SART FAS! Z/AU - SVOBODO NARODU.' -Liu li L/=i\ izd )jz\ jnfo r/aacl j5k1 včrrmlk osvobodilna fronte) PO IZDAJI m O SVO S O N E/A CZt/ALJU Leto Y.___________-Mttuata __________________ S t ev, hSL0V5H31ii POBOŽmi^Jt^v,!^ - 2 ~ . __________gogao avffista kot zaščitnik, kot osvoboditelj slo** vso pravilnost in~resničnost sodobne vanskih narodov. slovanske politike, ki prežema tako Ce hočemo velikanski nomen sovjet vexIEI >asK-niro9. in njegovo" vodst= sko-pol"3skega suorazuma spoznati v vcrkokor drage slovanske narode, ki so vsej njegovi celoti, je treba z njim se z ruskim združili v skupnih osvo= logično -Dovezeti še dvoje dejstev'* bodilnih naporih.'" prvič", priključitev materam Beli Ta politika vsekakor obstaja v na^= Rusiji in Ukrajini beloruskega inu= slednjem; Eralfeskega~ožemTnat ki so ga svoj prvie, med slovanskimi narodi Bu* Čas"'ugrabili poljski reakoionarji in sije, Belorusije, Ukrajine in Poljske imperialisti, kasnejši~izdajalci odst-rsaiici vsak kamen spotike s tem, skega naroda in poljske države ter da preneha'njihovo r:sdsebq+no sovr&£t nemški fašistični i£Lc£ci£ ' ~ " " vo in sleherna sled njihovgga medrs= drugič, stališče Sovjetske "Zveze, bojnega zatiranja.7 da se med njim?.-© da naj Poljska raiširi svo_je_me> na postEvi"jo pravilne narodnostne meje, zl^ad, t"Ja77S7ere~bII o~š*o viEst vo_ d& se med njimi skuje s pristnim člo vsj'Cq2 ogrozeiio' oazlVeTl^ru jan^Sr vgčanskim in demokrati enim ftibom pre mSaržeRg- pc^lepapo '£1c'fdE^ki^že^-^« žijtr, rlsga in enotnost, resnična - ~ToroonslS. 1-eju^-ja ne rrtse^ka! - vzrje^TJst^ že ob j e vil, da je pr^/jski 17arodno~Gs - dmgtSj slovanj^fnlrjc^ PaJTieTJ svnbadilfii Svet izrekel nt)ve zshtoVe BelorusiUkxajir.e in Poljske zuva glede ureditve p*3lib>lh moja., ?3't:;o= rovat izpred nehava', st jo j>r^£erT>aaBk3 va nororeČ, se j-ie^o ga 3 t«;, da svoje nejč VzŠidna in t.cr poio^ij-.sj ? na 4a enkrat za pomorj^sk* (.^e? 0^1= ŠJej 'OL^fcJf^.^o nevarno 1c ncirJkovj.tih. oi1in'fc? potrd^v« '.-e Včndm^ih-: n^.fi= imrwi sliTorlb nrrppiov. ske ve rt i doU&š mjrSc bile, 1'rJa, slor&Lgka 1 -olitika je prav za vendar n&m na tem -^ctu 'Jinrgug uoTj to mogoča, aaio rejnifefc tn p ras ali m?mj šočs.o vseeno taVivtfSši, zato -sol* te^lj?:iiR temveč ram jc pred oord tako LCVjov= globoli d«*uoLr&ti£ni VI033. sko kdtcr pol;»Ekc stalile,#da tre siovnistva na 'drjstTU, je ^eli 1 t>a TLSJtvari^: ikby t.oaio' Ita-'"rjo'IvJ ki ruski narod pred sedem in dvft^f- tiuft 3 3ti zgrabil v svoje reke "pleme va-rJ^Tr FiraadrT£3.^:3» niao figarokracijs iirčlo/eii^Lst/r ^^ITobenega dvema ne more biti, f^k^rij^* .............pt5ite,ja sodobno rurkc-poljakc v ^ tel:rrtvo, ki so_ga orogočf.li: naio^, , tev.7 dejstvo na-iree. de se je poljrki uspehi in slavne zu—,e Aru.ioa narotL odpovedal zatiranju in okup^iOi po"d vodstvom velikem stratega in id ji balonske i'n ukr a^ inske ~ man j s ; sls o a Stalina, vzor pravilne s iovca= in dejstvo, da sta se"Sovjetska 3ke politike vsem slcvanjJtLm n.a^ouom«, za in raalci narod zre ki z a~ve 1 ^ iSlovanstvo kot naj^dalra in naj - ! močno ^.jieodvisno^/rT^ZTTtr*'JSsfkj, bvl? življenjska si?.t. ka.Xtni-D.ega člo- za v W~HVih )th vgoanstva je v požnem Zcimalm in v pol zas^avlloi TV^je nijlioljšs oLr z:»zjnt> nem pob o du^ sllq - teda.l viiSiani pravna^ ne s nttj^olj žiTea poljskem prime.ru Boris Kidrič oo=op=co=oo~oo==oo^oo=.co=oo=:oo=oo=oo==oo-=oo=oo=oo=co»oo=oo=oo=oo^oo==oo=oo=oo P„AZKKOT BELE GARDE j Zakaj postavljamo v sedanji dobi razkroj bele~garde za eno prvih nap ' ltJg OF? Horda iz razloga maščevanja za vse strahote, ki" j5h j > izdajalska bela garda z vsemi svojimi odtenJ^ povzročila slovenske^ nsra^tuV Ka= kor je gotovo, da bo slovenski narod moral~cbračunc.ti ^ vreei izdajalo! in razdirale! slovenstva prav aato, da bo mogel graditi svo.io todjenost na vo i stenih in značajnih ljudeh, tako je gotovo, da niso-Osvobodilno Ironto n:'k dar vodili p ri- raz lorn j e vanju in uničevanju notranjega sovrtžn.jv.r, blo v^,:rkj. nagibi ne razre"daa sovražnost in ne nazoraka ali ^erska nostroiio^t,- ! Ze v prvih dneh se je Osvobodilna fronta zavedala svoje~n&.jo-cgovGinejfc't na loge, to je, ostvartti enotnost, Ta"velika odgovornost je narekovala neiz- prosen boj proti .vsem tistim nosalcem nasprotnih tokov v času us-vobodilnc- ga boja, ki so hotrli s slepijivini doa^inskimi in verskimi gesli prodati ~} - . avgusta 1944, ., ^gLOVSM-HI POi&ČEVjLECJ"L stev.13. slovensko ljudstvo tujou, zbrisati slovenstvo, zatrrti vsak podvig pris-fciih ljudskih množic in to vtn samo za zagotovitev lastnih osebnih in klikarsMh položajev. V današnji dobi, ko se brez dvoma približuje Hitlerjevi Nemčiji in njenim pajdaš eiii smrtna ura, hoče Osvobodilna Fronta prav to svojo veli~ ko najogo za z dražitev vseh pozitivnih sil na slovenskem ozemlju dokončati. Ce danes klice Osvobodilna Fronta vsem tistim, ki še niso v njonih vr stah in se oelo tistim, ki so danes še hlapci osovraženega tujoa, ne dela tega zaradi svoje slabosti, in občutka premajhne usidranosti v narodu ali kakršne koli bojazni