
na od odzivnosti
motorja in moči,
potrebne za zavira¬
nje. Pri nekaterih
modelih avtomo¬
bilov je za močno
zaviranje dovolj že
šibkejša sila, pri ne¬
katerih pa potrebu¬
jemo zelo močan
servomehanizem,
če želimo model
uspešno zaustaviti.
Če je servomeha¬
nizem za dodajanje
plina prepočasen,
motor ne bo pospe¬
ševal tako hitro, kot
zmore. Za običajno
uporabo je povsem dovolj, če izberemo
servomehanizem z vsaj 50 Nem navora in
hitrostjo 0,15 s/45°, kar bo dovolj za zelo
hitro vožnjo z vsemi avtomobili.

Servomehanizmi, ki jih dobimo v kom¬
pletih skupaj z modeli ali RV-napravami
povsem zadoščajo za začetnike, ki se še
učijo vožnje z modelom, kasneje pa jih je

Preproste servomehanizme lahko zasilno
zatesnimo s tekočo gumo in mastjo.

Pravilno in natančno vgrajena RV-naprava je predpogoj za uspešno
vožnjo RV-avtomobila.

mogoče brez težav nadomestiti z močnej¬
šimi in hitrejšimi.

Servomehanizmi s kovinskimi zobniki
in krogličnimi ležaji imajo daljšo življenj¬
sko dobo in kasneje pridobijo zračnost,
zato zagotavljajo natančnejše vodenje. Z
vodotesnimi servomehanizmi lahko brez
skrbi vozimo tudi po mokrih podlagah.
Digitalni servomehanizmi imajo mnogo
večjo moč zadrževanja položaja kot ana¬
logni, vendar porabijo tudi več električne¬
ga toka.

Ob nakupu servomehanizmov se velja
pozanimati, kako je z dobavljivostjo in ce¬
nami rezervnih delov zanje!

Vgradnja servomehanizmov

Servomehanizme pritrdimo na nosilce,
ki so v avtomobilu že pripravljeni. Lahko
jih privijačimo z vijaki ali pa jih pritrdimo s
plastičnimi spojkami za kable. Drugi način
omogoča mnogo hitrejšo menjavo, kadar je
to potrebno. Pri montaži obvezno uporabi¬
mo gumijaste blažilnike, tako da servome¬
hanizmov nikoli ne privijemo neposredno
na nosilec. Blažilniki omilijo tresljaje in
poskrbijo za precej daljšo življenjsko dobo
občutljivih elektronskih elementov v ser-
vomehanizmu. Pri montaži moramo biti
zelo pozorni na to, da se servomehanizem
ne dotika podvozja, saj se čezenj prenašajo
vibracije, ki jih povzroča motor.

Ob vgradnji servomehanizmov do¬
sledno upoštevajmo navodila proizvajalca
avtomobila in servomehanizmov.

Različni primeri pritrditve servomehaniz¬
mov. Obvezna je uporaba gumijastih blažil¬
nikov.

Še preden servomehanizme dokončno
pritrdimo, izberemo ustrezne krmilne ro¬
čice in preverimo, ali se vsi komandni dro¬
govi premikajo brez ovir.

Krmiljenje koles

Ko je servomehanizem za krmiljenje
koles vgrajen, ga moramo prek varova¬
la servomehanizma povezati s krmilnim
mehanizmom. Varovalo servomehanizma
(servo saver) med vožnjo blaži sunke s
tal in s tem prepreči lomljenje zobnikov
v servomehanizmu. Če uprabljamo šibke
servomehanizme z navorom manj kot 40
Nem, moramo uporabiti zelo mehko varo-

januar 2006

mi 5

18

MODELARSTVO

valo servomehanizma. Takšna varovala so
ponavadi serijsko vgrajena na začetniških
modelih avtomobilov. Posledica mehkega
varovala servomehanizma je zračnost v
krmilnem mehanizmu in manj natančno
vodenje, vendar lahko le na ta način pre¬
prečimo poškodbe servomehanizma za
zavijanje. Kadar izberemo močnejše ser-
vomehanizme, lahko uporabimo tudi trša
varovala. Ta so serijsko vgrajena v zmog¬
ljivejše modele, nekateri tekmovalni avto¬
mobili pa imajo celo varovala z nastavljivo
trdoto. Trše varovalo servomehanizma za¬
gotavlja v kombinaciji z močnejšim servo-
mehanizmom natančnejše vodenje z manj
zračnosti.

Pravilno nastavljena povezava servomeha¬
nizma in krmilnega mehanizma

bej nevarna pri zelo močnih servomeha-
nizmih, ki jih na ta način lahko uničimo.
Servomehanizmu zmanjšamo odklon
tako, da krmilni drog prestavimo na kraj¬
šo ročico na servomehanizmu (pritrdimo
ga na luknjo, ki je bliže osi servomeha¬
nizma). Isto dosežemo, če krmilni drog
pritrdimo na daljšo ročico na krmilnem
mehanizmu.

Če se kolesa ne zavijajo dovolj, mora¬
mo njihov odklon povečati po nasprotnem
postopku.

Pri avtomobilih s štirikolesnim pogo¬
nom preverimo še nemoteno vrtenje koles
pri največjem odklonu. Če se homokine-
tični zgibi pri največjem odklonu koles vr-

Preprosto »mehko« varovalo servomehanizma na začetniškem mo¬
delu avtomobila in izpopolnjeno varovalo z možnostjo nastavljanja
trdote na tekmovalnem modelu.

Preden povežemo servomehanizem s
krmilnim mehanizmom, se prepričamo,
ali se kolesa povsem prosto premikajo
brez kakršnega koli upora. Če med premi¬
kanjem s prstom v obe smeri začutimo naj¬
manjši upor, moramo pozorno pregledati
vse elemente krmilnega mehanizma in
odpraviti vzrok zanj. Ponavadi je to kateri
izmed premočno privitih vijakov na krmil¬
nem mehanizmu, ki onemogoča prosto
vrtenje.

Ročico servomehanizma moramo s
komandnim drogom povezati z varovalom
servomehanizma. Komandni drog ima po¬
navadi na eni strani kroglasti zgib, na drugi
strani pa je na preprost način gibljivo vpet
na ročico. Komandnemu drogu lahko s po¬
močjo navoja nastavljamo dolžino, in sicer
tako, da sta ročici na servomehanizmu in
na krmilnem mehanizmu vzporedni. Le v
tem primeru bomo imeli simetrične od¬
klone koles v obe smeri.

Nastavljanje servomehanizma
za krmiljenje koles

Ko je servomehanizem za krmiljenje
koles vgrajen in se krmilni mehanizem
premika povsem lahkotno, dolžina ko¬
mandnega droga, ki povezuje ročico ser¬
vomehanizma, in krmilni mehanizem pa
sta nastavljena tako, da sta ročici vzpored¬
ni, se lahko lotimo nastavljanja servomeha¬
nizma.

Najprej s servomehanizma snamemo
krmilno ročico. Servomehanizem priklo¬
pimo na sprejemnik (ponavadi na izhod za
kanal št. 1) in vklopimo oddajnik. Če ima¬
mo mikroprocesorsko RV-napravo, se pre¬
pričajmo, da so vse nastavitve take, kot jih
je pripravil proizvajalec, če ne, jih nastavi¬

mo enako. V prime¬
ru, da uporabljamo
običajno RV-napra-
vo, je dovolj, da trimer za komando vola¬
na postavimo v srednji položaj. Stikalo za
obračanje smeri delovanja servomehaniz¬
ma (servo reverse) postavimo v položaj
normal. Ko smo vse to napravili, vklopi¬
mo stikalo za napajanje sprejemnika, ki je
povezano z akumulatorjem za napajanje.
Pred tem se prepričamo, da je akumulator
napolnjen.

Ko je RV-naprava vklopljena, postavimo
kolesa avtomobila naravnost in namestimo
ročico servomehanizma na servomehani¬
zem. S krajšanjem in daljšanjem krmilnega
droga (z vrtenjem navoja) moramo doseči,
da je ročica servomehanizma vzporedna z
ročico krmilnega mehanizma.

Ko je položaj ročice servomehanizma
pravilen, preverimo odklon koles. Če se
kolesa dovolj odklanjajo, smo z nastavlja¬
njem servomehanizma za zavijanje končali
in lahko ročico privijemo z vijakom.

Če se kolesa ne obračajo v pravo smer,
oziroma se odklonijo v nasprotno smer od
pomika ročice na oddajniku ali sukanja vo¬
lana, prestavimo stikalo za obračanje sme¬
ri delovanja servomehanizma v položaj re¬
verse. Pri mikroprocesorskih RV-napravah
to storimo z ustreznim programom.

Zelo pozorni moramo biti na to, da
se krmilni drog med upravljanjem volana
ne zatika v kako oviro. Če kolesa dosežejo
polni odklon, še preden se servomehani¬
zem do konca obrne, bo ta preobreme¬
njen, saj ne bo mogel doseči končnega
položaja. To bo povzročilo zelo veliko po¬
rabo toka, ki lahko poškoduje servomeha¬
nizem in predčasno izprazni akumulator
za napajanje. Takšna montaža je še pose-

morajo tudi pri največjem odklonu koles vr¬

tijo  prosto in brez zatikanja, je nastavitev
pravilna, če pa se zgibi zatikajo in preska¬
kujejo, kadar so kolesa najbolj odklonjena,
moramo zmanjševati največji odklon ko¬
les, dokler ne dosežemo mirnega teka. Ho-
mokinetičnih zgibov ne smemo obreme¬
njevati s prevelikimi odkloni koles, sicer
jih bomo kmalu uničili. Ker gre za enega
dražjih delov na avtomobilu, si lahko ta
strošek že vnaprej prihranimo.

Pri mikroprocesorski RV-napravi si
lahko pri nastavljanju največjih odklo¬
nov koles pomagamo tudi s funcijo ATV
(Adjustable Travel Volume), s pomočjo
katere lahko na odstotek natančno nasta¬
vimo odklone koles v levo in desno.
Osnovno nastavitev moramo kljub temu
opraviti po prej opisanem postopku,
funkcijo ATV pa uporabimo le za manjše
nastavitve.

S funkcijo za spreminjanje odklona
koles (dual rate) lahko med vožnjo spre¬
minjamo največji odklon koles. Prepričati
se moramo, da tudi ob največjem možnem
odklonu, ki ga omogoča funkcija dual rate,
ne presežemo največjega odklona koles,
zato že pred začetkom nastavljanja odklo¬
nov komandno ročico za upravljanje te
funkcije postavimo v položaj največjega
odklona.

Informacije o vgradnji RV-naprave lah¬
ko dobite tudi na spletnih straneh: www.
mantua-model.si, o vsem kar vas zanima
pa lahko povprašate po elektronski pošti:
mantua@mantua-modei.si.

Prihodnjič bomo opisali vgradnjo in
nastavitev servomehanizma za zavoro in
plin.

Homokinetični zglobi se
teti brez zatikanja.

Trni

januar 2006

19

ELEKTRONIKA

Enosmerni pretvornik

JERNEJ BOHM

V oktobrski številki revije (Tim
2/05) smo objavili načrt za gradnjo im¬
pulznega napajalnika, vezja, ki vse bolj
nadomešča klasično vezje enosmernega
napajalnika s serijsko regulacijo. Omeni¬
li smo, da ga odlikuje dober izkoristek,
kar posledično pomeni tudi manjše ter¬
mične obremenitve polvodnikov. Gre za
vezje, ki ima izhodno napetost manjšo
od napajalne. Tokrat pa opisujemo pri¬
mer enosmernega napajalnega vezja z
višjo izhodno napetostjo od vhodne. Po¬
dročje uporabe je precejšnje in zdi se,
da s časom le še pridobiva na obsegu in
pomenu. Tako lahko za napajanje pred¬
vsem raznih prenosnih elektronskih
naprav zadostuje ena ali največ dve al¬
kalni bateriji, čeprav v napravo vgrajena
elektronika potrebuje višjo delovno na¬
petost. Za primer vzemimo klasično 9-V
baterijo. Ta ni posebno zmogljiva že za¬
radi samih mer, ki jih določa njen stan¬
dard. Skoraj neuporabna postane pri
bremenskih tokovih nad 20 mA. Tako
skromen tok jo izprazni v dobri uri, le
najdražje izvedbe vzdržijo uro ali dve
dlje. Nakup baterije v vsakem primeru
kar precej stanjša denarnico povpreč¬
nega potrošnika. Zato ni nič nenavadno,
da si marsikdo raje nabavi primerno Ni-
Cd ali hibridno akumulatorsko celico
in hkrati sestavi miniaturni napajalni
pretvornik. Iz modelarske literature
zvemo, da že obstajajo celice v velikosti
AA s kapaciteto 2500 mAh. Vsekakor se
vloženi kapital kmalu obrestuje. Edina
nevšečnost je dodaten hardver. Toda to
je cena za uporabo zastarelih ali cene¬
nih elektronskih izdelkov, od katerih se
nikakor ne moremo posloviti. Novejši
izdelki visoke elektronske tehnologije
imajo že serijsko vgrajen pretvornik in
seveda rezervirani prostor za eno
samo baterijo AA/D/C ali prav
takšen akumulatorček.

