gospodarske, obertnijske in narodske.
Iihajajcveakosredoin saboto. Veljajo za celo leto poposti4 fl., sicer 3 fl.; sa pol leta 2 fl. po posti, eicerl fl.30kr.
V Ljubljani v sredo 1Ï. septembra 1856.
Zakaj delaveev na kmetih (poljodelcov)
zmanjkuje.,
in kako bi se dalo temu v okom priti?
Od več strani se slišijo dan današnji tožbe, da ni lahko delaveev za poljske delà dobiti; zakaj pa jih manjka, se ugibuje mnogoverstno; ta terdi to, uni to.
Nekteri pravijo : Delaveev za poljske delà manjka, ker delavci pri drugih rokodelstvih, fabrikah itd. več i zaslužek imajo. Manj premožni stariši svoje fante, če so dosti močni, raje pošiljajo v mesto, da se kakega rokodelstva učijo, pri kterim si lože kruh služijo, kakor pri kmetijstvu.
Drugi pa pravijo: Poljodelstvo je težko delo, in člověk se prime raji takega delà, pri kterem se z ložné je in lože živi in si ni treba napenjati vseh žil; zato gré mladina raji v mesto, da služi za hlapca, za kočijaža, za posla, ali začne kakošno barantijo , postane branjevec ali kaj tacega ali da pod imenom kakega rokodelstva pohaja in beračuje.
Spet drugi pravijo, da voj aštvo jemlje kmetijstvu mnogo delavnih rok, in da je v nekterih deželah tudi preselje-vanje v ptuje dežele tega pomanjkanja krivo.
Da bi se pripomočki našli zoper pomanjkanje delaveev na kmetih, je po našem mnenji treba, vzrokom do korena priti. Res
je, da iz kmetov radi silijo ljudjé v mesto, ker vsakemu člověku je to že prirojeno, da si skuša poboljšati svoj stan ; ako nima priložnosti za to na kmetih, gré v mesto. Tako je bilo in bode. Nekdaj so bile celó postave, da sužni kmetje niso smeli v mestih se naseljevati, in če je kdo v mesto všel in tudi že dolgo mestnik bil, je mogel spet na kmete nazaj , ako je gosposka njegova to terjala. Vse to je sedaj drugač, pa je tudi res, da nekterih rokodelstev je v mestih vse polno in toliko, da eden na drugem čepí.
Po naših mislih — pravi novo napovedani časnik „der Arbeitsgeber" — je petero poglavitnih vzrokov, iz kterih izvira pomanjkanje poljskih delaveev:
1. Obertnijstva, rudniustva, fabrike in kupčija so se poslednje leta močno povzdignile, in ker je večji zaslužek pri njih, vabijo ljudi iz kmetov k sebi.
2. Železnice se delajo križem po svetu, in mnogo delaveev iše raji tù delà kakor na polji.
3. Voj aštvo potřebuje veliko ljudi, in jih jemlje kmetijstvu.
4. Preseljevanje v ptuje dežele, Ameriko itd. tudi pomanjšuje v nekterih dežalah število domaćih delavcov.
5. Ra zkose vanj e večjih zemljiš v manjše , ktero polajšuje ljudém, da si lože kupijo kak kos zemlje, in namesto da bi delavci bili, postajajo samostojni gospodarji, kteri raji terdo delajo in stradajo , Ie da so samostojni, in da jim ni treba služiti.