v uspeh. Nasprotno! Največ kar je mogla Osvobodilna - Fronta doseči, je dosegla v času svojih najtrših preizkušenj. Llisel OF je postala ze takrat lastna vsem zdravim ljudskim silam, njena organizacij a a* je rasprsdla do sleherne slovenske vasi, partizanska vojska je s svojimi - slavnimi ponodi prekrižarila vso slovensko zeinljo. Brez vsake zunanje pomo či , sano s tesnim sodelovanjem bratskih jugoslovanskih narodov se je Osvo= bodilna Fronta tako zrasla s slovenskim narodom, da je niti okupator niti notranji sovražnik ni mogel odtrgati od njega« Svojo notranjo utrditev je tedaj dosegla iz svojih lastnih moči. Posledica tega je, da je prav sloven ski narod, združen v OF, prispeval k skupni jugoslovanski stvari, in dosegel, da so pridobitve Osvobodilne Fronte dobile priznanje ne aamo pri zaveznik ampak tudi na sedežu bivše emigrantske Jugoslovanske vlade in v vsem demo= krationem svetu. Sporazum Tito - Subašid je v jugoslovanskem in evropskem, posebno pa še v slovenskem obsegu dooela potrdil pravilnost programa Osvo= bodilne Fronte in njeno delo. V jugoslovanskem svetu in v svetovni javnosti so ta vprašanja jasno rešena in nihee več ne more upati, da bo mo.^el mimo Narodno Osvobodilne Vojske Jugoslavije, mimo narodne oblasti, ki jo je dvi gnila osvobodilna borba, postaviti sile, ki bi mogle dobiti opore pri nas doma, prevelikih zaveznikih in v demokratičnem zapadnem svetu. Oboje: no= -tranja moč Osvobodilne Fronte in potrditev njene politike s strani zunanje ga sveta je izhodišče za razkroj belo garde v sedanjem obdobju te velike - vojne. Iskrena želja in odgovornost pred bodočnostjo nenehno terjata od nas rešitev slovenske enotnosti. Zato naj prav ta čas velja poziv vsem aktivi= stom Osvobodilne Fronte in vsem -pravim slovenskim rodoljubom, da store vse. da se belogardizem razkroji, da cas popolne osvoboditve slovenskega ozemlja ne bo zatekel na njem nobene belogardistične vojaške in politične" fornaci= je več. Prav zato, da omogoči vsem tistim, ki'so brez lastne volje ali "brez zadostnega premisleka še v vrstah nasprotnika, vrnitev k svojemu ljudstvu, prav zato, da poštenim slovenskim družinam in domovom prihranimo sramoto , da jim omogočimo lažje vključevanje v pravo slovensko skupnost, prav zato, da pripeljemo čim več ljudi, v našo svobodo in sioor takih ljudi, ki bodo 60 DOMOBRANCEV 12 NOVEC-A MES2A SE J S PH323ALO* CiIT£ARJ>, VI BEIG-ADI. - 071 120 DOi&BHALTCEV JIE JE V POSTOJNI 08TAL0vle SE 24. - 40 DOMOBBiUCEV 'JZ SV^PETBA SE JE JAVILO NOV, 40 JIH JE ZEZZALO VCIZOV. ~ 92 PSIMOBSUH M&TOV IZ BELOGARDISTICiJi POSTOJANKE BIKI££3EBC~ JE PSESTOPILO V NA30 vojsiio. D 0 M. 0 B h a N C I, KI SI SE NISTE OMADEŽEVALI SVOJIH HOK Z vanjo prišli z zavestjo, da so nekaj storili za osvoboditev slovenske zeia= lje, zato naj prodre ta poziv v sleherno švabobransko postojanko, v vse ti= ste domove." ki" še niso spoznali in doživeli potrditve pravilne poti Osvobo dilne Fronte. Našo literaturo, vse naše letr-ke, radijska poročila,1 izjave članov jugoslovanske vlade v Londonu, odločilno uspehe Bdeče Arkade in 2aF Vez.niških vojsk, polet NOV in POJ - vse to 00 dolžni naši aktivisti posre= dovati v vrste svabebranoev. Navezovati morajo- &t*ke z njimi in jim brez vsakega prikrivanja dejstev predstaviti položaj tak, kakršen je, pomagati ' -- 1 J - J----------— ~----------------~ 4" — —slovanskega aktivisti Atl veČ pozornosti in vou trur".a« Prav sedanji br3 poziva vse d^ujtne., ki imajo svojoe pri sovražniku , _____rJLr____r ' koneo avfgss-Sa 1944, f. . .. ' ■ 1 da store vs#v!'da ga z spuste in;da prestopijo v nase vrste. Na oni strani jih čaka brezpogojen pogin' in 'Vsak n~>, da bodo zapadne zavezniško armade k kor koli ščitile švobobraafce, je le brezvestno zapeljevanje zločinski.1! be* logar distienib. voditeljev, prav te dni je londonski radio povedal o tem po poknoma jasno besedo« '• ■ ' t Današnja doba je zadnji klio vsem tistim, ki so s svojim vedenjem po$ pri i tako »srafa po.iitie.no sredino, IT jih. mlačnost in špekalontstvo njihovih voditeljev n£::ia noben? realne perspektive vec» Al:V si hlapeG tujcu, ali si Slovenec in s te?n v vrste Osvobodilne fronte, tretjega ni. Sada j i čas opredelitve je prise-L In .prav opredelitev tekih ljudi na skr^n Osvobo (Hlne" fronte more biez dvoma prispevati, k razkroju bele ^arde, £:\ še n^kdo lakko k tem prispeva® To je slovenski, črtiovnite* ITa kakšen način lahko sile venski duhovnik pr^o^ore 'k teiii razkroju, sam dobro ve, Marsikje -mu je pot v nasprotne postojanke najbolj odprca* Izrabi naj jo v zavesti, da je prc.v vc.denje dela slove:,;-S^e davščine marsikje napolnilo sovr.-.^ne postojanke s slovenski ?ai fanti l.k možmi, Izvršev^iie tv. xn t ak eoziv 0? je i zr^z moči, ITe "gre za reSitn"Cir nj^ila'"-k ie^'"" - T■ ' ' " " ~ ' T;eaVjn^rao m o roška: e i ■:..■■■■ S o k'" . /iata v :"5.,;oven3ko uničenje« ., ' • :l ' " j oboi j" t j i vi 'šv.