Shema pretvornika

V angleški literaturi se za to¬
zadevno vezje pogosto uporablja
izraz DC-DC pretvornik (DC je
angleška kratica za enosmerni
tok). Praktična izvedba je tu pri¬
kazana s čipom TL499. Proizvaja
ga ameriška korporacija Texas In¬
struments, verjetno v eni izmed
svojih azijskih tovarn. Gre za na¬
pajalno vezje z razmeroma širo¬
kim območjem delovanja. Izbira¬
mo lahko med dvema načinoma
delovanja. V prvem primeru, ko
vezje napajamo iz javnega elek¬
tričnega omrežja, torej iz graet-

v režimu impulznega napajalnika z zna¬
čilno tuljavo. Uporaben je torej za napa¬
janje tiste elektronike, ki mora delovati
tudi po izpadu 230 V. Vsekakor to niso
kdo ve kako požrešne naprave.

Oglejmo si funkcijsko risbo TL499
(prikazana na blokshemi), ki jo TI po¬
nuja v svojih dokumentacijskih mate¬
rialih oziroma spletu (www.ti.com).
Ne glede na malo prej opisani osnovni
način uporabe, ga lahko uporabimo
tudi za reševanje drugačnih nalog. Ob¬
ravnavajmo najprej impulzni napajalnik
z oscilatorjem in izhodom, krmiljenim
s širinsko modulacijo. Pri skromnem
bremenu oscilator niha s približno
5 kHz, na zgornji meji obremenitve pa
naraste celo na 200 kHz. Oscilator ne¬
posredno krmili »močnostni« tranzistor
T 1 in s tem vklaplja in izklaplja polnilni
tokokrog indukcijske tuljave - v našem
izvedbenem primeru L 1. Kolektor T 1
jo ciklično priklaplja na napajalno maso
(ang. kratica GND). Drugi priključek tu¬
ljave je običajno neposredno vezan na
pozitivni pol baterije (glej izvedbeno
shemo). Ko je T 1 odprt, tok skozi zuna¬
njo tuljavo le-to energijsko napolni. Prej
ali slej se T 1 zapre, če smo imeli srečno
roko z dimenzioniranjem elementov, v
ravno pravem trenutku, da hkrati dose¬
žemo dober izkoristek. Kot je znano iz
teorije vezij, se tuljava vsaki spremembi
toka »upre«, za kar porablja v njej nako¬
pičeno energijo. Inducira torej električ-

zevega usmernika (in ob pomoči trans¬
formatorja), deluje kot običajen serijski
regulator. V drugem primeru ga lahko
napaja le ena sama primarna ali sekun¬
darna baterijska celica. Tedaj čip deluje

Blokshema TL499. Vezje ima poleg impulznega regulatorja
tudi klasičen serijski regulator ter vgrajeno termično zašči¬
to, ki dovoljuje 0,65 W lastnih izgub in največji bremenski
tok 100 mA.

deluje na zunanje breme na priključku
8. Večina energije iz tuljave L 1 se tedaj
pretoči v kondenzator C 5. Tranzistor T
2 v vlogi tokovnega omejevalnika zapre
T 1 takoj, ko tok impulznega regulatorja
preseže 500 mA, oziroma vred¬
nost, ki jo nastavimo z uporom
izhod  med priključkom 4 in maso (ti¬
pično med 150 in 1000 Q).

Končni regulator serijskega
- ND  dela je tranzistor T 3, ki ga kr¬
mili diferencialni ojačevalnik.
ctrl  Prvi vhod (+) je vezan na interno
referenčno napetost 1,26 V, na
drugega (priključek 2) pa spe-
^ ljemo prek uporovnega delilnika
izhodno (stabilizirano) napetost.
Napajalni vir priključimo na
kontakt 1. Tudi izhod serijskega
regulatorja (emiter T 3) je vezan
na izhodni priključek 8, torej na
istega, kot je speljan izhod im¬
pulznega regulatorja.

Postavi se vprašanje, kateri re¬
gulator je dominanten, saj je jas-

januar 2006

tem:

ELEKTRONIKA

no, da obe regulacijski zanki ne moreta
biti hkrati aktivni. Vodilna vloga je po¬
deljena kvalitetnejšemu serijskemu delu
vezja čipa TL499, in to na zelo preprost
način. Posamezne vrednosti obeh regu¬
lacijskih zank so nastavljene tako, da je
serijska izhodna napetost za približno

2 %  višja od tiste, ki jo drži impulzni re¬
gulator. To pomeni, da je v primeru, ko
ima čip napetosti vir na priključkih 1 in

3 (npr. 3 V oziroma 12 V), aktiven serij¬
ski regulator. Pravzaprav hkrati deluje
tudi impulzno regulacijsko vezje, vendar
je T 1 ves čas zaprt, ker je njegov izhod
previsok. Tako bo npr. pri 9-V izhodu
napajalnika med eno in drugo opcijo za
približno 180 mV razlike (kar brez težav
kompenziramo s prej omenjenim upo¬
rovnim delilnikom).

Toliko o delovanju TL-čipa. Po apli¬
kacijski shemi sodeč potrebujemo le še
zelo malo dodatnih elementov, pa še
del teh je odveč, če se odločimo le za en
tip regulatorja in do skrajnosti poeno¬
stavljeno vezje. Tako lahko v primeru
serijskega regulatorja mirno opustimo
tuljavo L 1, torej v primeru, ko baterijo
ali akumulatorček priključimo na U 1/1.
Vendar je pri taki vezavi izhodna nape¬
tost vedno nižja od vhodne! Elektrolit¬
ska kondenzatorja C 2 in C 3 vgradimo
zgolj za minimiziranje vpliva povezoval¬
nih kablov med baterijo in čipom. Kon¬
denzatorja C 4 in C 5 do določene mere
izboljšata t. i. frekvenčne karakteristike
napajalnika in sta ustaljena konstrukcij¬
ska praksa. Podobno velja za C 1, le da
tega predpisuje že proizvajalec čipa. S
potenciometrom P 1 nastavimo želeno
izhodno napetost napajalnika.

Ko potrebujemo napajalno vezje z
višjo izhodno napetostjo od napajalne,
moramo vgraditi tuljavo (L 1). Napajalni
vir (B 1) priključimo na K 1. Izhodno na¬
petost napajalnika (na K 2) tudi tokrat
nastavimo s P 1. Če serijski regulator te¬
oretično še lahko deluje brez gladilnega
kondenzatorja (C4 + C5), je zdaj obve-

Potek napetosti za primer: U UI/I  = 3 K U UI/8  =
10,5 Vpp/35 mA, f = 9,2 kHz

5

januar 2006

mr

zen. Od njega je v veliki meri določena
velikost napajalnega šuma. Izhodna na¬
petost pač rahlo niha s frekvenco oscila¬
torja v TL499.

Seznam elementov:

B 1 napajalni vir od 1,1 V do 10 V

B 2 napajalni vir od 4,5 V do 32 V

C 1, C 4 100 nF/50 V
C 2 100 pF/35 V

C 3 220gF/25 V

C 5 330gF/25 V

K1-K3 TIV-sponka
L 1 47 pH (glej besedilo!)

Pl 47 kfl
R 1 150 £1/0,25 W

R 2 4,7 k£l/ 0,25 W

U1 TL499A

Izdelava

Z izdelavo prototipnega vezja ni
posebnosti, saj gre za povsem običa¬
jen izdelek. Obvezno moramo vstaviti
GND-prevezo, ki pride prav tudi pri
raznih servisno-razvojnih posegih. Tu¬
ljavo L 1 navijemo na toroidno jedro z
zunanjim premerom okoli 15 mm (npr.
T140905G30, Iskra-Feriti). Uporabno je
praktično vsako iz kakega pokvarjene¬
ga PC-usmernika. Proizvajalec zahteva
induktivnost za L 1 50 pH. Na jedro trd¬
no navijemo od 30 do 40 navojev z žico
debeline 0,5 mm (tok v konici doseže
1 A!), nato pa preverimo njeno induk¬
tivnost z LRC-metrom. Če si z meritvijo
induktivnosti ne moremo pomagati, po¬
tem pač naredimo nekaj poizkusov. Ker
število ovojev ni kritično, sem prepri¬
čan, da se uspe že v prvo. Za pritrditev
integriranega vezja uporabimo podnož¬
je, ni pa nujno.

Ko je vezje izdelano, najprej preve¬
rimo njegovo delovanje »na mizi«. Na
izhodna priključka K 1 priključimo 5-W
upor z vrednostjo 220 £1 Vezje (priklju¬
ček K 2) priključimo na laboratorijski
usmernik, naravnan na 3 V. V nobenem
primeru ta napetost ne sme preseči
10 V, ker bomo sicer čip U 1 uničili.
Pazimo tudi na pravilno polariteto na¬
pajanja, ker je vezje brez zaščite pred

napačno priključitvijo napajanja. Z »uni-
verzalcem« izmerimo izhodno napetost
za več nastavitev potenciometra P 1.
Kadar breme izključimo, se merjena na¬
petost ne sme bistveno spremeniti. Ko
smo z rezultati zadovoljni, preidemo na
testiranje oziroma preverjanje podatkov
iz tabele. Isto ponovimo še za primer
rabe serijskega regulatorja. Tokrat labo¬
ratorijski usmernik priključimo na pri¬
ključek K 3. Najvišja dovoljena vrednost
na vhodu U 1/1 je 35 V.

Temperaturo na površini čipa pre¬
verimo po minuti delovanja in mora biti
znosna. Končno vezje kompletiramo
(ohišje!) in pripravimo za uporabo.

Uporaba

Prikazano vezje je namenjeno pred¬
vsem spoznavnemu testiranju, čeprav
ima tudi povsem praktično vrednost.
Omenili smo, da je učinkovito nadome¬
stilo za klasične napetostne napajalnike.
V tem primeru je priporočljivo, da vhod¬
na napetost vsaj za 3 V presega izhodno.
Še bolj je vezje uporabno za nadomesti¬
lo za današnji čas »nenormalnih« baterij,
npr. 9-V baterije. Namesto alkalne bateri¬
je lahko uporabimo primeren akumula¬
torček. Tedaj je prihranek še večji. Prava
vrednost predstavitve TL499 je vendarle
prenos v lasten izdelek.

Obremenitev TL499A glede na vhodno in izhodno napetost (U U1/ , = 0 V)

29

Statična elektrika lahko telesa
spravi v gibanje

MIHA ZOREC

Elektrika, ki jo v vsakdanjem življe¬
nju uporabljamo, ni statična (mirujoča),
temveč teče po žicah od električnega
vira k porabniku, kjer opravlja najraz¬
ličnejša dela: segreva kuhalne plošče,
prižiga žarnice, vrti elektromotorje ...
Po žicah pravzaprav tečejo elektroni,
sestavni delci atomov z negativnim elek¬
tričnim nabojem. Tok delcev z električ¬
nim nabojem - električni tok - pa ne
steče sam od sebe; kot za vsako drugo
gibanje je tudi zanj potrebna sila. Za
»pogon« električnega toka izkoriščamo
privlačno silo med delci z različnim
električnim nabojem (+ in -). Ko žarni¬
co priključimo na baterijo, začne njen
pozitivni pol (+) privlačiti elektrone z
negativnim nabojem (-), skozi žarnico
steče električni tok in ta zažari. Iz iz¬
kušenj vemo, da če enega od vodnikov
odmaknemo od priključka na bateriji,
žarnica ugasne. Električni tok namreč
ne more teči skozi zrak, saj baterija ne
more ustvariti dovolj močne privlačne
sile - električne napetosti, ki bi elektro¬
ne potegnila skozi zrak. Van de Graaffov
generator električnega naboja, ki smo
si ga ogledali v prejšnji številki Tima, pa
to z lahkoto zagotovi, čeprav se ne more
kosati s strelo, ki med nevihto švigne
tudi nad 1000 m daleč skozi zrak. Kljub
temu da je z njim mogoče doseči le do
2 cm dolge strele, lahko na popolnoma
varen način opravimo številne zanimive
poskuse.

Elektrostatično nihalo

Elektrostatično nihalo (slika 1) je
eden zanimivih šolskih eksperimentov
s področja elektrostatike. Z njim zelo
nazorno prikažemo delovanje električ¬
nih sil. Pri tem pa poleg generatorja
električnega naboja potrebujemo le dve
kovinski plošči in kovinsko kroglico na
vrvici.

Slika 1.

Da bomo lažje eksperimentirali, si
izdelajmo dve preprosti ploščati stojali,
na kateri nalepimo aluminijasto folijo.
Izdelamo ju iz tanke plastične plošče
debeline 2-3 mm (dobimo jo lahko v
gradivih Tehniške založbe Slovenija za
Tehniko in tehnologijo za 7. razred). Po¬
končna plošča (A) naj bo velika 150 x 60
mm, podlaga (B) 60 x 60 mm, ojačeval-
na ploščica (C) pa 30 x 30 mm (slika 2).