Temu bi se dalo po nasvetu omenjenega časnika v okom priti :
1. Da bi se namesto delaveev čedalje več mašin rabilo za poljske delà ; mašine naredé, da je veliko manj rok potreba ;
2. delà na železnicah ne bojo vedno terpele ; kadar bojo povsod dodělaně, ne bojo jemale delaveev poljodelstvu; kar železnice delaveev vzamejo, naj jih nadomesté kmetijske
mašine;
3. ker vojaštvo jemlje mnogo delavnih rok kmetijstvu, bi jih vojaštvo tudi lahko povernilo, ako bi vojakom ukazano bilo, da bi pomagali ob času žetve pri pospravljanji poljskih pridelkov ; '
4. preseljevanje v ptuje dežele naj bi se kolikor mo-gočo ljudém stěžilo; v domaće dežele pa še malo obijudene in neobdelane naj bi se polajšalo;
5. prav je, da kmetije niso ukované v postave, ktere branijo svobodno gibanje; prav je, da gospodar smé s svojim posestvom gospodariti kakor hoče, in tudi ni napačno, ako se prevelike, in zatega voljo zanemarjene zemljiša razdelijo bolj na drobno. Vendar bi bilo želeti, da bi to razkosevanje predeleč ne segalo, da bi se kmetije še bolj ne zdrobile, in da bi namesto premožnih gospodarjev ne postajali potem le lakomni berači; temu zamorejo vlade v okom priti, da z modrimi postavami polajšajo zložbo zemljiš, to je, da polajšajo, da si gospodarji po zameni, kupu ali kakor koli svoje zemlj iše lahko bol] vkup spra vij o ali zlo-žijo, in si tako polajšajo delo, prihranijo časa, vozov in orodja ne potarejo itd.
Nasledki silnega pokoncevaiija gojzdov.
Kakor pri nas razodevajo se tudi drugej žalostni nasledki nerednega in neumuega sekanja drevés in pokonče-
vanja gojzdov. Vsa narava , bi rekel, se je premeuila od nekoliko let sem , kar so začeli posestniki gojzdov nemilo in preveč podirati drevje, in odkar tedaj planjave in planine zgubivljajo svojo zeleno-listnato odejo. Tako toži tudi švaj-carsko gojzdno družtvo, ter popisuje žalostné nasledke pre-silnega odgojzdevanja. Ono pravi:
„Odkar so v Svajci vlastniki začeli gojzde nepremišljeno posekavati, se je spremenilo vse na huje po deželi. Zima je ostrejša in poletje suheje od nekdanjih let; pomlad in , jesen ste nehale skorej popolnoma, in razločki povetrija med dnevom in med nočjo postajajo veči, ker merzli pa osušni vetrovi se ne lamajo več na golih gorovjih, — ker pripeka sončnih žarkov se ne pomanjšuje več po senci planinskih gojzdov, zrak pa se povsod jednako in naglo razgreva, pa ravno tako naglo in jednako zopet ohladuje. Namesto po-hlevnega in oplodivega deževja vstajajo gromeče in vse podi-rajoče nevihte in žuga nebeški oginj; vrelci vsahnujejo, pa jih nadomestujejo potoki, ki naglo narašajo pa naglo zopet se suše; pozemlje biva od dné do dné bolj nerodovitno, povodnje se razlivajo čez-nj bolj pogostoma , kakor nekdaj, ter mu odnašajo černe in plodovite bernje ; tudi zrak je bolj nezdrav od prej. Najlepše krajine in cele dežele zgubivljajo z listnatím drevjem vred tudi svojo lepoto, in kjer je nekdaj bilo prijetno stanovališče za mnogo in mnogo ljudi, je zdaj bivališče ubožtva in revščine sploh, dokler ne bo pod der-vačo padlo poslednje drevo in ne bo potem mogoče polja obdelovati več, zemlja pa bo preminjeua v žalostno pušavo".
Tako govori gojzdnarsko družtvo v Svajci, ter prosi vlado svojo, naj bi pomagala o tej važni reci. Ker se nam enaka godi, in ker tudi pri nas pogubljivo pokončevanje gojzdov žuga lepo deželo v žalostno pustinjo spremeniti^ želimo pa prosimo tudi mi, da bi visoka vlada bila modra posrednica med gojzdi in njihovimi neusmiljenimi pokončavcL
J. Š.
300
Gospodarjem in g*ospodinjam novica
Staro zg*odo vinske čertice
Yalîviiiea.
v
Ze več dní je viditi v Ljubljani O judovskih ulicah ) valivn i ca kurjih jaje in vsake druge kuretnine ( Brutka-sten). ktero zamoremo vsakemu priporočiti,
naj
jo ogleda ;
Kr
aško
postaji Juemia.