-^obr-^i noj M zavedajo, da bo-brez usmiljenja u~ ničen vsok? bo iz iaj-alski poti i^p^u dbJ3pato»;:u pr, divjanju co njdnbvi .anrttfc. uri; £ tako sa^tjo tudi. aa£i akti vi št i „ Osvobodilna kronia bo tV; nalogo izvedla z enako 'looleunost jo, k«'co:r bo pomagata Vsem 'tisttei, ki imujo vajd za^n.Ttiti sov rožne vrste1 in se'yov^ niti k svojerjn. narodu, pr7 Harijon Urecelj Mcz--------------------------- -= "<= —-= -— --e-.fiea©-IGJ primo&sh slovenci volijo & . J C^ft^ ►'■»»».ilji, *1 41 » I O*"^j _ 1 J2 * *^ t> i ' * "lilija TFO r» 1 j j jrff / f. t> ^ V slovenskem Primerju- se vr;'r:' jovo di .v vaseh, ki jik neposredno ograda litve v n^Jdnci onvonn-ialne odbn/o0 joos^lo^ vaseli je Primorci dokacivTjc ^-■«■■ bala me veoi ..'zrelost s' TOts ' ni." ^^M^r-ttv^ V-li-nr-e rs? ,0 r -. kod v :ie^>osredii MJ.zini. £.o;vrfirejri*, di e^io v i^v^.ki Slviveni 1.' z glasovi:', o o v rojin^l riri.jC S- na ^ o}th\:ifti Trs v -^kv-Jk n p:.-. rockio in r^av^jrk U .}rirT.ost.. • m'a rftv bo ti rimor^k^, dr^ slovansko /al;; t ve Ae. t;^ v.olit-vt". -r' tc-n naro še vse :ft■ fine m^rd^;^13 ' 3 Slovenijo, 14*3oTL: u-l.;^';^ , cvkh!^ in voiitve ca ske oblasti? So m.li.b^ni-' ., nb ^ri-r^sjo v iolg-ib na Tolivai-skocU l.c ^e^kod Ljm :ic-v.s. iastavan- dski tabor!.. si;j i^e ffl * fe avev^rt^ š'38^; »ftfiask".mu. kn na !dva do tri tisoč Ijael, Okki sr..oiii ročnimi jfo. vsak'. k:rej pomeni sc se vrinil;, .na kcacls!^}^ na V^iS""? 1;rN f aro čini P črte« skem, v ;3rkin.lk in Jia žo' na volišča oJvtV.^ni - z jo'udeležilo b&c&c jniti^a Ik .+1* lipovih, ffo a/ na ur soc IJlit le Mtp! o t žoVzzznr. rm- ve volitve noč« zadnji voi sto j- aaxo, da-sMŠ:ijo našo .•ovj.^av^ v/; • o v:-; nebi, v t's Vr.ilce gOTgSr-.^o« s Loverakz?. postejan-k,.' IJ6 nstr^ljo. Ba ^ob^nc^a ^rp. ja-ia'S? tu srao truda ne nevarnosti« '^.^iteari?!^ ^Vova^i? se i ^^tvom za in dekleta/ ki nosij6 ce'trtinq. po ste j 'čfbšt^inAV: tri;';- £ar'>38o težnje so lit lenega "d^la nd. ttfre;.va'^;"a svoj težnje' vse.b Slovanov« menih, so -niči pfi priinorsi^o■ 1 jucistv? je'bilo ze dol najbolj a/;ilne,. .yplitve so se vršile ' go let izločeno is politione, ;a zivl^e v tolminskih gorah,, v 0:oriški okoll= nja-. ni moglo ne smelo sode-lev,'^ti ni oi, na Vipavskem, ' e »e.rra, v C? oven ti pri občinski upravi o to nekate= ski Istri prav p.-^c v:r.w,>x Zopj:^. Ti spočetka niso uvJeli velikega po- m^da teh volitev. A dali so Sa pouči ti in so razumeli, da si n tomi volj v;tvami-sami deli Jo.pravico, fei so tru ;'jo tujci kratili dolga stoletja.- pO- sebno krut o pa 2 ada i :Ui dva j se t in vaš let, Spoznali -so, kaj pomeni, ako na rod lahko svobodno Izraža svo jts voij<} ^gra&i on last Isrsebe^in s a' Sehe. Pri mŠrski človek je začel misliti, jeza čel^živetit Noče 3iik3mu* vpc "biti po •nižen-iila^eo,- noče.se.vep zadovoljiti z drobtinicami, ki padajo z- "bogato c^ blažene mize, aStpak .je zrašel v nove gaj.', samozavestnega človeka, ki bo -srift po svoji volji urejal svojo usodo.le volitve So tudi za Slovensko Primor= je - osto& mejnik med staro in novt5 iJBbo, . glasen klic 1 Staro se ne -sme ve o pa?r.iitil Primo-rdl se p^leg tega, dobro zave •dajo, da imajo te velitve zanje tudi velik političen pomen« Z glasovnico v rokah utrjujejo priključitev sloVen« . o avgusta 1 944, .skegU prime i-;" a it ,cb c.dni, ~s druMcn. 'Sipveniji v fed^ra+tvhi, oc-mokravxč= _ni JugoŽlavi 3i, 3" te mi - volit 7 a i 7= poln ju je"} o' cen s/ojin ii 'j,jb:o-l-jiHu- l;- • :nov v preteklosti in 3o jtsti od t a • zovišldh ."Jimc,kcv pa do '5orre.v-> " iti- to padli v tej ."toib.i., z rllcodnifflhorcfclil /Vojkom na coltt. tfj.ihove 'žrtve in tg volitve so plebiscit, ki -m-rJ^oe r.e . bo mobel ;OT)prGjrš ,i"e J;roL*J&'( tudi z glasovnico, s katero že danes gladijo svojo narodno oblast, dokazu jejo svojo odtočno voljo za svobodo, ki jim jo sicer jamči atlantska iz j a va, kateri priznava vsem narodom, ma lira in velikim, pravi.no do samootUoč be.Za to pravico so no pripravljeni Primorci boriti vsak fcas in proti vsa komur do zadnje kaplje krvi. Dolga stoletja pod tujci, 2p let najhujši sužnji, a nikoli in nikomur več — raj si smrti - • •'- - - . - , > , Ta trdna, enotna volja naroda in naša vojska bosta jamstvo za uresni= čenje naših narodnih teženj. Primor= ci tudi v volivnl mrzlici ne smejoffi zaTJffl na oBorozenl^T0^ am^sk morap In učvrs^iri na^e^rlga Se 3 g>Ic^no~In p^olno^mo ollizaoij o vgo5 mjsHji, Ei sčT sposolžH~za_oroz^ • • • ..............r, ' To je izredno važno.prav dsnes,ko pogin j a hitlerjanska zver, ako hoce= mo .končno veljavno i svoje vat i 'našo svobodo• in zsvarov*-*rl dragocene pri= dob i t ve dosedanje lorbo. iJOVi o£bor= ' niki, p redar i ogljem našega osvobodi .:• nep-a boja,•bodojagši odločni borci ra tsrczuu ttoš6 -pusifl§, ki j Hi bomo 'po- stavili povsod, ,kjer bivajo Slovenci, pa nam bodo z»crr;jle in otraSile me=' jo proti vsakemu tujemu pohlepu; 2rr.ii.ee 3ovk 66$666(666ji$6666-66566666k6te6666$666 POT BOSNE IN BZRCECOmE K SV " /.defativn&'"Bosij.e In Hercegovine in izvolilii fcemaljsko Vede Uarolnog Oslobo- djenja-Posne i Hercegovine kot najvišje zakonodajno, izvršno in predstavi ' ško telo federalne enote Bosne ,in Hercegovine. fine 1. julija se jo vršila prav tam posebna politična skupščina, kjer so predstavniki raznih političnih skupin vseh narodnosti Bosne in Heroego=r .."vine dali izraza polici oni-enotnosti, ki so jo skovali v triletni ;borbi in .ustanovili llarodno Osvobodilno Fronto kot predstavnico političnega narodno osvobodilnega gibanja narodov Bosn:? in Hercegovine na enotni narodno osvoš= bodilni o snovi 7 Tako ž a predsednika Zffl$03J:E~&m kot Izvrš; ;ga Odbora NQ3 je bil izvoljen znani in priljubljeni nai-odni borec dr.Voja ^eemanovič. ; • . ■ .' ■;.. * -f + i + Bosna in Heroegovina sta po aprilu 1941 postali tisti del. Jugoslavije, kjer so fašistični krvniki najbolj preizkušali svoja-zver? nstva.