Slika 2.

Na ploščo A najprej nalepimo alumi¬
nijasto folijo (slika 3). Folijo takoj, ko jo
namestimo na ploščo, previdno porav¬
namo. Počakamo, da se lepilo osuši, na¬
kar presežek odrežemo (slika 4).

Slika 3-

Slika 4.

Sestavne dele zlepimo kar s toplotno
pištolo (slika 5), uporabimo pa lahko
tudi epoksidno lepilo. Na enak način
izdelamo še drugo eksperimentalno
ploščo (slika 6).

Slika 5.

/

» J

4r

Slika 6.

Da bo nihalo delovalo, potrebujemo
kroglico s kovinsko površino, saj elek¬
trični naboj lahko teče le po električ¬
no prevodnem materialu. Naredimo jo
tako, da stiroporno kroglico premera
40-60 mm ovijemo v aluminijasto foli¬
jo, nato na buciko privežemo sukanec
in jo zapičimo v kroglico. Drugi konec
sukanca privežemo na preprosto leseno
stojalo (slika 7) tako, da kroglica visi pri¬
bližno v sredini kovinskih plošč.

30

januar 2006

mr

Zdaj imamo vse, kar potrebujemo za
ta eksperiment. Če med plošči postavi¬
mo nihalo, začne na elektrone v kovin¬
skem plašču kroglice delovati električna
sila. Ti se začnejo zbirati na delu krogli¬
ce ob plošči s pozitivnim nabojem (+ in
- se privlačita), zaradi česar med njima
nastaja vse večja privlačna sila. Hkrati se
na drugi strani kroglice dogaja ravno na¬
sprotno. Tam se kopiči pozitivni naboj,
ki ga plošča z negativnim nabojem ved¬
no bolj privlači. Tako vsaka plošča vleče
kroglico na svojo stran, in če bi bila kro¬
glica natanko na sredini med ploščama,
se ne bi zgodilo nič. Ker pa je tako na¬
tančno skorajda ne moremo postaviti,
jo ena izmed plošč vendarle potegne k
sebi (če se to ne zgodi, jo nežno zaniha¬
mo). Ko se je kroglica dotakne, naboj
steče z nje in kroglica pridobi enak na¬
boj kot ga ima plošča. Zaradi tega med
ploščo in kroglico začne delovati odboj¬
na sila (istoimenski naboji se odbijajo),
ki jo potisne stran od nje. Hkrati pa jo k
sebi vleče plošča na drugi strani, ki ima
nasproten električni naboj. Ko kroglica
prispe do nje, se vsa zgodba ponovi. Pri
tem ne smemo pozabiti tudi na gravita¬
cijsko silo, ki ves čas deluje na kroglico.
Prav zaradi nje plošč ne smemo preveč
razmakniti.

Opomba: Delovanje elektrostatične¬
ga nihala si lahko ogledate na internetu:
www.tzs.si/naravoslovje

Slika 9-

Slika 10.

iz aluminijaste folije, velika 40 x 50 mm,
ki ju zrcalno prilepimo na obod škatlice
(slika 11). Razmik med njima mora biti
na obeh straneh enak.

Elektrostatični motor

Ob eksperimentiranju z elektrosta¬
tičnim nihalom se vam je gotovo porodi¬
la zamisel, da bi poskusili izdelati napra¬
vico, ki bi lahko opravljala tudi koristno
delo, npr. elektrostatični motor. Saj če
lahko električne sile poganjajo nihalo,
lahko vrtijo tudi preprost motor.

Tako kot običajni elektromagnet¬
ni motor, je tudi elektrostatični motor
sestavljen iz dveh delov: mirujočega
statorja in vrtečega se rotorja (slika 8).
Prvi del že imamo. Zanj uporabimo kar

plošči s kovinsko prevleko elektrostatič¬
nega nihala. Rotor izdelamo iz škatlice
za fotografski film. Najprej njeno dno
natanko v sredini preluknjamo z buciko
(slika 9), na sredini pokrovčka pa izre¬
žemo nekoliko večjo luknjo (slika 10)
s premerom 6-7 mm. Skoznjo bomo
kasneje potisnili os motorja. Izdelavo
rotorja zaključimo z dvema trakovoma

5

januar 2006

Slika 11.

Nosilno os rotorja tvori okrogla lese¬
na palica premera 4-5 mm. Navpično jo
prilepimo na plastično ploščo velikosti
okoli 120 x 50 mm. Nato na vrh nanese¬
mo nekoliko večjo kapljo lepila in nanjo
postavimo buciko s kroglasto plastično
glavico (slika 12 in 13). Da se ne bi po¬
nesreči zbodli, na konico nataknemo

1

Slika 12.

tihi:

Slika 13.

manjši plutovinast zamašek. Ko se lepilo
dobro posuši, zamašek snamemo in na
os nataknemo rotor, konico, ki pri tem
pogleda iz njega, pa spet zaščitimo z za¬
maškom (slika 14).

I

3

Slika 14.

Sledi izdelava preprostih »krtačk« za
prenos naboja na rotor oziroma z njega.
Te naredimo kar iz srednje velikih žičnih
sponk za papir. Ukrivimo jih tako, kot pri¬
kazuje slika 15, in jih z pisarniškimi spon¬
kami ali z manjšimi ščipalkami za perilo
namestimo ob rob plošč (slika 16).

Slika 16.

31

NARAVOSLOVJE

Plošči rotorju približamo tako, da se
konici krtačk poravnata z osjo motorčka
(sliki 17 in 18). Če zdaj plošči povežemo
z generatorjem električnega naboja in
ga poženemo, se bo elektrostatični mo¬
torček začel vrteti.

Slika 17.

Slika 18.

Kako deluje?

Delovanje elektrostatičnega motorja
je zelo podobno delovanju običajnega
elektromagnetnega motorja. V obeh pri¬
merih izkoriščamo privlačne in odboj¬
ne sile med statorjem in rotorjem. Pri
elektromagnetnem motorju so to mag¬
netne sile, pri elektrostatičnemu motor
pa električne sile. Podobno kot pri elek¬
trostatičnem nihalu naelektrena plošča
k sebi potegne kovinsko kroglico, želi
tudi pri elektrostatičnem motorčku čim
bliže k sebi potegniti njegov rotor. Ker
pa je ta nameščen na togi osi, ga lahko le
zavrti. Če ob straneh ne bi bilo nameš¬
čenih krtačk, bi se rotor zavrtel le toliko,
da bi se njegovi kovinski prevleki porav¬
nali s ploščama ob straneh. Vendar pa,
ko se kovinska prevleka približa konici
krtačke, povezani s ploščo, naboj pre¬
skoči in prevleka pridobi enak naboj kot
kovinska plošča ob njej. Zdaj med njima
ne deluje več privlačna, ampak odbojna
sila, kar rotor požene naprej. Poleg od¬
bojne sile prve plošče vrtenje pospeši
še privlačna sila druge plošče, na kateri
je naboj z nasprotnim predznakom kot
naboj na opazovani prevleki rotorja. Na
drugi strani rotorja se hkrati odvija po¬
polnoma enaka zgodba, le da na tej stra¬
ni nastopajo električni naboji z naspro¬
tnim predznakom. Kovinski prevleki
torej ves čas vrtenja menjata električni
naboj: ko je na eni strani + je na drugi
- in obratno.

Opomba: Videoposnetek elektrosta¬
tičnega motorčka si lahko ogledate na
internetu: www.tzs.si/naravoslovje.

Naravoslovna delavnica

96  barvnih strani,
21 x 29,7 cm

Cena: 4.900 SIT

Preprosti naravoslovni
eksperimenti in projekti
za vsakogar

Naravoslovje je čudovita veja znanosti, ki se ukvarja s
preučevanjem in pojasnjevanjem naravnih pojavov. Če svet
okoli sebe opazujemo z odprtimi očmi, kaj hitro spoznamo, da
so lahko tudi povsem vsakdanji naravni pojavi izredno zanimivi.
Še več, marsikatere naravne pojave si lahko razložimo s prepro¬
stimi »kuhinjskimi« eksperimenti. Nekaj takih predstavlja tudi ta
knjiga. Čeprav je vsakemu eksperimentu in projektu dodana
preprosta strokovna razlaga, njen glavni namen ni poučevanje,
marveč želi na zabaven način približati naravoslovje otrokom in
njihovim staršem. Poleg tega pa predstavlja vir idej za popestritev
ali obogatitev pouka v osnovni šoli. Vsi eksperimenti in izdelki v
knjigi so preverjeni in predstavljeni tako, da jih lahko izvede prav
vsakdo. Večino potrebščin zanje pa lahko najdemo v vsakem
gospodinjstvu ali v bližnji samopostrežni trgovini.


Na predstavitveni spletni strani www.tzs.si/naravoslovje
so vam na voljo slike notranjosti knjige, vsebinsko kazalo in besede recenzentke.

TIM NA ZGOŠČENKAH

Celotna letnika revije TIM
2003/04
in 2004/05
lahko dobite
shranjena tudi
na zgoščenkah.

Cena posamezne je 1.000 SIT

VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE

REVIJE TIM

Za bralce revije TIM smo pripravili novost -
vložno mapo za shranjevanje kompletnega letnika
(10 številk) revije TIM.

s pregled-
iju želenih

Večina bralcev prebranih izvodov rev
zavrže, ampak jih shranjuje, zato jim I
mapa dobrodošel pripomoček pri
vzdrževanju in zagotavljanju boljše p
nosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju
člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne
mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene
izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem let¬
niku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima
še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz
revije prekopirati katerega od načrtov za grad¬
njo modela ali kakega drugega praktičnega
izdelka.

Cena ene mape je 1.000 SIT.
Naročite jih lahko
na brezplačni telefonski številki
080 17 90
ali na spletu:
www.tzs.si

32

januar 2006

mr

MARIJAN KRAJNČAN

Samokolnice kot delovne pripomoč¬
ke za prevoz manjših tovorov poznamo
vsi. Danes so v uporabi v glavnem tovar¬
niško narejene kovinske samokolnice ali
v kombinaciji kovin in umetnih snovi. V
preteklosti so si ljudje orodje in pripo¬
močke za delo izdelovali sami. Takšen
pripomoček je bila tudi lesena samo¬
kolnica. V nadaljevanju predstavljamo
model doma narejene samokolnice,
kakršne so včasih uporabljali na kmeti¬
jah. Take samokolnice so bile velike in
nerodne in izdelane v glavnem iz lesa.
Model je prirejen in približno desetkrat
pomanjšan.

Gradiva ter orodje in pripomočki

Za izdelavo modela samokolnice po¬
trebujemo nekaj smrekovih letvic, belo
mizarsko lepilo in nitrolak, od orodja pa
modelarski nož ali rezljačo, vrtalni stroj
s svedri, brusilni papir in čopič.

ZA SPRETNE ROKE

Izdelava

Iz 4 mm de¬
belih in 10 mm
širokih smrekovih
letvic izdelamo sestavne dele ročajev
samokolnice (1-4). Vsak del izdelamo
v dvojniku. Posebej natančni moramo
biti pri izdelavi poševnin. Za korito
pripravimo štiri deščice (5), dolge 80
mm, široke 20 mm in debele 4 mm. Iz
10 mm debele deščice s kronsko žago
izžagamo kolo (6). Za os (7) uporabimo
39 mm dolgo okroglo palico debeline
8 mm. Vse sestavne dele dobro obrusi¬
mo in jih pripravimo za lepljenje. Dele
zlepimo v celoto na gladki podlagi.
Za to si priskrbimo plastično ploščo,
najbolje iz akrilnega stekla, ali pa upora¬
bimo povoščen papir, da se posamezni
deli ne prilepijo na podlago. Na spojna
mesta nanesemo malo lepila, dele stis¬
nemo in pustimo na plošči, dokler se

lepilo ne posuši. Enako naredimo s ko¬
ritom.

Ko se lepilo posuši, preverimo trd¬
nost sestavnih delov in jih po potrebi še
zbrusimo. V sprednji del ročajev zvrta¬
mo luknji premera 2 mm in ju prilepimo
na korito tako, da je razdalja med njima
40 mm. Pazimo, da je pred koritom do¬
volj prostora za montažo kolesa. Razdalja
med izvrtinami na ročajih in prednjim
delom korita naj bo 25 mm. Za podlago
pri sestavljanju samokolnice uporabimo
lesen kvader debeline okoli 50 mm.