Spísal liuvoriR Terstenjak.
ceste, ktera je deržala iz Cele je
koz slovenjo-
V i r u n u m, se imenuje tudi postaja J
ne bo mu žal za 12 krajc., ki jih bo dal za ogled mašine, To postajo so vsi učeni stariiioslovci iskali na Koroškem
ktera v 8 dné h to stori, kar kokla v 3 tednih. V ti uia
vendar ne vsi na enem mestu. Jordan in Muhar sta J
šini, ki je iz Dunaja prišla, je
4 vedre tople vode, ktero stavila v dnešnji Tie fen bach na levem pobrežji Drave greje majhna železná peč, da je voda vedno za 32 stopinj junski dolini nasproti. Katančič je J u e n n o iskal kraj brega
Kakih 30 jajc je položenih na sito, v ktero Labud
po R. gorka.
od spodej hlapi vodena soparica na jajca; zgorej nad
Najresničniše je določil učeni Aukershofen
i
lego tega mesta, postavivši ga v dneénjo ves Juna v j
jajci pa je šipa tako udelana, da noc in dan stojí topla voda čez-njo in greje jajca pod njo , ktere so v ti mašini,
ski dolini.
Kaj pomeni ime Juenna? írne Juenna se ima iz-
se trikrat na dan preobračajo, in naj so kurje ali kakoršne koli peljevati iz ravno tište korenike. iz ktere slovenske besede:
druge, večidel v 8 dnéh izvalijo. Kaj micno je viditi, ka- jun, j u noh, junak, junec itd., in latinske: ju veni s, dar je pišččjajeino lupino prepikalo, kako se počasi izmuzuje ju v en eus, juventus itd. Oštroumni Pott stavi za ko-
iz nje; o poldrugi uri se je pa že tudi osušilo in sedaj se
reniko teh besed : d i v „splendere, exhilerare, gaudere, ludere". vzame vén in .dene v drugo gorko shrambico , kjer dobí Div se je spremenilo v dju, iu po odpadku glasnika d je zrezanih jajc in pa kaše zobati; v 3 dnéh zrastejo piške v ostalo ju, iz ktere: juvan, juvenec. j u ve noh. juve-ti mašini tako kakor sicer skor v 3 tednih, ker so zmiraj nak po asimilirauem glasniku v jûenec, jûenoh, jûe-
. _ A — _ * - m m • m A * « • » ê • V « m ■ « . « \ ~
V
dostojni gor koti.
živo in sopečepiščč, dokler je še v lupini, ktero takrat pi- ju venec toraj izrazuje kakor Pott piše: ,,Fr eu d es t rah
Mikavno je tudi skozi lupino viditi ze nak, in slednjič: junec, jù noh, junak. Ju ven i s
kati in odperati začne, ko je rumenjak v jajcu pošel in piščč lend*4 (primeri sansk. koreniko mud. gaudere, lat. musto,
ar
&l
nic več živeža nima v jajcu
Vidili smo med jajci, ki so jung) in govori dalje o pomenu teh besed :
v
eine uberaus
v valivnici za izvaljenje razpoložene, tudi 4 nekako rumen-kaste jajca od ene tistih kokoš kohinhinskega plemena,
ki jih ima gosp. Pivk v Planini. Gosp. Brus nain je auf dieselbe Wurzel hinweisen povedal, da ena tistih g. Pivkovih putk , ki ste se mu iz
der Jugend, um so schoner als dêva,
schone Bezeichiiung Gott und andere Benennungen des Hiiiunels und der Gutter
* »
primeri: slov. deva,
de vica, virgovirescens, „die Griinende"
o
Pott piše dalje
Urbedeutung dieser
naročenih jajc 18. dan sušca domá izvalile, je 7. dan t. m. o tvorbi te korenike : „Glánzen ist die že pervo, drugi dan potem drugo in tretji dan tretje jajce U orterfamilie; aus ihr entwickelt sich die Freude, wie izlegla, in da potem takem se nam bo o hra nil ta novi in tam as (Finsterniss), tama, tema und tam i traurig sein)
toliko hvaljeni rod na Krajnskem za daljne skusnje.