-Hitler ju' je navrgel Aate Paveliču, da ga se bolj priveze naoe i n nastrga iz 1JW čim več topovske hrane za bitko na vzhodu, ki jo ^e ze pripravljal. ' "Ravno v Bosni in Hei*cegovini' jo..ustaski šovinizem v svojih s verstvih "prekosil' Samega sebe. Poglavnlk je poslal tja najkrvoločne jša klavca .8rjov iura PranootlČa in -Mlja' Babica. Ta dva sta z ust as ki mi tolpami načrtno trebi jala vse/kar je le dišalo'po srbskem in-pravoslavne m. v: Ob a sta kmalu- "ojela -ar-: - ' .o \n:?ZfJo\ - j j • • o-vl-ijo tudi nraslimsal, V predoriIski Ju- pro ^SLOV^Tatg:^ PpBOČffiil.BC » štev.13« ~ 6 - ^ ______ Konec avgusta 19.44^ goslsviji so "bili vedno zapostavljeni in tisti drobiž, s katerim so' se pla oe^-^.i računi med srbskimi hsgeainisti in hrvatsko gospodo, zato so gospo= dansko in kulturno zelo zaostali. To je fašizem takoj izrabil v svoji sata nski igri ščuvaAja naroda proti narodu, brsta proti bratu. Muslimani naj bi postali mesto Etfv^tov klavci srbskega ž i vi j a. Kakor v ostalih pokrajinah Jugoslavije, so se tudi me A muslimani ta^ ko j nfeti izdaj ii.fci, ki so na vrat na nos hiteli v Zagreb in se z obema ro karie aobsili Paveličev, reci Hitlerjev načrt. Dru'Dzafer iftilonovio, ,jVOdi teli"" muslimanov in velik Ti, Jugoslovan" v Gvetkovidevi vladi, se je takoj znašel kot minister ob štreni pogl&vnika in ni mignil s prstom, ko so tol== j>e Babica in Pr*ncetič'a ter musli tonskih ust ase v Hakije Kad£iča in Alije 3ul j o ka' ~ki vobodre-V?. in samostojnem življertfu "Rosne in lloroc/Tv-i.v • ..u - . C-J.>1., .V.lerjtrvni Jugoslaviji. _____- 7 ~________Koneo avgusta 1944. v . To6no 2° trideseti,]! letih, ko ji bosanski heroj C^avrilo PrinoiT) spro= sarajevske strele, sta Pesna, in TXereegovina res narli svojo not". Bosanske/ hercegovske, muslimanske brigado pa skupno 2 družini brats= 'kini enotaul-iMOv Jugoslavije korakajo k novim'zn^an. • Hadko Polič TA"KO dOVOm nVrMCti katere nosilni oneoascajo cerfe iJ^IVU, -^VUrf .^VtriiJd ve (v no družni ci v Drašičih so v mas« iJVriUV fuH . 7 ' kelihu napravi j ali milo za "briije ■ . . _ .v, . , ""fin ga končno raslomili/na tri kose in Kot. katoliški dnncvnik in 33. dvore pokradli skoro vso cerkveno onravo ) čutim potreoo, da .ob: priliki nem= ter pod nretvezo, da'se borijo za kr skega divjastva v Metliškem otočju po sčsnsko civilizacijo', oskrunjajo vse, udarim naslednja dejstva:- ' . ' kar nam je sveto-. Kot duhovnik obso= . — < nemil imel ali* hoče uvesti med. evropskimi naro= di mir in slogo, ta občutek razblinil Hvaležni smo hrabrim borcem Narod ^ n"t—— — 'j - — - -2 _ v j—- . - J. — • «~v •» •— » •• -v- - ••• m ____________________________ _ ________ vo stno oči prepričajo, U ^'emci. niso Ijc sta::/iuo na -strcn^švpbbdalneg^,:^ 'nikakršna vojska, navadna 'rez- . banja ter enotni p o cvremo osvobodil- bo;',nisk£\ tolpa. • . .no borbo jugosi o Venskih narodov,. 'r 2. čudim se in cbžaJn.lcm, da se Ketlika, 21, julija 1944. med našim narodi Se nt jo ljudje, :;'. mu a-i -r * hočejo cMafc nefsico u*. ' .. ' fettiki iLtA A.t.'.^. t.t.*..?.J'.iJl ,.»..« >. a_______?.» .'...»..j..f.JL.KJt .'.Jti-i..' • JuJL-t-J-j-JL-i.JL -i.. .•..A..* ..•._£..*. GOSPODARSTVO DR fiR&ffsTT PAT^T/^/T SG nov«je'aii pestrost razstave. VtiKim ■ })03e'ž«ne uspehe naše obrti na., V nedeljo 23« julija je bila v Be= svobojenem ozemlju je treba povečat5, li krajini o rt a obrtna razstava. - 2 dobro voljo in iznajdljivostjo .se Hazstavljeni predmeti so pokazali, ka da storiti še nr.op;o>fič, pridelovale ko kljub pomanjkanju surovin in - de- domačega olja iz oljaric "bi. lahko lovne sile samoinio vati v* in požrtvo*- seglo, višjo stopnjo,, Izd$lara domače valnost prekoračita še tako velike, o- ga platna bi v veliki meri nadomesti vire. • ' - ' la industrijsko teka 15,lno blago. KO- Baz stavljena spalnica je spominja vinsko industrijo je treba po vsgle« la na velesejmske dni v Ljubljani Ce du belokranjske livarne povečati."3u Lončarstvo je treha ;i pomanjkanje posode* V živil gradnikov in sadjarjev so pritegnile "skih p*nOgaa bo treba misliti na iz~ odlično iz delane "stiskalnice. Z delovanje kisa, konzerviranje sadja, novrstnimi predmeti iz litega zeiesa sadnih;sokov, prazenje ječmena in iz= in aluminija, ki se zbira ob porušen,, delovanje ci-rorije kot kavnih nadome nih železnicah" in mostovih in iz. str stkov. . Zglavij enih'nemških le J al", je,.bila Delovno-.silo moreno cikati iz ml a zastopana nLivaman iz (Jmomlja« .Me- dineV Zaposliti je treba čim več Va= stna elektrarna je grafično prikazan j en cev. 