V kolo prilepimo 39 mm dolgo os.
Skozi luknjice na ročajih zabijemo v os
kolesa kratek žebljiček (8), da se kolo lah¬
ko vrti. Samokolnico še zaščitimo z brez¬
barvnim nitrolakom in izdelek je končan.

ti m s

januar 2006

33

PRILOGA


-m.


mms

MATEJ PAVLIČ

Ko smo pred natančno dvema le¬
toma v Timu objavili načrt za izdelavo
modela starodobnega avtobusa, smo
obljubili, da bomo v primeru večjega
zanimanja bralcev pripravili še načrt
za model tovornega vozila izpred nekaj
desetletij. Tako bi sčasoma nastal pravi
vozni park starodobnikov. Dano oblju¬
bo sedaj izpolnjujemo in pred vami so
navodila za izdelavo modela vozila (sli¬
ka 1), ki je pravzaprav bolj dostavni avto
(angl. pick-up) kakor pa tovornjak, saj
tovrstna motorna sredstva zaradi šib¬
kega motorja in ne kdo ve kako močne
konstrukcije niso bila namenjena preva¬
žanju večjih in težjih tovorov.

Kovinski, plastični ali leseni mo¬
delčki starodobnikov so zelo iskani
in cenjeni, zato imajo temu primerno
ceno. Na organiziranih srečanjih ljubi¬
teljev oziroma ponosnih lastnikov vozil
izpred nekaj desetletij ali celo enega
stoletja je tako mogoče vedno videti
tudi tovrstno blago (slika 2). Ker pa se
z izdelavo natančnega kovinskega po¬
snetka starodobnega vozila, ki poleg
dolgotrajnega iskanja ustrezne doku¬
mentacije zahteva še veliko izkušenj,
znanja in posebnega orodja, lahko spo¬
primejo le redki, plastični modeli pa so

m

Orodje

Potrebujete od-
stranljivo lepilo
ali kopirni pa¬
pir, risalno orodje,
škarje, modelar¬
ski nož, ročno ali
električno režija-
čo s podložno mi¬
zico, modelarski
vrtalnik (po mož¬
nosti z navpičnim stojalom), sveder za
les 0  1, 2, 3 in 4 mm, komplet iglastih
pilic, fino rašpo, grob in fin brusilni
papir, nekaj modelarskih ali manjših
mizarskih spon in čopič.

Izdelava

Načrt na prilogi je narisan v merilu
1 : 1, zato lahko obrise sestavnih delov
prekopirate neposredno na ravno in
gladko obrušeno vezano ploščo. Še bolje
je načrt dvakrat prefotokopirati, kopije
razstriči in posamezne elemente dru¬
gega poleg drugega položiti na vezano
ploščo. Nato vse izrezane kose papirja
na hrbtni strani na tanko premažite z
odstranljivim lepilom Scotch UP (slika

ljanje nikakor ni zapleteno. Na utore
vzdolž enega daljšega roba podvozja (1)
nataknite stranico (4) in vanjo nato po
vrsti še skupaj zlepljeni sprednjo stra-

tudi poglavje zase, je za mlade modelar¬
je najbolj dostopna izdelava preproste¬
ga modela iz lesa.

Gradivo

Večina sestavnih delov je iz 5-mm
vezane plošče, blatniki so iz 15-mm
smrekovih deščic, pokrov motorja je
nekaj milimetrov tanjši, kolesa pa so iz
kupljenih struženih obročkov za obe¬
šanje zaves, bambusovih zobotrebcev
in koščka bukove paličice s premerom
10 mm. Za lepljenje lahko uporabite ka¬
tero koli belo lepilo za les, za barvanje
pa po možnosti izberite brezbarvni za¬
ščitni premaz in barve na vodni osnovi,
ki se hitro sušijo, nimajo neprijetnega
vonja, čopič in prste pa na koncu opere¬
te kar z vodo.

3), s čimer ste se izognili zamudnemu in
nenatančnemu prerisovanju s pomočjo
kopirnega papirja. Število potrebnih ko¬
sov najdete v kosovnici. Da bi lahko iz¬
rezljali vse notranje zaključene površine
(utori, vzporedne reže maske motorja,
okenske odprtine), morate v vsako z mo¬
delarskim vrtalnikom in s svedrom za les
0  1 mm najprej izvrtati luknjico. Skoznjo
nato s spodnje strani potisnite v mode¬
larski lok vpeto žagico in jo zategnite še
z vijakom na vrhu loka. Pri rezljanju bo¬
dite čim bolj natančni, da kasneje ne bo
preveč dela s popravljanjem (slika 4).

Izžagane in po robovih obrušene
dele najprej poskusno sestavite, da se
prepričate, ali se utori med seboj na¬
tančno ujemajo (slika 5). Zaradi raz¬
meroma majhnega števila kosov sestav-

nico in masko motorja (6, 7), sprednjo
in zadnjo steno kabine (2, 3) ter zadnjo
stranico tovornega prostora (11); (slika
6). Ko dodate še drugo stranico, streho
(5) in stopnici (8), je pred vami groba
oblika izdelka. Stranice stisnite z nekaj

januar 2006 mr

34

PRILOGA

sponami in počakajte nekaj ur, da se le¬
pilo posuši, nato pa s fino rašpo in bru¬
silnim papirjem poravnajte vse štrleče
stike utorov in vogale. Ob zgornji rob
tovornega prostora na obeh straneh in
zadaj prilepite opornike (11, 12), ki jih

naredite iz smrekove letvice s prerezom
2x5 mm (slika 7) ali jih izžagate iz 2
mm debele vezane plošče. Stranicama
motorja (9) nekoliko poševno obrusite
krajša robova in ju prilepite pravokotno
na pokrov motorja (10), ki mu na zgor¬
nji strani z rašpo in brusilnim papirjem
enakomerno zaoblite daljša robova (sli¬
ka 8). Voznikovo klop, ki je iz dveh de¬
lov (14, 15), in krmilo (22) z osjo (23)
boste v kabino prilepili po barvanju, saj
je okno dovolj veliko.

Ker je 15 mm debelo poskobljano
smrekovo deščico, iz katere so blatniki
koles (16, 17), težko žagati z modelarsko
rezljačo, si lahko pomagajte z električno
vbodno žago, v katero vpnite list s čim
finejšimi zobci. Z rašpo enakomerno za-


oblite zunanje robove blatnikov in jih
zgladite z brusilnim papirjem (slika 8),
nato pa natančno prilepite na njihovo
mesto. Iz 10 mm debele bukove palice
naredite dva žarometa (24) in pokrov
hladilnika motorja (25).

Če želite, da bi bila kolesa čim bolj
podobna pravim, se navkljub njihovi na
prvi pogled morda nekoliko zapleteni
izdelavi vseeno splača potruditi. Glede
na to, da so kot obroči koles uporablje¬
ni kar leseni struženi prstani z zunanjim
premerom 55 mm, ki služijo za obešanje
zaves na lesene karnise, si z vprašanjem
popolne okroglosti koles res ni treba
delati skrbi. Za napere so najprimernejši
bambusovi zobotrebci, pesta pa naredi¬
te iz okrogle bukove palice s premerom
10 mm (slika 9). Da bi bile vse luknje za-

mr

januar 2006

res na svojem mestu, je električni \vrtal-
nik zelo priporočljivo vpeti v navpično
stojalo.

Naslednji pripomoček, ki zelo olajšu¬
je sestavljanje koles, je šablona. Na kva¬
dratni kos 5 mm debele vezane plošče

(A) narišite diagonali in simetrali, nato
pa točno na njihovo presečišče prilepi¬
te še okrogli kos B s premerom 38 mm
in z 10-mm luknjo na sredini (slika 9).
Debel mora biti 3 mm, kajti le tako bodo
paličice med pestom in 9 mm širokim
obodom kolesa stale natančno na sre¬
dini. Lesen obroček (18) postavite na
šablono in na njegovem obodu s svinč¬
nikom narišite osem črtic, ki označuje¬
jo mesta vrtanja z 2-mm svedrom. Med
vrtanjem mora obroček stati popolno¬
ma navpično (slika 10). Nato v luknjo
na sredini šablone potisnite daljši kos
bukove palice in tudi na njem narišite 8
oznak. Palico 4 mm pod vrhom štirikrat
previdno prevrtajte, s čimer ste dobili
pesto kolesa (19), nato pa jo odžagajte

na dolžino 13 mm. Luknje za osi (21) bo¬
ste izvrtali kasneje, ko bodo vsa kolesa
obdelana do konca. S tem so glavni deli
kolesa narejeni in na vrsti je sestavljanje.
Če so zobotrebci, ki ponazarjajo napere
(20), predebeli, zaradi česar ne gredo v

izvrtane luknje, jih nekoliko stanjšajte
z brusilnim papirjem. Na eni strani jim
odščipnite konico in jih nato drugega
za drugim potisnite skozi luknjo v prsta¬
nu do pesta. Stik utrdite z lepilom (sli¬
ka 11). Ko se posuši, z nožem odrežite

odvečne dele zobotrebcev in vse skupaj
dobro obrusite. Na koncu v sredino pe¬
sta izvrtajte še 4-mm luknjo za os (21).

Model lahko samo prelakirate, ven¬
dar je pobarvan precej lepši (slika 12).
Barvno shemo izberite po svojem oku¬
su. Dodate lahko tudi kakšne okraske,
napise ali različno velike koščke lesa, ki
bodo ponazarjali tovor.

Tisti, ki ste pred dvema letoma izde¬
lali model starodobnega avtobusa, imate
sedaj že majhen avtomobilski park. Če
bo kaj zanimanja, ga bomo v prihodnje
še razširili.

Od lesenega kolesa
do tovornjaka

Že naši davni predniki so ugotovili,
da je tovor lažje vleči oziroma poti¬
skati kakor nositi. Če so na primer
pod velik in temu primerno težak
kamnit blok podstavili okroglo de¬
blo, je šlo še lažje. Strokovnjaki še
vedno brez večjega uspeha ugibajo,
kako se je razvilo kolo (risba A). Ne

vemo natančno, komu seje prvemu
porodila ta genialna ideja; vemo pa,
da so ostanke najstarejšega lesenega

35

PRILOGA

preneslo še na konstrukcijo voz. Toda
najdba z Ljubljanskega barja nakazu¬
je, da so taka kolesa poznali tod v istem
času ali še prej. Kasnejša kolesa z nape¬
rami so znana šele okrog leta 2000pr.
n. š. in so služila za gradnjo bojnih voz,
ker so precej lažja. (L. Vuga: Prazgodo¬
vinsko kolo z Ljubljanskega barja)
Nadaljnji potek dogodkov je bolj ali
manj jasen: iz enoosnih vozičkov (ciz),
ki jih je navadno vlekel ali potiskal

Več kot 5000 let staro leseno kolo z osjo in verjetni videz preprostega dvokolesnega voza z
govejo vprego (povzeto po Arheološkem vestniku, 53, 2002 - dr. A. Velušček)

kolesa na svetu - strokovnjaki meni¬
jo, da je nastalo okoli 3200 let pr. n. š.
- aprila 2002 našli prav na Ljubljan¬
skem barju (natančneje pri Verdu na
Vrhniki)!

Pri zemeljskih delih poškodovano 72-
centimetrsko polno kolo je ohranjeno
do dveh tretjin. Na sredini je  5 cm debe¬
lo in se proti obodu tanjša; dvoje plošč
povezujejo štiri letve. Pesti štirikotnega
preseka 124 cm dolge osi z zagozdama
se lepo ujemata v središčno štirikotno
odprtino kolesa, torej se je os vrtela
skupaj s kolesom (risba B). Sklepajo,
da je šlo za dvokolesni voz z govejo
vprego, primeren za težavnejše, hribo¬
vito zemljišče, kakšno je osrednja Slo¬
venija (risba C). To je zelo pomembna
domneva, saj kaže na promet v širšem
prostoru in ne le lokalno na Ljubljan¬
skem barju, ter obenem potrjuje, da
so bile že v tistem času razpredene za
voz primerne poti širom po Sloveniji.
Seveda to niso bile ceste v današnjem
pomenu besede, vendar pa je šlo za do¬
volj utrjene in po širini ustrezne smeri,
ki jih je lahko premagovala volovska
dvovprega in so jo vzdržala tako zgra¬
jena lesena kolesa s tovorom.
Zgodovina tehnike šteje izum kolesa
za enega najpomembnejših za razvoj
civilizacije. Nekateri domnevajo, daje
začetek kolesa v lončarstvu, saj je lon¬
čarstvo doživelo kakovostni preskok
prav z uporabo vretena pred 5000 leti
v Mezopotamiji, kar naj bi se kasneje

človek (na Japonskem in Kitajskem so
rikše poleg dvokoles še danes najbolj
uporabljano prometno sredstvo), so se
sčasoma razvili dvoosni vozovi, ki so
jih vlekli voli, krave, pa tudi oslički ali
mule. Kasneje so kovači, kolarji in dru¬
gi mojstri začeli izdelovati vozove za
najrazličnejše potrebe - od lahkih za¬
pravljivčkov do težkih tovornih vozov
za transport sodov vina in piva, zaboj¬
čkov s kovanimi žeblji, skalnih blokov
itd. Slednje je moralo vleči več konj. Če¬
prav so bili prvi avtomobili majhni in
so imeli sedež le za voznika, so s časom
postajali vse večji. Obenem se je večal
tudi tovoru namenjeni prostor na za¬
dnjem delu (risba C). Med prvimi, kije
spoznal dobre možnosti prevoza tovora
z avtomobilom in je zato takšna vozila
začel leta 1921 tudi serijsko izdelovati,

je bil znameniti Henry Ford. »Tovor¬
na« različica njegovega legendarnega
modela T (slika D) je hitro dobila po¬

snemovalce. Vozila z bencinskim mo¬
torjem, ki so zaradi svoje imenitnosti
marsikje hitro izpodrinila izvoščke in
postreščke z njihovimi znamenitimi
tricikli, so postajala vse večja, hkrati
z razvojem močnejših motorjev pa so
lahko prepeljala tudi vedno več tovora
(sliki E in F). Iz preprostih dostavnih

vozil so se razvili tovornjaki - od čisto
majhnih pa do pravih pošasti, imeno¬
vanih »cestni vlaki« (angl. Road train),
ki hrumijo po tisoče kilometrov dolgih
ameriških in avstralskih magistralah
(slika G). Zanimivo je, da se razvoj

vozil vrste pick-up ni nikoli ustavil in
jih številne tovarne, kot so Cadillac,
Chevrolet, Dodge, Ford, Mazda, Nis¬
san, Toyota itd., še vedno izdelujejo
(www.pickuptruck.com/index.html)
- seveda v sodobni preobleki (slika H).

