Pomenki o slov ensk em pisanjI. *) xxrv. U. Kej različne so časi besedne razlage, in nektere se celo odlikujejo! T. In so po tem odlične, kar jini pa ni v hvalo. U. Kako da ne, sej je odlično to, kar je posebno lepo ali izverstno? Poprava. V XXIII. pomenku str. 171. v. 8. od spodej beri takole:... svent ali sviet; sv^t mundus pa svejt, po nekterih . . T. Kaj še! Vsak slovenski otrokve, kaj je lično, rocno, urno, ljudno ali priljudno itd. U. Se ve da, in jaz tudi. T. In vsak slovenski otrok tudi ve, kaj je nasprot orflično, odročno, odarno, od\judno itd. U. Se ve da ve, in jaz tudi vem; in zdaj se spomnim tega, kar se je nam nekdaj v .šoli primerilo. T. Kaj tacega? (J. Pisali stno slovenske naloge, ali kakor jim učenci dostikrat raji pravimo zlasti kadar so težke, nadloge, in naj bolji 80 dobivali slovenski znak ali klas ,,odlično". Ko po tem na.stopi drug učitelj, nam pri neki priliki razloži v slovenskem besedo odličen, in tedaj še le se mi je dobro zdelo, da nisem bil nikdar med odličnimi! T. V hrovaškem, pa tudi v rusovskein so sploh jeli rabiti lo besedo v pomenu ausgezeicbnet, vorziiglich; v slovenskein se pa res ne poda. U. Ali v staroslovenskem tudi ne? T. V stsl. je lice a) facies, figura, vultus, gena; b) persona; c) color; ličn' (ličen) je to, kar pulcher ali speciosus, formosus, in personalis (cf. Vodnik: pronomina personalia - lične zaimena) tudi v novoslovenskem. Vesel sme biti vsaki učeiiec, kadar lično naredi svojo nalogo. In kakor so si v latinskem nasprot facilis — difficilis, nobilis — ignobilis, humanus — inhumanus itd.; tako so si v slovenskem lično — odlično (eonformis — deformis, gestaltet — ungestaltet, \vohl - niissgestaltet), ročno — odročno, urno — odurno, priljudno — odljudno itd. 17. Tako ima vsak jezik kaj svojpga ali posebnega. XXV. T. liOliva se koj poslednje besede, in povej mi, ali bi se ne smelo pisati tudi posobno, osobno. U. Mnogi celo pišejo osoba nam. oseba; kterojepravo, ne vem. T. Lično je a) krasno ali izverstno, in b) posebno (personalis) ali osebno; in posebno je ravno tako a) izverstno in b) osebno. Kakor v stsl., se rabi tudi v rus.: lice pervo, drugo, tretje n. perva, druga, tretja oseba. Zdi se mi, da posebno je po sebi (posebi, -e, -ej), kakor osebno — o sebi, sosebno — so sebo, ali morebiti po osebi, s' osebo ? U. Torej se prav piše oseba, osebno, posebno, sosebno nam. osoba, osobno itd. T. V tistih jezikih, v kterih pravijo in pišejo sebe, sebi, sebo ali seboj, je pravilno pisati oseba, poseba in posebej (po sebi), sosebno; v kterih pa pravijo sobi, sobe, soboj, je pa osoba, osobno prav. V. V slovenskem je sebe, sebi, se, o sebi, seboj zdaj navadno. T. V storivnem, kakor menci, tebo, sebd, in menoj, teboj, seboj, tudi mano, tabo, siibo (pri ogerskih Slovencih celo medov in nienom, pri hrovaškili menom in menum, vid. Mikl.) sim ter tje; vendar navadna pisava je seboj, in sicer z e v vsih sklonih, torej je najbolje v slovenskem res oseba, osebno, posebno. V stsl. je sauio v storivnem sobojil, sicer pa je povsod e: sebe, sebe, se; vendar je osob', osobi, osobe, osobno seorsim: recte o sobe (sebe) nota nsl. osoba habd. dain. osebenik Iex. osobenik trub. inquilinus, colonus osebek, osebejek besitzer einer kleineren hube osebenica solitarie vivens, osebujek ausgeding osebujni particularis habd. croat. osoba. Mikl. Iex. 17. Vidi se iz tega, da je o bolj hrovaško ali vsaj nianj slovensko kakor e. T. ,,Xa posebnice se zanaša, zato ne je" er macht Reclinung auf die besondern Gerichte (Speisen), desswegen isst er nicht, piše Murko, in posebati fabstrabere, segregare), poseban (abstractus, segregatus), posebva (abslractio, segregatio), posebnik der Sonderling itd. U. V slovenskem bi bil posebnik zdaj tisti, ki bi pisali hotel osuba, osobno, posobno nam. oseba, osebno, posebuo!