'fako bodo tudi tisti, ki" po la 3voj nastanek tako rekoč iz nič,... svoji starosti šo niso-vojni" obvezni svoj dvig na kapaciteto lo.OOO kv? in ki, pričevali čim večji delež k sv o Razširitev omrežja na daljno okolico bodi,,. tja do Tance gore,' Otovca in Podz^m= . Poleg tega se bodo strokoimo uspo 1 ja. Pleten? košare, lončena pohoda, sobili. in^takc več kot koristili p yolovski-.-jor^ii.,. .žeblji in podkve',.vsi obnovi nase domovine, isdalki- č>.i-tnikov in o/, gfflOVEIISia P0S0ČBVJL3C" stav.13. POVEČAJMO DAJATVE ZA NASO VOJSKO: Z novo žetvijo so prehrambene te= žave zopet p rebro dene. Pokazalo se je, da črnogledi, ki so napovedovali la^ koto, niso imeli prav,, Pokazalo se jo nasprotno, da narod, ki se bori za - svobodo in pravično stvar, odbrani še take težave. Tako je bilo X 1942, 1943 in tako je bilo letos." Iz svqjlh "lastnih sredstev smo preživeli svojo vojsko in sebe ter občutno priskočil na pomoč bratom Hrvatom v Gorskem Ko tarju in jih rešili pred lakoto. To"dejstvo nažft dokazujejo tudi su ho številke. Dolenjska. Bela Krajina in Notranjska, ki vsa tri leta prena šaj0"glavni delež naše osvobodilne - borbe, ki so bile neštetokrat požiga ne in ropaae, še vedno dajejo svo je borce neverjetne količine., Ce še ugotovimo, da so bile v glavnem ved= nO pasivne in so uvažale letno vago,= ne žita in moke, potem je na mestu samo občudovanje do našega ljudstva, do naših vojaških komisij in vojaškJn inteiidanc. Bela Krajina je v prvem polletju 1944 izdala za potrebe vojske in dru gih ustanov kg_ali_ 91vjgonov • ff.vil, kjer pa nl^vsfeto" vino, kafe= rega "glavni dobavitelj je, kis, seno in drugo. Strogo pasivna Notranjska je samo v junijtt^ torej tik pred žetvijo, ko je najtežji položaj, izdala 80,350kg ali 8 vagonov živil, kjer zope^" ~ ni vsfeto s ono 7 Novomeško okrožje, ki je v tako - zvani Ljubljanski pokrajini najboga^ tejše. je v juniju izdalo alivagonov živil in 470"glav vine. ^oudariTr p a'7e treba, da so najplodnejši predeli v Krški dolini od Novega mesta do Brežic odtegnjeni zaradi okupatorjeve kontrole. ~ 8 - ______._ ^Spnec a,vgiigta 1944^ Približno isto stanje je bilo nai Primorskem, odkoder pa žal nimamo vse podatkov«. Samo Goriško okrožje.- je v prvem četrtletju, t, j« od l.l'.do 31. IIIo 1944, izdalo za potrebe J2;koipu sa 385.000 kg ali 38 vagonov žiti 1. Novina^ ki bo napolnila iiašee'- skrivališča, bo prehrano vojake 3npre bivalstva občutno olajšala.fCs se ot tem še zavedamo z ozirom na ugodsa le hiter razvoj dogodkov na frbntah, dg stojimo pred zmago, potem n^m ne Sms biti in nam ne bo nobena žrtev p reve lika, da čim bolj hranimo naše juna? kea Stotine primero /, ko nam je naš ž vojska očuvala osvobojeno ozemljepis vdorom morilskih invroparskih tolp nam" mora biti še večja vzpodbuda, di povečamo dajatve za vojsko,'v* Narodno Osvobodilni Odbori s svo= jimi gospodarskimi komisijami in vo= jaške intendance pa morajo s pravil= ni m In pravičnim delom popraviti š^ poslednje napake. Zlasti nora izgini ti Mščitenje" pred dajatvami" svojeg kraja, sorodnikov, prijateljev in ce lo samega sebe. Izkoreniniti moramo črno borzo in~'preha j as tvo v okupato: ske posto^anke^ ki nam odtegnejo prr cej najvažnejših hranil, predvsem mf V V 1 , SCOD c Vse za vojsko, vse za zmago! m o vi som Te dni je izdal Penami zavod SI veni je nove 10-1 irske bone na podla= gi 'odloka Predsedstva SN03 in odobr: t ve JiVNOJ-a o izdaji novih bonov vi- šini 1 JO milijonov«. Ti 10-lirski bo=j ni^ ki prihajajo kot prva serija višini 20 milijonov, bodo občutno p man j lan je drobiža odstranili. Njihc-- va lična izdelava je lahko našim te1 nikom v ponos. •oeodoo ec888866 NA Š A ~P ROSVBTA Od 19. do 21. maja se Je vršila na Primorskem trodnevna konferenoa 0= snovnosolskih nadzornikov in okrožnih prosvetnih referentov za to slovens= ko pokrajino. Od 6.-7. juli ja se je enaka konferenca vršila za t.im. Ljufctfa; nsko" pokrajino. Sešli so se"vodstvo našega šolstva in naše ljudske prosve=J to ter ljudje s terena, razen iz Novomeškega iz vsakega okrožja po dva. Ti) so naši prosvetni delavci v posameznih referatih in razgovorih razgrnili - sliko vsega stanja našega šolstva in ljudske prosvete tor ob njej, primerki jajoc naoin dela, uspehe in neuspehe posameznih oirožij, napravili sklope da bo mozen^nov vzpon v razvoju naše prosvete. 7 t Kljub številnim notranjim in zunanjim motnjam, ki so~motile letošnji šolski pouk in ga še motijo ~ je vendar na Osvobojenem ozemlju osnovna šo- la. delovala z uspohom. Ta neSec šola končuje šolsko leto.