Danes si sicer zelo prizadevamo, da bi
čim več tovora prepeljali z ladjami in
po železnici, saj je naše okolje že tako
preveč obremenjeno z raznimi stru¬
penimi plini, vendar pa se cestnemu
tovornemu prometu zaradi nekaterih
njegovih prednosti še zelo dolgo ne
bomo mogli povsem odreči.

januar 2006

36

TIHI 5

MATEJ PAVLIČ

Tisti, ki ste že vešči uporabe modelarske
rezljače, izdelava motiva zamrznjenega rib¬
nika z razposajenimi otroki (slika 1 ) ne bo
delala večjih težav, začetniki pa se bodo ob
njej sicer nekoliko namučili, vendar si bodo
s tem nabrali dragocene izkušnje. Natančno
narejen izdelek bo lep okras in obenem do¬
kaz vaše spretnosti.

Gradivo

Za izdelavo potrebujete dva 30 x 14 cm ve¬
lika kosa 5 mm debele vezane plošče in še ne¬
kaj čim bolj kakovostne vezane plošče debeli¬
ne 4 mm. Zaledenelo površino ribnika lahko
ponazorite s 200 x 75 mm velikim kosom na¬
vadnega stekla ali zrcala oziroma 3-5 mm de¬
belega akrilnega stekla bele ali sivkaste barve.
Če nimate ničesar od tega, v skrajnem pri¬
meru izpustite pravokotni izrez in na njego¬
vo mesto prilepite kar debelejši polivinil. Za
lepljenje boste potrebovali belo lepilo za les
in sekundno ali dvokomponentno epoksidno
lepilo, za sklepno obdelavo pa brezbarvni lak
ali poljubno zaščitno sredstvo za les.

Orodje

Poleg rezljače z žagicami št. 3 ali 4, pod¬
ložne mizice in modelarskega vrtalnika s sve¬
drom 0,8-1 mm si pripravite še risalno orod¬
je, odstranljivo lepilo (ali papir za kopiranje),
škarje, modelarski nož, električno vbodno
žago, nekaj manjših mizarskih spon, grob in
fin brusilni papir ter manjši čopič.

Izdelava

Obrise sestavnih delov v merilu 1 : 1 naj¬
dete na prilogi na sredini revije. Kdor želi,
naj jih poveča, vendar mora ob tem upošte¬
vati debelino gradiva pri utorih. Zamudnemu
in nenatančnemu kopiranju se lahko izogne¬
te tako, da načrt fotokopirate in z odstranlji-
vim lepilom prilepite na vezano ploščo (slika
2). Ne glede na to, kako ste načrt prenesli na

les, morate sedaj v vse zaključene površine iz¬
vrtati po eno 1 mm veliko luknjico, skozi ka¬
tero boste kasneje s spodnje strani potisnili
žagico in jo vpeli v modelarski lok. Izžagajte
najprej vse notranje dele in šele čisto na kon¬
cu tudi obrise figur.

Podstavek je iz dveh delov: v zgornjem je
pet utorov za gozd in figure ter odprtina, ki
ponazarja jezero, v spodnjem pa le en pravo¬
kotni izrez (slika 3). Zlepite ju in dobro stis¬
nite z nekaj mizarskimi sponami (slika 4).

Breg jezera posnemite z brusilnim papirjem,
zunanji rob pa obdelajte tako, da bo rahlo po¬
ševen. V ta namen je najbolje uporabiti takš¬
no električno vbodno žago, ki ima možnost
nastavitve kota žaganja (slika 5). Na koncu v
pravokotno odprtino s spodnje strani prile¬
pite kos zrcala ali akrilnega stekla. Tega pred
žaganjem na ustrezno mero na obeh straneh
prelepite z ličarskim lepilnim trakom, ki
omogoča lažje žaganje, saj preprečuje leplje¬
nje drobcev, ki nastajajo pri žaganju akrilne¬
ga stekla z modelarsko rezljačo. Poleg tega se
da nanj tudi risati oziroma pisati.

Če ste uporabili odstranljivo lepilo, ob
koncu rezljanja figur, ki ga je za kar nekaj ur,
najprej odstranite vse preostale koščke pri¬
lepljenega papirja (slika 6). Morebitna več¬
ja odstopanja popravite z iglastimi pilicami,
nato pa izdelek poskusno sestavite (slika 7).

Vse sestavne dele je priporočljivo prelaki-
rati še pred njihovim lepljenjem v celoto.
Pomagajte si z lakom v pršilki, ker je takšno
nanašanje natančnejše in hitrejše od tistega s
čopičem.


januar 2006

IZDELEK ZA DOM

7 ^

Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv

Okras ali podstavek
iz  lesenih kvadrov

MATEJ PAVLIČ

Les je eno najlepših naravnih gra¬
div; navdušuje nas s svojo lepoto, toplo¬
to, prijetnostjo na otip in trpežnostjo.
Vsaka vrsta lesa ima drugačne kemijske
in fizikalne oziroma mehanske lastno¬
sti (gostota, gorljivost, vsebnost smol
in drugih snovi), od katerih je odvisna
njena uporaba (ro.zrsss.si/" puncer/les/
lesl.htm). Tisti, ki vseh teh podrobnosti
ne poznajo, razlikujejo kakih deset naj¬
pogosteje uporabljanih vrst lesa pred¬
vsem po barvi, videzu oziroma vzorcu,
tj. po obliki, poteku in razporeditvi let¬
nic oziroma rasti. Njihova raznolikost
pride najbolje do izraza, če pogledamo s
klasičnim parketom prekrita tla.

Vzorec letnic na površini lesene
deščice je odvisen od tega, kako in iz
katerega dela debla je bila ta odžagana
(slika 1). Še hitreje to ugotovimo, če
pogledamo obliko letnic ali branik na
odrezanem delu (na enem ali drugem
koncu deščice). Letnice lahko potekajo
pravokotno ali vzporedno s površino,
lahko pa so tudi blago ali močno ukriv¬
ljene. Pravi mizarski mojster zato vsak
kos lesa pred njegovo uporabo obvezno
najprej pogleda »s konca«, saj je od tega
odvisno, kako se bo kasneje krivil in ali
ga sme uporabiti za določeno nalogo.

Čeprav je zvijanje lesa med sušenjem
zelo zanimiva stvar in dobro poznavanje
teh sprememb v praksi sila koristno, se
bomo v tem prispevku zadržali zgolj na
različnih oblikah poteka branik ter jih
izkoristili za izdelavo nekoliko nevsak¬
danje lesene umetnine, ki pa lahko služi
tudi kot podstavek za posodo (slika 2).

Gradivo

Osnovno gra¬
divo so odpadni
kosi poskobljanih
letev, ki morajo
biti popolnoma
suhi ter brez raz¬
pok in grč. Lahko
imajo kvadraten
ali pravokoten prerez in - kar je najvaž¬
nejše - mere vseh letev morajo biti po¬
polnoma enake. Velikost izdelka določi¬
te sami; od tega je odvisna tudi osnovna
plošča iz 10-15 mm debele iverice. Naj¬
primernejši pripomoček za medsebojno
spajanje kvadrov je belo polivinilacetat-
no lepilo za les. Za zaščito izdelka lahko
uporabite katerega od brezbarvnih pre¬
mazov za les ali mineralno olje.

Orodje

Seznam orodja je dokaj kratek: risal¬
no orodje, električna stabilna krožna

žaga, nekaj mizarskih spon, kladivo in
čopič.

Izdelava

Na splošno je za žaganje letev pri¬
merna vsaka žaga, ki je dovolj ostra.
V našem primeru si je za silo mogoče
pomagati s fino ozobljeno žago »lisičji
rep« in s šablono za rezanje pod pravim
kotom, še bolje pa je uporabiti električ¬
no žago. Žal so tudi tu omejitve, kajti
niti s še tako natančno roko ob pomo¬
či kakovostne vbodne ali krožne žage
najboljšega proizvajalca ne boste mogli

nažagati nekaj ducatov kvadrov, ki bi
imeli popolnoma enako dolge in med
seboj pravokotne stranice. S takimi za¬
htevami se vsakodnevno srečujejo pola¬
galci parketa, izdelovalci okvirjev in še
nekateri drugi mojstri, ki prav zato pri
svojem delu uporabljajo t. i. električno
stabilno krožno žago (slika 9). Ta je na¬
vadno zasnovana tako, da je motor z ža-

januar 2006

rma 5

IZDELEK ZA DOM

ginim listom pritrjen na gibljiv podsta¬
vek, ki omogoča nastavitev poljubnega
kota žaganja. Zaradi praviloma precej
močnega elektromotorja in velikega
števila zob na žaginem listu je rez po¬
polnoma gladek in seveda izredno na¬
tančen. Ob uporabi takšne žage torej ni

bojazni, da bi bili vaši kvadri nepravil¬
ne oblike.

Izdelek na slikah je velik približno 20
x 20 cm. Narejen je iz borovih letev s pre¬
rezom 25 x 50 mm, nažaganih na 20 mm
dolge koščke (slika 3). Po možnosti izbe¬
rite takšne letve, ki imajo čim bolj izrazit

potek letnic, saj boste tako z njihovim
kombiniranjem dosegli večji učinek (sli¬
ka 4). Posamezne kvadre drugega poleg
drugega nalepite na podlago in dobro
stisnite (slika 5). Med spone in lice izdel¬
ka obvezno podstavite debelejši kos lesa,
ki bo jamčil enakomeren pritisk (slika 6).

Ko se lepilo posuši, površino zgladite z
električnim vibracijskim brusilnikom in
zaščitite z nekaj nanosi brezbarvnega
laka ali mineralnega olja. Če želite, da bi
letnice postale še izrazitejše, površino
pred lakiranjem premažite s svetlim to-
niranim premazom za les.

Vsekakor izdelajte tudi okvir, ki je
lahko iz nekaj milimetrov debelih letvic.
Njegova naloga je namreč le zakriti ne
najlepši rob iverne plošče (slika 7).

Izdelek obesite na steno (slika 2),
takšnega z manjšimi merami pa lahko
uporabite kot okras na mizi. Na občut¬
ljivi površini bo uspešno služil tudi kot
podstavek za posode, steklenice ali ko¬
zarce (slika 8).

V tem prispevku je prikazana le ena
izmed možnosti, ki jih ponuja kombini¬
ranje kvadrov različnih vrst lesa, veliko¬
sti in oblik. Z nekaj domišljije pa jih bo¬
ste brez dvoma odkrili še mnogo.

Električna stabilna krožna žaga Black & Decker XTS 100

spada v novi Black & Deckerjev pro¬
gram XT, kije prišel na prodajne poli¬
ce oktobra lani. Že ime pove, da gre za
električno krožno žago, pritrjeno na
stabilen kovinski podstavek, ki pa je
zasnovan tako, da je žaga kljub vse¬
mu gibljiva. Navzlic svojim 14 kilo¬
gramom je to orodje zelo primerno za
prenašanje z delovišča na delovišče,
saj v zloženem položaju ne zavzame

šanjem tega kota prerez zmanjšuje in
pri kotu 45° znaša 97 x 89 mm, kar
pa je še vedno dovolj za večino potreb
montažerjev ter polagalcev parketa in
podobnih oblog. Pri kotnem rezu, kije
lahko največ 45°, je največji prerez ob-
delovanca 140 x 64 mm. Delo s to žago
je preprosto in varno. Za lažjo uporabo
skrbijo pregledne oznake na skalah in
robustni ročaji, za varnost uporabnika

pa zaklep ob vklopnem stikalu in po¬
mični ščitnik žaginega lista.
Opisanemu orodju, ki stane 65-990
SIT (z vključenim DDV), je priložen
žagin list z zobmi iz karbidne trdine,
omejilnik dolžine za žaganje enako
dolgih kosov lesa, dva stranska opo¬
rnika za žaganje daljših obdelovan-
cev, vrečka za zbiranje žaganja in
ključi za zamenjavo žaginega lista.

veliko prostora, seveda pa ga lahko
tudi za stalno pritrdimo na delovno
mizo (npr. v šolski delavnici). Dolži¬
na priključne vrvice je 3 m. Temeljni
namen tega pripomočka je natančno
žaganje lesa pod poljubnim kotom do
največ 47° v levo ali desno stran 'bzi-
roma do 45° v levo stran glede na vo-
doravnico. Neposredno na os 1500 W
močnega motorja je pritrjen list s pre¬
merom 250 mm, ki se (brez obreme¬
nitve) vrti s hitrostjo 5200 vrt./min.
Največji presek obdelovanca, ki ga
je še moč žagati pod pravim kotom,
je 140 x 89 mm. Seveda se z manj-

G-M&M,  proizvodnja in marketing d. o. o.

Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500
faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74
www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si

ZE NA VOLJO V MERKURJEVIH
TRGOVSKIH CENTRIH

Na vašo željo
vam bomo
poslali katalog
in cenik
programa XT.

MERKUR, Mariborska 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88
MERKUR, C. Staneta Žagarja 67, 4000 Kranj, tel. 04/201-79-00
MERKUR, Gerbičeva 101, 1000 Ljubljana Vič, tel.: 01/242-86-20
MERKUR Ljubljana-BTC, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana, tel.: 01/520-08-16
MEKUR, Sokolska ulica 58, 2000 Maribor, tel.: 02/429-21-00

Ime in priimek:

Naslov:_

Poštna št. in kraj:

mr s

januar 2006

39

IZDELEK ZA DOM

E2

Skrinjica z intarzijo

DUŠAN MARKIČ

Verjetno ima marsikdo med vami
veliko drobnih predmetov, ki jih želi
shraniti na enem mestu ali jih skriti
pred radovedneži. V ta namen si lahko
po priloženem načrtu izdelate skrinjico,
njen pokrov in stranice pa za lepši videz
okrasite z intarzijo (slika 1). Intarzija je
iz manjših, po barvi in teksturi različnih
kosov furnirja sestavljena celota. Včasih
so z intarzijami okraševali pohištvo in
oblagali stene prostorov. Danes se na ta
način krasi pohištvo samo še po naroči¬
lu. Preproste okraske lahko izdela vsak
mizar, zahtevnejše intarzije pa izdeluje¬
jo mojstri z bogatimi izkušnjami poseb¬
nega rokodelstva. Take mojstre danes že
težko najdemo. Osnovni material za iz¬
delavo intarzij je furnir. Izdelujejo ga z
lupljenjem, rezanjem ali žaganjem pred¬
hodno pripravljenih drevesnih debel in
korenin. Od načina izdelave je odvisna
kvaliteta in debelina furnirja. Za izdela¬
vo intarzij je najbolj primeren okrog 0,6
mm debel furnir, pomembna pa je tudi
vlaga, ki naj bo 9 %■  Če je furnir presuh,
pri delu poka. To težavo lahko odpra¬
vimo tako, da na hrbtno stran furnirja
prilepimo lepilni trak, ki ga kasneje od¬
stranimo. Poznamo številne furnirje do¬
mačih in tujih - predvsem tropskih vrst
lesa. Za izdelovalce intarzij sta najbolj
zanimivi tekstura in barva furnirja, ki se
razlikujeta pri vsaki vrsti lesa.

Gradiva

Osnovni sestavni deli skrinjice so iz¬
delani iz vezane plošče debeline 6 mm.
Za intarzijo potrebujemo vsaj dva po
barvi različna kosa furnirja približno
enake debeline. Sestavne dele skrinjice
in furnir na podlago lepimo z belim mi¬
zarskim lepilom. Potrebovali bomo še
dva manjša kosa usnja za izdelavo teča¬
jev, lepilni trak za pomoč pri izdelavi in¬
tarzije in brezbarvni lak. Zaradi enostav¬
ne uporabe in čiščenja čopiča svetujem

uporabo kateregakoli prozornega laka
na vodni osnovi.

Orodje in stroji

Za izdelavo skrinjice z intarzijo ne
rabimo posebnega orodja. Pri preriso¬
vanju načrta na vezano ploščo si poma¬
gamo z ravnilom in kopirnim (indigo)
papirjem. Sestavne dele skrinjice izža-
gamo z žagico za rezljanje in jih končno
obdelamo z manjšo pilo in brusilnim
papirjem, prilepljenim na deščico. Pred
izrezovanjem utorov moramo izvrtati
luknje. To najlažje storimo z vrtalnim
strojem, ki je vpet v stojalo, mehkejšo
vezano ploščo pa enostavno prebode¬
mo s šilom. Z manjšim čopičem nanaša¬
mo lepilo in lakiramo. Pri sestavljanju in

končni obdelavi skrinjice bomo rabili še
brusilni papir različnih granulacij, kladi¬
vo in nekaj gumic. Za izdelavo intarzije
potrebujemo podlago za rezanje, mode¬
larski nož, kovinsko ravnilo in nekaj mi¬
zarskih svor za stiskanje pri lepljenju.

Izdelava

Izdelava sestavnih delov skrinjice je
enostavna. Seveda moramo paziti na na¬
tančnost izdelave, skrinjico tudi poskus¬
no sestavimo in odpravimo morebitne
napake (slika 2). Zahtevnejša je izdelava
intarzije. Pred izdelavo narišemo načrt
ali vsaj skico vzorca, ki ga želimo sesta¬
viti. Za začetek naj vzorec ne bo preza¬
hteven, izogibajte se krivih linij in zelo
majhnih elementov. Predlagam nekaj

40

januar 2006

mr

IZDELEK ZA DOM  j / T\

lin m

im

januar 2006

41

enostavnih, a vseeno zanimivih vzorcev.
Sestavne dele vzorcev z modelarskim no¬
žem previdno izrežemo in preverimo, ali
se natančno prilegajo (slika 3). Manjše
netočnosti lahko odpravimo z brusilnim
papirjem. Posamezne dele sestavimo in
zlepimo s papirnim lepilnim trakom, ki
ga pred lepljenjem navlažimo. Tak lepil¬
ni trak je danes že težko dobiti, zato si
pomagamo z običajnim lepilnim trakom
- selotejpom (slika 4). Lepimo samo na
sprednji strani, hrbtno stran bomo pri
lepljenju intarzije na podlago premazali

z belim mizarskim lepilom. Pri izrezo¬
vanju sestavnih delov pazimo na smer
lesnih vlaken, ki naj bo ista v sestavljeni
celoti. Le tako bomo intarzijo zbrusili
brez vidnih sledi brusilnega papirja v
furnirju. Izdelane intarzije z belim lepi¬
lom prilepimo na obe stranici (poz. B)
in pokrov (poz. D). Da preprečimo kriv¬
ljenje pokrova, tudi na njegovo hrbtno
stran prilepimo furnir. Dele stisnemo
med dve plošči s pomočjo modelarskih
spon ali ščipalk za obešanje perila (slika
5). Med plošči in lepljene dele položimo
papir, da se ne zlepijo med
seboj. Pri stiskanju se intar¬
zija in podlaga, na katero jo
lepimo, lahko premakne. To
preprečimo tako, da intarzijo
z nekaj kosi lepilnega traku
pritrdimo na podlago (slika
6). Ko se lepilo osuši, strani¬
ci (poz. B) in pokrov (poz. D)
po robovih zbrusimo. Če smo
intarzijo sestavili s pomočjo
papirnega lepilnega traku,
tega enostavno zbrusimo. Več
dela bo z odstranjevanjem se¬
lotejpa. Ostanke lepila lahko
odstranimo s krpo, namoče¬
no v razredčilo ali bencin. In¬
tarzije grobo in fino brusimo
v smeri lesnih vlaken! Če želi¬

mo še posebno gladko površino, jo po fi¬
nem brušenju rahlo omočimo, osušimo
in ponovno zbrusimo. Postopek lahko
večkrat ponovimo, vendar pazimo, da ne
prebrusimo furnirja (slika 7).

Sestavljanje

Sestavne dele skrinjice zlepimo z be¬
lim mizarskim lepilom. Ob zgornji rob
ene stranice (poz. C) prilepimo letev
(poz. E) in jo stisnemo s ščipalkami ali
modelarskimi sponami (slika 8). Med¬
tem ko se lepilo suši, iz dveh kosov usnja
velikosti 30 x 30 mm izdelamo »šarnir-
ja«. Usnje prepognemo tako, da je groba
stran na zunanji strani in ga stisnemo
v primežu. Na tisti strani skrinjice, kjer
smo prilepili letev (poz. E), z manjšo
pilo izdelamo dva utora za šarnirja. Glo-

januar 2006 mr

42

IZDELEK ZA DOM

bina utora naj ustreza dvakratni debelini
usnja (slika 9).

Lakiranje

Skrinjico in pokrov (vsakega pose¬
bej) najlaže prelakiramo s čopičem (sli¬
ka 10). Na razpolago imamo celo vrsto
lakov. Lakiramo dvakrat, vmes pa obvez¬

no brusimo z brusilnim papirjem za lak
granulacije 240-600. Končno na skrinji¬
co pritrdimo še pokrov. Ker pritrjevanje
klasičnih kovinskih šarnirjev z vijaki ali
žebljički ni enostavno, si pomagamo z
usnjenimi, ki jih prilepimo z belim mi¬
zarskim lepilom. Na spodnji del skrinji¬
ce usnjene »šarnirje« dodatno pritrdimo

z manjšimi kovinskimi sponkami (slika
11). Pokrov natančno namestimo na
spodnji del skrinjice in stisnemo s po¬
močjo elastik (slika 12, 13). Ko se lepilo
osuši, elastike odstranimo in skrinjica z
intarzijo je narejena. Ob delu pridoblje¬
ne izkušnje boste uporabili in nadgradi¬
li pri izdelavi zahtevnejših izdelkov.


X-306 35 MHz

Graupnerjeva trikanalna RV-naprava
X-306 35 MHz FM je še posebej zanimi¬
va za začetnike. Na oddajniku dva ka¬
nala krmilite prek krmilnih ročic, tret¬
jega pa prek stranskega drsnika.
Komplet vsebuje RV-oddajnik X 306
FM, sprejemnik C8 FM, en servomeha-
nizem C677, držalo sprejemniških ba¬
terij, stikalo in par kristalov. Na voljo je
po dostopni ceni 16.580 SIT.

THUNDER TIGER RARE BEAR EP

Rare bear je polmaketa letala, ki je že
drugo leto zapored s hitrostjo več kot
750 km/h zmagalo v kategoriji unli-
mited na sloviti dirki v Renu v Nevadi,
ZDA. Model je narejen iz stiropora in ga
poganja kompletu priložen elektromo¬
tor velikosti 370 s prenosom 4 : 1. Cena
je 23.835 SIT.

Mibo modeli, d. o. o.,

Stara cesta 10,1370 Logatec,
tel.: 01 / 759 01 01,
e-pošta: trgovina@mibomodeli.si,
http://trgovina.mibomodeli.si

F3J MODEL K2

Model K2 proizvajalca FVK z razpetino
3,2 m, dolžino 1,44 m in maso 1650 g
je namenjen za tekmovanja v kategoriji
F3J. Na modelu je uporabljen krilni pro¬
fil MH32. Krilo je izdelano v konstrukciji
sendvič s stiroporno sredico, oblepljeno
z abahijevim furnirjem in prekrito s foli¬
jo oracover. Trup je iz epoksidnega lami¬
nata s steklenimi vlakni (ELSV). Model,
ki je že skoraj izgotovljen in pripravljen

za letenje, lahko opremite tudi z elek¬
tričnim pogonom. Krmiljen je po sme¬
ri, višini in nagibu, vgrajena ima tudi za-
krilca. Komplet stane 114.500 SIT.

S polnilnikom intelli speed lahko pol¬
nite 1-14 celic Ni-Cd in Ni-MH, 1-5 ce¬
lic Li-PO in Li-Ion ter svinčene baterije
z napetostjo 2-12 V. Polnjenje poteka s
tokom 0,1 do 7 A, praznjenje pa z 1 A.
Polnilnik omogoča nastavitve do pet
ciklov polnjenja in praznjenja.

Naprava ima osvetljen prikazovalnik,
opozorilni zvočni signal in se prepro¬
sto nastavlja s pomočjo štirih gumbov.
Za polnilnik boste odšteli sprejemlji¬
vih 17.990 SIT.