~V posameznih 0= krozjih je (po nepoprlnih. ne dokončnih podatkih) v osnovnem solstvu nas le <3 ^LOVSiTSKC POBOU^Vjl^g-' štpy013, _ JLLonoo avgusta 1944» NajVecja ovira našemu pouka je S'«;rašno uničenje, ki ga "je .2pustil 0= m ozemlju številne" šole-p ožgane do tal (.v 'okrožju Eb 3sipatora Tako so po vsem čevje-Bibnioa na primer 21 popolnoma) , kjer niso -oožgane, t5a je. okupator^ vojaška sodrga popolnoma uničila ves .inventar (klopi/ table, učila, knjiz- niče itd«). Otroci in starši so Sami oskrbeli najnujnejšo opremo s a. šolsko primera pa je požrtvovalnost našega učiteljstva* k5. v takih razmerah, v ved ni nevarnosti, brez vsakih • sredstev iz nič grada našo novo' pecagoako kul= 'tuLro*Porcčila okrožnih referentov za ljudsko samo de javno s t so pokazala se= dan je delo ljudstva na področju prcsvete* 'Po naš srn ozemlju 'še ustanavljajo • eitalnioe in nove .knjižnioe iz ostankov starih in požganih^*.'kolikor se jih jo rešilo pred oZiupat-orjen«, Tls^. an&^i.iajo se pevski zbori., mladinski3s3fc šolski in mešanih Mitingi oaknv&j-G--no7e 1 juflrke tal-nte in .cdersko živi je nje začenja z novim razvejem0 ditoljski svetie ~ Uan.es je tudi šola orodje r.sšega osvobodilnega bo% idealizmom, ki navdihuje;"slovenskega učitelja in U3iteljijj?3 tez vodi. fiaj » skromnejšega dolsvoa pri delu 'zars^r-sh naše 1 }a2$fc!tII: Ji zakrivljeni basklrski noš,se je skldr . nil nad hlipajočega jšfemda' in ura z&fte petaUtfSe spominjaš mojega brata? po mnis„l^ako si mu žgal telo z ognjem f ga bodel z nožem? * Jr četudi to nib:0. t i. sti ' Ifemee, - -ki 3 i 1 u') etega kra sn •t.: ame j ca Bul t ad a j?cj..e t o va, j e mL j di Bašklrec imel rhc K'••race i^a krive čfeniske smrti svojega b:ra£a* ttV3i 00 enaklVVsi 00 zverir?'je govoril. ffVse jih je treba ki a vi kakor, volkove« w Nihče v odredu še ni znalpri plarriti k Jtemoemjneplišno kekor ssrxn vdreti v št ab.brez-.su.!;.a. podreti str a ž ar j a in podnetlti skladišče b^no: ..h^ naropanega žita ali - vojnih pptrsb&č&s, Homat"je Ml''"znamenit Izvidnik - bel in ušesa odreda. Partizani sc 3,Ju biliker'ni bil' samo c?oh.;r voj-^ te& več tudi z vest drr,g?p r j. rj eteor; "povariša In še to j in je' ugariaio.da je'v ten=° jsih nočeh ti o spopadih Hamat prepeval pesmi o mladi. dzigitki s črni „3IflVEfigSI PQBOČ]ž]VAI>SC,,_števž.ljo_____ nimi lastil in jasnimi očmi. Mladi partizani so pogo.stoma napa dal j, ITemofe. Vsi njihovi naleti so "bi li za, sovražnika nepričakovani« SS- ovci, policisti, kazenski odredi, ni= so mogli ugnati pogumnih komsomolcev. Včasi se je krog kaznovalcev zaprL Partizani so bili obkoljeni. Nemclso že slavili zmago, nenadoma pa se je nekje za njimi zaslišalo treskanje mi traljeza in hitlerjanci so pustilisra je mrliče ter hiteli iz neprehodnega gozda ali iz vasi, kjer so v vsaki ko ci tičali njihovi sovražniki... Tako je bilo tudi v vasi Beli^LOg Tri sto as-ovcev je obkolilo peščico partizanov^ zasedli so vse vhode in izhode iz vasi. Toda nezgrabljivi,pod jetni komandant partizanskega odreda, v katerega vrstah se je bilo trinajst komsomoloev, je tudi tokrat speljal Nemce na led. Spustil se je s petimi partizani v boj s strahovalol. Kov= sirko je z ostalimi borci prešel na^= sprotniku za hrbet in udaril po Nem= oih s strojnicami. Udarec je bil ta=: ko nenaden in silovit, da so se SS ovci umaknili, izgubivši petdeset mr tvih in pustili na bojišču mitraljez" in deset brzostrelk. Obroč je bil pife bit in partizani so^se vsi do zadnje ga umaknili iz klešč. Iled ton bojem je komandant sam vz drževal pritisk tridesetih nemškihhr zostrelk* Stisnjen k steni skednja je podiral Nemce z brzostrelko. Trinajst sovražnikov je že položil, ko mu je nemška krogla prebila levo roko. St= reljal je; dalje sario z desno*- Levica mu je kakor bič visela ob telesu in mu pri najmanjšem gibu povzročala ne znosno bolečino. Ko je bil ranjen drv. gič in je. njegova brzostrelka umolk= nila, so Nemci planili nanj, da biu= jeli živega. Tedaj pa je S strehe so sednjega skednja komsomoleo Grigorij Zajcev brizgnil na Nemce dolg rafal. Vseh trideset fašistov je bilo uniče nih... Slava o trinajstih neustrašenih - partizanih so je raznesla po vsem o=* krožju. Ljudstvo je videlo v njihsvo je krvne brate, svoje zaščitnike, ki trdo kaznujejo Nemce za njihovo zlo= čine. In ko je v vas Zapolje septemp= berskoga jutra navalil kazenski o&md, in pričel s silo odganjati mlada do= klota na delo v Nemčijo, se jo sedem desetletni starček Ivan Gavrilovična skrivaj odpravil v gozd k partizanom po pomoč. Komandant je poslušal Ivana Gavri lovioa. lloncov je bilo preveč. Toda tudi beloruskih deklet ni bilo mogo= če pustiti v nemško suženjstvo. In ko man dan t je odredil trinajstim komss» ~JLO_~_________K^eo^av^^C^ig^ molcem z Jakobom Kovširkom na č^lu,- naj pripravijo zasedo na oesti blizu vasi. Kovširko je odpeljal fante po najbližji poti. Ponoči se jo HamatPa letov pretaknil v vas. Bilo mu je raj strožje zapovedano, naj pusti Nemce v "miru in naj Samo poizvo. koliko jih je in kdaj odvedejo dekleta na posta jO«,.Palotov je izvndel, da odpeljejo dekleta na treh kamionih, na dveh pa da jih pospremijo Nemci. Kovširko se je naglo odločil. Ukazal je izpodza- ^Udrevje na obeh straneh oeste jnjlh podreti, ko bi se stroji približali. Tako se je tudi zgodilo. Vozovi so se zaleteli v drevje, ki so je nenadoma zvalilo, se ustavili in Nemci nisp u~ tOgnili niti