Trgovina Modelar, Tovarniška 10,
8250 Brežice, tel.: 07 / 49 62 072,
faks: 07/49 62 073,
e-pošta: trgovina.modelar@siol.net
www.trgovinamodelar.com

mr

januar 2006

43

ZA SPRETNE ROKE

Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv

Spomladi, v deževnem času, si je
težko predstavljati življenje brez dežni¬
ka. Najbrž jih imate tudi vi več: velikega
družinskega, običajnega s kljukastim
ročajem, zložljivega, pa še cel kup re¬
klamnih. A tudi dežniki imajo omejeno
življenjsko dobo; sčasoma se kovinske
palice polomijo, zapiralo se zatika, klju¬
ka se odlomi ... Popravljalnic dežnikov
ni več, torej polomljen dežnik lahko le
vržete v smeti. Ali pa mu vdahnete novo
življenje: kovinske palice preoblikujete
in nanje pritrdite papirnate rože.

Potrebujete: star dežnik, okrogle
klešče, ščipalne klešče, belo barvo za
kovino v razpršilu ali lončku (v tem pri¬
meru potrebujete tudi čopič), peki pa¬
pir, rumeno in oranžno vodeno barvico,
flomaster, čopič, škarje, modelarski nož,
osem do deset trebušastih plastenk, le¬
pilo, lepilno pištolo, leseno paličico
(npr. nabodalo za ražnjiče), zelen ovojni
papir, šilo in bombažno vrvico ali kovin¬
sko žico.

S starega dežnika odstranite tkanino.
S ščipalnimi kleščami lahko odščipnete
konice, na katere je bila prišita tkanina;
če so lepega videza, jih lahko pustite. Z
okroglimi kleščami izmenično zavihaj¬
te kovinske palice navzgor, oz. navzdol
(slika 1). Dežniki imajo običajno osem
kovinskih palic, torej po štiri zavihajte v
vsako smer.

Slika 1. Kovinske palice z okroglimi kleščami
zavihajte izmenično navzgor in navzdol.

Ogrodje dežnika belo prebarvajte.
Uporabite barvo za kovine v pršilu (sli¬
ka 2), če je nimate, je primerna tudi tista
v lončku, ki se nanaša s čopičem. Barvo
raje nanašajte tanko in v več plasteh. Bo¬
lje se bo oprijela površine, če boste pali¬
ce prej na hitro pobrusili.

Delovno površino pred pršenjem oz.
barvanjem obvezno zaščitite s kartonom
ali časopisnim papirjem.

Slika 2. Ogrodje dežnika belo prebarvajte.

Medtem ko se barva suši, pripravite
cvetne liste. Iz peki papirja za vsak cvet
izrežite štiri do pet majhnih in prav to¬
liko velikih cvetnih listov. Za majhne li¬
ste primerno povečajte sliko 3, za velike
pa sliko 4. Za viseči okrasek iz dežnika
z osmimi palicami torej potrebujete po
32-36 majhnih in velikih cvetnih listov,
za dva stoječa okraska pa še po osem do
deset.

Slika 3- Mali cvetni list

Povečava in končna velikost listov sta
odvisni od velikosti in oblike plastenke,
ki jo izberete za nosilec cveta. Svetujemo
vam, da velikost listov preskusite na po¬
skusni plastenki z izdelavo poskusnega
cveta; šele ko določite točno velikost li¬
stov, se lotite njihovega razmnoževanja.

Cvetne liste prebarvajte z vodenimi
barvicami. Barvo utrdite z lakom v pr¬
šilu. Notranji, manjši listi naj bodo tem¬
nejši, zunanji in večji pa svetlejši (sli¬
ka 5). Če bo obarvanje lisasto, nič hu¬
dega. Takšni listi bodo še bolj podobni
naravnim.

Slika  5 . Cvetne liste pobarvajte z vodenimi
barvicami.

Za vsak cvet razrežite plastenko:
za viseči okrasek jih torej potrebujete
osem, za vsak stoječi okrasek pa še po
eno. Vsako plastenko z modelarskim
nožem odrežite pod zvonastim delom,
rob dokončno zravnajte s škarjami (sli¬
ka 6).

Slika 6. Za nosilce cvetov razrežite plastenke
pod zvonastim vrhnjim delom.

Na vrat plastenke enega za drugim
nalepite cvetne liste. Začnite z manjši¬
mi, zaključite pa z večjimi. Objemajo naj
plastenko, na spodnjem robu jih zato
rahlo nagubajte. Listi naj se zamaknjeno


44

januar 2006

mr

prekrivajo (slika 7). Uporabite lepilo za
papir in plastiko.

Slika 7. Cvetne liste enega za drugim prilepi¬
te na vrat plastenke.

Vrh vsakega lista zavihajte s pomoč¬
jo lesene paličice. Pazite, da pri tem
papirnatih listov ne strgate (slika 8).
Uporabite lahko zobotrebec, še primer¬
nejše pa je leseno nabodalo za ražnjiče
ali pletilka.

* /

Slika 8. Vrhove cvetnih listov zavihajte s po¬
močjo lesene paličice.

Iz zelenega ovojnega ali darilnega
papirja izrežite trikotne zelene liste. Po¬
gladite jih prek rezila Škarij, da se rahlo
zavihajo in prilepite na vrat plastenke
(slika 9). Na vsako plastenko prilepite
5-6 zelenih listov.

Slika 9. Cvetove dodatno okrasite s trikotni¬
mi zelenimi listi iz ovojnega ali darilnega
papirja.

Z zelenim papirjem oblepite tudi
zamašek in ga privijte spodaj, na vrat
steklenice. S šilom na dveh nasprotnih

TZM  5  januar 2006

straneh preluknjajte plastenke štirih rož
približno 1 cm pod odrezanim robom in
v luknjice napeljite vrvico ali tanko ko¬
vinsko žico. Te štiri rože obesite na nav¬
zgor zavihane palice dežnika tik ob spo¬
ju s poševnimi prečkami. Preostale štiri
cvetove s pomočjo lepilne pištole pri¬
lepite na navzdol zavihane palice tik ob
spoju s poševnimi prečkami (slika 10).

Slika 10. Cvetove obesite oz. prilepite na ko¬
vinske palice dežnika.

Okrasne rože obesite pod strop bal¬
kona ali verande. Videti bodo kot cvetoči
lestenec. V dno plastenk lahko za okras
pritrdite čajne svečke; misel na prižiga¬
nje raje opustite, saj bi plastični nosilec,
obdan z vencem papirnatih listov lahko
kaj hitro zagorel.

Poleg visečega cvetnega okrasja lah¬
ko izdelate tudi stoječe cvetove. Zanje
uporabite ostanke odrezanih plastenk.
Plastenko odrežite približno 2 cm nad
dnom (slika 6). Na sredino površine dna
položite vrhnji del plastenke in s flo¬
mastrom obrišite vrat. Z modelarskim
nožem nato izrežite okroglo odprtino,
ki ima približno enak premer kot vrat

Pripomoček
za nasipanje zrnja
v ptičjo krmilnico

NADA BEZGOVŠEK

Kadar ptičje krmilnice stojijo na lah¬
ko dostopnem mestu, so ptice izpostav¬
ljene mačkam in drugim živalim, zato jih
običajno namestimo dovolj visoko in na
tak prostor, da ptice niso ogrožene. Tu
pa lahko nastopi težava, kako vanje s čim
manj truda dosipavati semena. Ker imam
doma tudi sama krmilnico postavljeno
visoko na samostoječem drogu in bi bilo
preveč zamudno, če bi morala vsakokrat
za dodajanje piče ob drog prislanjati le¬
stev, sem iz prazne pločevinke za pija¬
čo (lahko bi bila tudi od česa drugega),
ki sem ji odrezala zgornji del, naredila
praktičen pripomoček. Z njim lahko v
krmilnico nasujem hrano za zunanje pti¬
ce brez uporabe lestve. Pločevinko sem
z močnejšim žebljem pritrdila na daljšo
letev - krajnik, na katerem so še ostanki
lubja. Tako letev, ki nastane kot ostanek
pri žaganju hlodovine, sem izbrala name¬
noma, da ne bi bila preveč gladka, sicer
bi se pločevinka prehitro zasukala na

ZA SPRETNE ROKE

I

plastenke. V odprtino zataknite cvet - s
papirnatimi listi oblepljeno plastenko
brez privitega zamaška.

Slika 11. Viseči cvetlični okras, ki spominja
na lestenec

Slika 12. Stoječi cvetlični okrasek

žeblju in bi se vsebina lahko stresla mimo
krmilnice. Namesto vrvice, s katero zasu-
čem pločevinko, sem uporabila stare pre¬
luknjane hlačne nogavice, ki jih običajno
razstrižem in uporabim za privezovanje
sadik paradižnika (ki je občutljiv na po¬
škodbe) in druge zelenjave ter cvetlic ali
trte ob oporo.

Pripomoček, ki je v celoti izdelan iz
odpadnih gradiv, je tako dobil novo na¬
membnost in ga v tem letnem času s pri¬
dom uporabljam skoraj vsak dan.

45

ZA SPRETNE ROKE

Srčki iz zgibanega papirja

ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN

Iz papirja je z zgibanjem mogoče na¬
rediti vse vrste okraskov. Potrebujete le
dovolj tanek in trden papir, ki ga je mo¬
goče lepo zgibati. Tokrat vam predstav¬
ljamo srednje zahtevno izdelavo zgiba¬
nega srčka, ki leži na podlagi čolničaste
oblike.

Potrebujete papir kvadratne oblike
velikosti približno 20 x 20 cm. Nastali
srček meri v širino približno 8 cm. Manj¬
ši papir je težje zgibati.

Kvadrat najprej preganite na polovi¬
co po širini oz. višini (slika 1), nato pa
še po obeh diagonalah (slika 2.) Pri pre-
pogibanju bodite natančni. Robove zgla¬
dite s prstom, lahko čeznje potegnete z
robom ravnila.

Slika 1. Kvadrat papirja najprej preganite
na polovico.

Slika 2. Nato preganite kvadrat še po diago¬
nalah.

Nato ga preganite še po diagonalah
spodnjih dveh kvadrantov (slika 3). Pa¬
zite, da desni in levi vogal natančno po¬
ravnate s sredino trikotnika.

Slika 3- Preganite ga še po spodnjih diago¬
nalah.

Znova ga preganite na polovico po
širini, kot kaže slika 1, ter levi in desni
spodnji vogal potisnite navzgor in nav¬
znoter (slika 4), da dobite na glavo obr¬
njen trikotnik (slika 5).

Slika 4. Znova ga preganite napol ter spod¬
nje vogale potisnite navzgor in navznoter.

Slika 5. Preganjen kvadrat dobi trikotno
obliko.

Trikotnik po višini preganite na po¬
lovico (slika 6) in pregib spet odvihajte.

Slika 6. Trikotnik po višini preganite na po¬
lovico.

Najprej potegnite k sebi levi in des¬
ni koničasti vogal, nato pa k sebi in nav¬
zdol potegnite sredino trikotnika do vo¬
doravnega pregiba (sliki 8 in 9).

Slika 7. Levi in desni koničasti vogal poteg¬
nite k sebi,...

Slika 8. ... sredino daljše stranice trikotnika
pa k sebi in navzdol do vodoravnega pre¬
giba.

Slika 9.

46

januar 2006

imi !

Navzgor štrleča koničasta vogala po¬
tisnite proti sredini daljše stranice tri¬
kotnika, da dobite pregib, kot ga kažeta
sliki 10 in 11.

Slika 11.

Vrhnja trikotna dela (na sliki 10 sta
označena s puščicama) zapognite nav¬
zdol in navznoter, da dobite rombasto
obliko na površini trikotnika, kot jo kaže
slika 12.

Slika 12. Nastane rombasta oblika na trikot¬
niku.

Slika 13-

Desno polovico romba potisnite čez
levo, kot kaže slika 14.

5

januar 2006

TIKI

Slika 14. Desno polovico romba potisnite
proti levi.

Vrhnjo polovico prednjega dela za¬
pognite proti sebi in navzdol (sliki 15 in
16), da nastane prostorska oblika z nav¬
zgor štrlečo konico - desnim vogalom.

Slika 15■ Prednji del zavihajte navzdol.

Slika 16.

Zgornjo konico spredaj ležečega tri¬
kotnika zapognite proti sredini vodo¬
ravnega pregiba (slika 17).

Slika 17. Zgornjo konico prednjega trikotni¬
ka zapognite navzdol, da oblikuje zgornji
rob desne polovice srčka.

Levo konico zapognite desno proti
sredini, da se dotika zgornje - navzdol
zapognjene konice.

Desno polovico srčka, nastalo z za-
pogibanjem, zavihajte nazaj na desno
(sliki 19 in 20).

Slika 18. Zapognite tudi levo konico, da na¬
stane hrbtna stran desne polovice srčka.

Slika 19. Nastane desna polovica srčka.

Slika 20.

Postopek ponovite še za levo stran
srčka. Trikotnike zapognite v desno (sli¬
ka 21), po enakem postopku, kot ga v
drugi smeri opisuje slika 14.

Slika 21. Trikotnike zapognite v desno.

Vrhnji rob prednje ploskve zavihajte
navzdol (slika 22), kot je to v drugi sme¬
ri narejeno na slikah 15 in 16.

47

Slika 22. Vrhnji prednji del zavihajte nav¬
zdol.

Najprej zavihajte navzdol zgornji tri¬
kotnik (slika 23), nato pa v levo še des¬
ni trikotnik (slika 24), da nastane leva
stran srčka. Pazite, da sta obe polovici
srčka simetrični.

Slika 23. Zgornjo konico zapognite nav¬
zdol, ...

Če uporabite papir, ki je na licu dru¬
ge barve kot na hrbtu, pazite na to, ka¬
tero barvo boste uporabili za površino

srčka in katero za površino podlage. Na
risbah je lice papirja označeno modro,
hrbet pa belo.

Slika 25. Nastane prostorski papirnat srček
na čolničasti podlagi.

Slika 27. Papirnata srčka iz barvastega darilnega papirja

USTVARJALNE.

DELAVNICE.

i raniva

CENA GRADIV: 2.900 SIT

H knjigi Ustvarjalne delavnice, ki prinašajo pravo zak¬

ladnico idej za ustvarjanje tako v šoli kot doma, smo
pripravili tudi komplet gradiv. V njih so zbrani materiali, ki
jih potrebujete za izdelavo naslednjih načrtov,
predstavljenih v knjigi:

Papirnata lutka * Avtomobilček iz papirja * Jojo *
Zemljepisna sestavljanka * Kroglici na vrvici *

Igrica za možgansko telovadbo * Račka *

Helikopter za najmlajše * Mali snežak * Okrasne
kroglice * Vazica * Piščalka

128 barvnih strani,
21 X 29,7 cm

CENA: 3.900 SIT

Tehniška založba Slovenije, d. d.

Lepi pot 6. p. p. 541. 1001 Ljubljana
Telefon: 080 17 90. faks: (01) 47 902 X
Splet: www.tzs.si. info@tzs.si

Knjigo ter gradiva lahko naročite na
brezplačni telefonski številki 080 17 90
oziroma v spletni knjigarni na naslovu: www.tzs.si

VoSa udeielbo pri poltninl je 4S0 SIT. Naročilo  lahko prekličete v 8 dneh po  prevzemu knjige.

r n i k

epoksidne smole, lepila,
steklene tkanine, karbon,
ločilci, polnila...

Mirnik TG, d. o. o.

Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana
www.mirnik.si
e-pošta: info@mirnik.si

Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro
na telefon 01/54 654 14

januar 2006

ooca

48


j

, „

V ©SJHCTJVU

1- Model letala telstar 400 je iz kompleta proizvajalca Panoptikum iz
Kamnika izdelal Boštjan Perdan iz Šenčurja. Na modelu je opravil kar
nekaj modifikacij, od katerih sta najbolj opazni štirikratni lom krila in
Pritrditev krila z vijakom. Nekoliko je povečal tudi širino trupa, da lahko
sprejme 8-celično baterijo Sanyo N500AR, ki se vstavi skozi kabino mo-
dela. Model neposredno žene motor speed 400 7,2 V z zložljivim prope¬
lerjem Graupner cam prop velikosti 6x3”,  za krmiljenje vrtljajev pa slu¬
ži krmilnik Schulze slim-15be. Model z razpetino 1500 mm tehta 485 g.

2- Stjepan Količ iz Brežic s Simpropovim modelom letala SE-10 šport.
Model je lesene konstrukcije in prekrit s folijo oracover. Poganja ga mo¬
tor OS 25 s prostornino 4,07 cm3, lahko pa je opremljen tudi z elektro¬
motorjem.

Podatki o modelu: razpetina kril 1380 mm, dolžina 1048 mm, profil
NACA 4412 mod., vodljiv je po smeri in višini (z 9-g servomehanizmi
GWS) in ima krmiljen motor.

Model je primeren za začetnike, saj se lepo odziva na povelja in odpušča
napake, zaradi močne konstrukcije pa prenese tudi trše pristanke.

3- Papirnata polmaketa vesoljske rakete sojuz s tretjo stopnjo fregat je
izdelek modelarjev Mednarodne vesoljske šole v Bajkonurju.

4- Dioramo, ki prikazuje prvi kratki let poljskega slikarja Czeslawa Tan-
skega z njegovo letalno napravo imenovano »Lotnia III« leta 1896, je iz-
d e lal poljski maketar Marcin Matejka. Z njo je sodeloval na lanskem od¬
prtem državnem prvenstvu Slovenije v plastičnem maketarstvu.

5. Ob dvestoletnici Kraljevih bavarskih železnic je Marklin v enkratni
seriji izdelal model starinske parne lokomotive Klopstock. Zanimivo je,
da je za kurjavo uporabljala šoto, kar je razvidno iz pokritega tenderja.
M modelu je vgrajen digitalni dekoder MFX z zvokom, ki ima na voljo 14
različnih zvokov od sopihanja, nalaganja kurjave in piskanja, do točenja
vode. Model v merilu 1 : 87 (HO) je v celoti izdelal iz kovine.

Foto: D. Jamšek, A. Kogovšek, I Kuralt, B. Perdan in A. Zagorodni

ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE

Bruno - naiven in neroden, da kar kliCe
po nesreči. Bruno je v svojem bistvu zelo
zvest, se ne boji in je pravi prijatelj.

On je tudi prvi, ki zaupa Mamie, in je
najbolj vnet, ko jo brani.

Ailsa - s svojimi bleščečimi očmi
in gladko kožo ni ravno najbolj
vzgojena članica Živalskega vrta iz
škatlice. Je pametna ter iznajdljiva.

Wolfgang - ta nemogoči značaj nosi
breme velike skrivnosti s seboj - je namreč
sin Michaela Scota. Zagrenjen zaradi dolgih
let očetovih zavračanj, bi Wolfgang storil vse,
da bi postal spet človek - celo vohunil bi za
Toleda.

Edwin - je svojevrstni voditelj
Živalskega vrta iz škatlice; odličen je pri
vodenju v težave. Uživa, če lahko naredi
vtis na ljudi z izbranimi besedami, za
katere pogosto sploh ne ve, kaj pomenijo.

BRU no

evann

l AIISA

CDOlfCAnC

I format; 12,7 x 19,5 cm,
L*obseg: 240 strani,

- cena: 3.900 SIT

L izid: januar 2006 -

Bil je najhujši rojstni dan Marnie McBride v njenem življenju. Nedavno ji je umrla mati,
z očetom pa sta se iz Denverja preselila na Škotsko. S tem se je za Marnic pričelo nepozabno
popotovanje, avantura. V njeno življenje je čarobno vstopila škatla - živalski vrt iz škatlice,
zbirka izrezljanih živalic, ki so vzrok za Marnijine dogodivščine.

Za 11. rojstni dan je Mamie McBride postala
Izbranka. Kot Izbranka je dobila moč, da prebudi
štiri skrivnostne živalice iz škatlice, ki so
mirovale od srednjega veka. V svoji usodi, da
hodi po stopinjah Micahela Scota - nemoralnega
alkimista, je postala tarča zlobnega Toleda, ki bi
storil vse, da bi si jo podredil. To pa zato, ker je
Izbranka edina oseba, ki bi lahko našla
izgubljeno Knjigo o prepovedanem znanju.

BRATOVŠČINA KNJIGE

Leta 1111  je bila na skrivnostnem gradu ustanovljena skrivnostna bratovščina. Sestavljalo jo
je 11 odličnih skolarjev, katerih naloga je bila, da vso svojo modrost spravijo v eno knjigo z
enajstimi poglavji. Naloga vsakega brata je bila, da pripravi svoje poglavje, glede na modrost,
ki jo je premogel. Najbolj je izstopal alkimist Michael Scot, ki je sestavil poglavje o
Prepovedanem znanju.

Tehniška založba Slovenije

Tehniška založba Slovenije, d. d.; Lepi pot 6, p. p. 541,1001 Ljubljana; www.tzs.si, info@tzs.si

Svoj i/vod lahko nniocilo na brezplačni telefo nski šte vilki 080 1 7 90 ali na spletu : www.tzs.si.

ELI 5  •januar 2006 • 27

Zimsko veselje

Risal: Matej Pavlič
Merilo: 1 : 1

Model

starodobnega
dostavnega vozila

Konstruiral: Matej Pavlič
Merilo: 1

1

KOSOVNICA:

Št. Element

1 podvozje

2 zadnja stena kabine

3 sprednja stena kabine

4 stranica

5 streha kabine

6 spred, stranica motorja

7 maska motorja

8 stopnica

9 stranica motorja

10 pokrov motorja

11 zadnja stranica
stranski opornik

13 zadnji opornik

14 nosilec klopi

15 klop

16 sprednji blatnik

17 zadnji blatnik

18 obroč kolesa

19 pesto kolesa

20 napera kolesa

21 os kolesa

22 krmilo

23 os krmila

24 žaromet

25 pokrov hladilnika

A šablona-sp. del

B šablona - zg. del

Gradivo

vezan les
vezan les
vezan les
vezan les
vezan les
vezan les
vezan les
vezan les
vezan les
smrekov les
vezan les
vezan les
vezan les
vezan les
vezan les
smrekov les
smrekov les
les (glej besedilo!)
bukov les

bambus (glej besedilo!)

bukov les

vezan les

bukov les

bukov les

bukov les

vezan les
vezan les

14

21

15

11

N)

CN

•

H

n

M

rt

januar 2006 TEIE 5  • januar 2006 • 23

TIK,! 5  • januar 2006 • 21

bJ

4 ^

►J

¥~4

n

januar 2006 TISI 5 •januar 2006 • 25


<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="41KlXQeEoxEhy34AhY3The/1BpnQ+VYuos5u5clGzrRnlXHoCIfs3G3bHsiph0YmdOogfJmtlr8hoUAdlSpMbI3qacOzlZDqOB2l+3XJhHR0mTnXR/BCnt6LRuutG3Rp4ewFwop10kdVSm6rSCetCg==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="fD1UYgdlWf4C0D/340ZGtMuYXibDyXYNmJMWyrkjSLqu3rIHcFjeLJEXJFSOIdqFCzU9yGYzvyU1Q6l3obks0Zc3NRQ+emvDAHtbopV9+0wy2Fn6TNbmNgyBKSpLWIOuO7cKSSzqUQzFElxb5AeFzR3t6tctVQT6bpnymIHVx/gA4/hKe/7kimhY8/2EulJxjigIQbxiftKxkUgsJNtVMjsLkpJ7wpwdObCX1MWqoi+2xgzPlnzAGe08ig6rQOfuXjbJk1kORbTut/hbP5XMgJRpQNUw1gj+47lRbFf7bbx3+nfQ5Lqu2cYnp2ucu7rx1/VvwJ7yEhO07HQaWD4hgegu+c/DNhuykSbuQgEc9YDLuKHkfV1xTS2FROCTBl0JRIC9iEqFi3MJ8NeQlacXnymCiAM86n7Hsw1ePVn8M2BFSSzCsztVWK41aDiF0gwmw9bWUf1Fkgr9z/a80RNyrx/tHX+1/Mb5D0hoEe5kqMGVuP/6vkb0CNsDZMSWglhrndxvgz1kDt5O3KowVG4MyScavDVeJ4GH4S/NTr8aT/URC7kSaUegN/Ax8edlUSveonBnxcaMC1q8jaZ2EzTHB0B8enveErVCj23B+gQOyQ9veQGcdsvoI7LeQDwLqlb//c1aKhDIhiVKvQK5HFnmvy9gGvqaCcCd0PQYQGruJ/rQeD1xOwEhUpRUfOKrj8w70sGLD0ax2SMB0oFBZifsoDGopa0KitQNfMTA01dJyEKnR0hINGr4p6NEVKv/HpWA2ELfhUyKhDZ4J5eVX4Z3qi+GaPfMQJ/99FaH1yjVq726/3A4srJ89DaEDFasBbIhNm0am01TvkAy5l96m1SCFgGoE+HAWkIW2/101TVAahGS4+yMaih7Z5aoRhNNlWaqZMt5bGWpvWzhMBy5zk7ShXpLXBcd8+ZiK+Qmr30+/hmTocYj5Hg6vzJlkHXAUCFmFvy6Ii1lU0pc2zDtbf6QThil4f7WBol2ydjmApODPmlXwHnOcdWSMpw+tKU1LejWbYP/+/RhETBzML0GpaHTA/KUE+GTHo2VNNY/FRDSR/clswIjBxbfj3xKBVwR8Z6JYYUeu+vF/oEwh2v1eTeINBNYrBVmsb5bKqhJsGXfwo2tx60zVWvCgCFZVQi8ZSEDSFmj7Lsk4JxokkbUAcxhAAh4WeZ+8tlnDmeFYIFXrIg6BQnnQc/OnNZ4RZh2UshNpffDFG+TUAL/tdD1Nk8H+oUCYGu7PpqMPXBOTgePD1A=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>