zgrabiti za orožje, ko je iz. gozda udaril skupni ogenj. Nit i en hitlerjanec ni ušel živ iz toga o- gnja. Dekleta so bila osvobojena.St^ roje so partizani sežgali. Nemško poveljstvo jo Odpravilo pco ti partizanom bataljon pehoto; in mu dalo letalŠ&O pomoč. Komandant parti zanskega odreda je bil nemalo vznemi rjen. Tedaj mu je^Kovširko predlagal naj pusti kot zaščitni o o trinajst kan somoloev, ostali odred pa naj odide na nov položaj. Kofcan dan t jc.pozorn® poslušal Kovširka, pomislil in pri = stal. Ponoči se je odred dvignil, se poslovil od komsomolcev, in zapustil postojanko. s' > Nastopilo je jutro. Na majhni goz dni ja3i se je trinajst komsomolcev ukopavalo in se pripravi j alo-na sre= čanje s sovražnikom. Vedeli $o, da marškateri med njimi ne bo več videl sončnega vzhoda«. Toda vsi so bilipri pravljeni dostojno sprejeti sovražni ka... Vasilij Krajko jo ležal poleg mitraljeza in gledal, kako se fantje p rip r avl jajo na boj. Hamat ilal o t o v 33 položil poleg šebe nekaj šaržorjov za brzostrelko, dvoje bomb in zasadil - predse v zemljo svojo zvesto'orožje, ki ga ni nikdar izdalo, - zakrivi j e= ni baškirski nož.. Brata Zajoeva' sta si naložila bomb in šaržorjevi Na zapadnem delu obrambe so stali Kondratljev, Vihricki, Zu^ev, polika rpov in Karnacki. Branili s o r do s t op do gozda proti majhni, plitki rečici Drut. Vzhodni oddelek obrambe so za= sedli Kovširko^ brata Zajceva, ITale^ tov in LojbOvio. Držali so"~pod ognjen odprto polje, odkoder so Nemci namo= ravali napasti z glavnimi silami. Va silij Krajko, Vladimir Valond in Va-= silij Krivoov so ^so pomaknili kakih sto petdeset metrov naprej z^mitralje zom. ' • Nemci so zaprli obkol j ovalni obioČ. Z naskokom se jim ni mudilo. Vedoliso da jih je mnogo več kot partizanov 5a JtgLCTOITSKI POTOČEV^LEC" §tev,13> da tem ni izhoda«, Jutro jo "bilo tiho/ jasno, Gozd je stal t zlatem jesenskem obMSilni' Točno ao ol dne" j e p ri žvi S i;al a grafr* nata in se - raztreščila* v-.pclozaju.-Sia p ino &on dratj e v a» WZ aee io s e je:^ ,1 o de ;j al Ur a j ko so ozrl na tovariše«' Vseh tridaj^t Je •vstalo; objeli so so tesno- se polju bili na svoja mesta«, ' Prvi jo Stopil v boj Vasilij.Kraj ko,, ko so bo mu hitlerjanci, napadal ječ od spredaj, približali na dve sto '- ili io "n^TirtVei "I S - 11 - Konee avgust g. 1944. m jih je napadel s strojniškim ogr/jem.-pokosil,sodem in dvajset vc= - podiral sovraznuse i&kov ter prisilil sovražnika, da. je * ustrelil "Beškiroa legel, V tem čast. je.skušal.a četa Ne jo me o v obiti partizane od iadaj, toda- prejel jo je "silovit*"mitraijoski o= £onj Končat jeva, Zujeva in POlikar- peva. Tudi tu so;pustili kaki.Vdvaji- sot mrličov ter se umaknil i, zxf da hi bili mogli raztrgati obrambo." iz Osa so Nemci trikrat skušali vdreti v gosi. a Vsakokrat jih je točni Stroj ;niški •• o;tonj p ris;11x1 k uEi ku. ' Ob* "š o stih. zvečer-se Nemci po teh neurpehih zasuli gozd z orkanom mino metnega ognja. Štiri ure- so"orali m ml j o z minami, rušili drevje« komsomoloi sc bili globoko. z£>cvro-l'-' v zemljo."In sovra&ne r&nt"ji'3J" • prizadele škodni«,Končno ^o. r^lna'= pjrosČila-eelni. mitraljoz in ' z " drotoem .'ubila Vasilija Krive dva. TOvjo bila. prva izguba-. Na^o je bil težko 'ranica Vasilij "Krajko. GrJtoriju Zajcem pa je droboo prebil^roko, ... Nastala je noč« "'•'•. ffNaši so seda.*) ž o daleč", 'je rekel Krajko. ffZdaj moramo tudi mi na pot« '" Hamat Falotbv je šol na izvjd* Ko se "je-vrnil, je. sporočil, da so vse prehode zasedli Komete. In tako jo spot nastop.ilo jutro?- In Nemci so znova zasipali gozd z mi nami,-znova 'orali z^razbeljotto kovi- no razmesarjeni košček zemljo. Na£o so se dvignili v naskok z vseh strar.- odvrgli bombe,: P robe' so' ubili-Kovšir ka in Krajka., Poveljstvo jo prevzel Kcn (Lat j ev* p ogle dal 'je p re- ostalo to= •' variš o 'in -dejal; rHo. •j;,rn--"jej pojdimo!" Eaažft reletov, Volodja Val"e'nd,Ni= kola j Vihri oki in Vasili j Zu j oV so vstfJLio Trgli.go m z-n.in a;-onimi ba- j one t i -o roti Nemcem. Sovražniki serpa drag za drugim. Bilo jo videti, kakoi di besu partizanov'ni pregrad. Paleto va se je zlomj 1 . bajenot, vOdvr= •gol' je puško ..-in pograbil za .nožc'Njo gov noŽ jo bliskal kakor otrpla in Homsld . oficir jo pištolo in I-famat padol ~presTo= da ke so" :ro oficir skl je -Hamat z zadnjim/r^po voljo zgsa bxl za roko, vrgel, na in. ga z od- mi raj ociJi* p rs tm: *r pp adol 'za v^tV*. Kcn dat j dv je lezti e prestreljeno -o« "va^ond, ViJ.ui.oki in Zujov so šo so ^ornoo s ko •tš' o.?lo i ro v:, doli, da ž i= jiobohega so pričeli streljati z brzo;jtxoika^L: prost ro; = .1 jen-'skozJ prsi je p FujeV,-' je patfr-l Vih^okl. Qstai jo samo se" Vo?= "iodiie-VaionAc. .Bt^-.je pri drevesu. S poslednjo bombo v rekah iriNeuaoi ' se nii-t -ipaU L njo^tic-- : , v šCo- je.rkiJj t:dl^c;L.'.n i .n -frt C -mAl Y->tn ri i M^ii';; "hr! i/T ? ■ • se piti XV ■/c-f. a- ne p i n 0 30 .t J' 3 o z ip r l. V oX.q d j a^.'" dvignil; "' s,vo in s.o c. &".» r avli '" i c-t 1» i- . omahujte, Vos . kr=. • svo-Ig m s ovr as t- r. .i 4.. . Iti bo;] bo nad JTomoem; .čitop al' vnvj, v . Nemci niso zdrŽ.^iV Prestrašil j in jo pOgum zxiskt^ga uiL&d^jil c a. - Umaknili so se. "- - -. . _ - f.Stojte, b c'j azl j i v oi l jez avp il, 'al-"D^slednie- moči "in r^:, zbral z njimi« Se sedem Homeov jo bilo u= bitlho- St dra in so.doradeeet fašistov, jo v zc-z di ekn^.... p opitih v boju s -" -' . lofišo mol o i. 0 hkratu. Posrečilo se--jim jo. prokor^ . ki^ so se vrnl^i čit i"'ročico, ležalo trinajstimi paro: zexd • Večkrat ranjeni tfoLodj.a je-. porooaL pred smrtjo p art^z^e^ i ^ vi lup kom, ,, prebili so se v gozd. ~ kanjoni Kovsirko ;1e pozval vse molco, naj so bore *do zaoniO kaplje Icrvi. In komsomoloi so prisegli,;, -ia bodo popadali, živih pa da sovražnik ne dobi'v roke. - . . . Obroč se je stiskal, toda prebiti so v bližino -komsomolcev so -Ncmce.75 it- posrečilo: branil ji m .'i e srartonos.nl strojniški ogenj. Tedaj; sc Uomoi po» klioaJ.i letalstvo. ' '* " Izmod trinajstih komsomolcev jin jo v stroju ostalo pet. Ostali so pa dali v boju. ali bili težko ranjeni, Nad gozdom so je pojavila t r/uj as ki oorti si'1. eni.x i «3V0 umreti a« iUi in k:^a.:i boja,, o ju- tovarišev^ ki. so no . se umaioiiti ni ti za korak4 ounko rs ov. I', so t so ivr... 09 (prevedel osip Vidmar) • ^s . . gtiao? svoBoic njmom ! * - ■ .'.. . 1 ' . ■ s oocoooooooooooooooooooooooooocooooooo « 1 ,9 • -g- o- i • ® * * * a 6 • 9 b 'o »- -V • • » » -» • « <1 • c- c j a e q 0 OOOOCOOOOOOOOOUOOC OOOOOOL 000000000000 ltSLQVSNSKE POROČEVALEC" štov,13. ~ 12 ~ . _ ..._gon.oo _avgusta lj>44. do/aobhanec se je odločil Ha "bloku sta se z ženo poslovila, Nekaj časa je zrl za njo, potem so je vrnil v kasarno. 8e nikdar mu ni bilo tako hudo. Najraje bi stekel za njo in odvrgel - vse, kar ga uklepa v te- zidove in žice, ~ Doma kosijo. Samo senožet pod Gozdom Še čaka. Kar v redu^gre. ' Štirje partizani so včeraj pomagali. J^den gleda~za Ivano. Danss ^ta šla Jož,ek in Ivana okopavat koruz'0. Dobro kaže. Mejačev jim je pripeljal drv, pomagajo vsi. V 2iedeljo so imeli v dvorani igro, Ivana "je plesala. ^ /- i Tako sta stala dve uri na hodniku in on je samo poslušal. Bil na senožeti in kosil, ko ga je zmotil narednik. .fJkm5lj bo, pa še drugič." V sobi so kvartali. Iz kuhinje na dvorišču je zopet dišalo poprižu.Za gnusilo Se mu je vse to. Ti kvartači, ki so včeraj na pohodu hladno pobili , tri dekleta, ta duh po rlzu, obleka, puška. Vse bo odvrgel. Toda tudi tam bo treba prijeti "za puško, Ali bo na boljšem? Tu je vsaj po"d streho. Hrane je dovolj. Prisegel je za vero in domovino. Stotnik je včeraj zopet pravil, kako partizani pobijajo njihove žene, ropajo in ruši= jo cerkve. Ona je povedala drugače. Še pomagajo jim. V nedeljo je gospod lepo go vdrli o Rimu, kamor so prišli Angleži in kako je papež blagoslavljal navdu šene ljudi. V sosednji f ari so izvolili "župnika v odbor. „Laž je, kar vam pravijo. Jaz ti povem, da je laž," mu je rekla žena." k Izpod vzglavja je potegnil paket. „V kruhu je nekaj, pasi?n m je za= bičevala. Nič niso op azili. "Zaverovani so bili v kvarte. Stisnil ga"je pod suknjo pi Odšel na"'stranišče. Kruh je previdno razrez al, Na sredi je našel letak. Se enkrat je preizkusil zapah, potem ga je razgrnil in čital. Ko ga je dvakfrat prebral, ga je skrbno zvil in spravil. Kruh je v sobi razdelil kvartačem. Zdelo^se mu je, da ga bo jutri je- del zopet doma, Sa nenadna misel ga je razveselila in ga vsega prevzela." Oni so kvartali naprej in glasno emokali s" kruhom. Narednik je pogle= dal v sobo in zepot odšel. On pa je bil že na senožeti, na njivah, ,pri Jo= šku in Ivani. Potem pa tudi "če treba, v brigado. tfSprejeli vAs bomo kot prevarane brate, z nami besie šli v zadnji naskok nad hitlerjevsko zveri," Tako je bral na stranišču." ffLagali so nam, prekleti. Za vero«, Včeraj pa so vdrli v tabernakelj 3n .hodili no hostijah. Za naroda Trem so oni dan zopet iztaknili oči in jih ji zaklali. rt....... " ~ "V njem se je nekaj prolcmilD". Odločil se je. Takoj, še noooj bo šel. Ob tej misli ga je toplo spreletelo. Ob desetih ga je dežurni poklical. Hitro se je opravil, vzel puško in j stopil v jasno noč. Ostal je sam. Iz polja je prihajal "topel vonj po senu. I Murni so si" odgovarjali. V~ daljavi so~sc utnimjali streli. Njemu je bilo koti fantu, ki so opravlja k dekletu. Drgetal je v" pričakovanju. polgov/je""n.^premično poslušal. Totem je vzel iz žepa letali ki ga p'rjpel na dvo, Se enkrat je prisluhnil. Po prstih se je spustil k mroži, zlezel epoA in malo'"poMtel. ICO se je 'Ozrl, so migljale pod njim luči in v""gostilni so poli oficir ji. kjemc. pa je bilo sladko in lahko pri srcu in je odhit^l v noč. Radko Polič TISOČI Ii; TISOČI JUGOSLOVANOV NAJ BI POMAGA I R5S3VATI LITLERJAIN ME ! G0V3 BANUE PRED POGINOM NI FRONT Al! IN V TOVARNAH, TODA HI HITLERJA NE BOMO REŠIT/ALI PRED POGINOM. MI MU ŽE TRI LETA PRIPRAVLJAMO TA POGIN 117 BOMO STORILI VSE, DA UU SMRTNO URO P0SPS3M0! v MI BOMO IZVEDLI TOTALNO MOBILIZACIJO VSEH JUGOSLOV AN8ICCH SIL V NA= SO N 0 V,- TO BO NAJ ODGOVOR HITLERJEVSKIi.I OTI10M.