Gosp.
einen áhnlichen Hergang verrathen; von der Freude ge
Pivk in Koren sta bila s svojim narocilom kohinhinskih langte man zu dem Sinne des fro hen Spi el es" ^primeri jajc srečna, ker sta dobila dobre, nasajene jajca, kmetijska česko divadlo. Schauspielhaus 3
dobila zgolj
zapertke , iz kterih ni nikjer nobena V perzijanskem jeziku se najde: džovan, v litevskem
Ker je omenjena valivnica le še malo jaunas, letiškem jauns. Poznamljevanje juvan se ni to-
družba je
kokoš kaj izvalila, dní viditi, naj se podviza, kdor jo želí viditi, da ne zamudí.
raj samo rabilo za mlađega
Natoroznanske drobtinice.
junega člověka, temoč tudi za mlađega volića, zato so besede j u v e n i s, j u-venec, j u ve ne u s iz ene korenike; primeri
analogicno
ijVlnogoverst
podg
p l e m e n a )
P o d g
sansk. ta run a, „Jungling" in slovensko telen.
•>7
Kalb
u
je zato ena naj zanimiviših stvari na svetu
ker ima
Juenna je toraj iz Juvena in izrazuje zapopadek:
ojo mesto j u n o v
Z
vso silo so nekteri z^odovinopisci hotli
»
lastno
god
Kadarkoli je kako po svetu se skita- dokazati, da ime Juena je postalo po božici Ju n o n i, ne
. i 1 .» • _ ____...v. . . , . _
joče ljudstvo v Evropo se priteplo, vselej so pi nove podgane (novo podganje pleme). Tako so pr naš del sveta poredoma
»J
• *
v
tisk
d a 1 i s k
in h
• v
k
za huniškimi pa
ke; tište velike pod
premislivsi , da iz Juno ne more postati oblika Juena, ampak Ju no ni a. V listinah srednjega veka se to okrožje veli: Provincia June, praedium, locus June, Juon, ca-strum junense, monasterium junense, iz kterih oblik
pa
ki so v P
skeg
Ruj
ali
so prišle pozneje v Evropo iz Ru- se vidi, da tudi starci niso mislili na božico Juno.
mansk pod
se je vgnezdila
dosihmal povsod, kamor je kupčija pot peljala
ker
tergo
iz ravno te korenike je tudi ime mesta Ju va vu m
J u v a u
Ju va v iu to iz oblike Ju val. Da je tudi ta
vino in blago
je šla
pie
• v
k
ali
\1 to pod
* u s o v s k
emtertje tudi podgana io je prekosila poslednj
anskega oblika bila navadna pri starih Siovencih, poterjuje ime vesi
leta
t
J u v a j n e v
gornji savski dolini in
pa ime ritvine (Thai
ktero F
skou
podgan zaredila v merhodćrii v Montfaukonu. Pr
odgano monfakon- schlucht) Juvanica. V listini od leta 1142 se poleg Stire
injenujejo, zato ker se je nestevilna mnozica plemena in Windischgarsten-a imenuje rečica Joveniz
J uve
do
nica
Stira, Turja, VTolska itd. V staročeščini se najde nja Azija, odkodar se je za- jun v pomenu puber, junose, adolescens, juvenis. Zavoljo
v Evropo, pa tudi v Peking, sufiksa primeri Matena, ime vesi na Kranjskem. je dosihmal prikazala rusovska --■ ■
movina te podgane je plodila s Huni in
Mongoljci
Kjerkoli na Francozkem
podgana
?
je povsod pobegnila rujava ali normanska
tako
da se sedaj že le redko nahaja in skor le se v muzejih vidi. Ćedalje bolj pa se razširja in
množi
rusovska. Rusov
Slovstvine stvari.
Kratek pregled starega slovstva hervaškega
ska podgana je velika in močna, se ne bojí ne macke ne
psa, napada celó spavajoče otroke; merliči so ji posebno
prijetno kosilo, kterim najpoprej oči izgloje. Naj bolj ji je
: tako
Po Ant.
i oranicu poslovenil Pr. Brad as ka.
(Konec.)
v
se
pčs jazbičar kos. K sreči pod
podgano jé
silno se napadajo včasih, da je prav kervava vojska med njimi. Ako bi tega ne bilo , bi se pomnožila ta požrešna žival tako, da bi ne vedila kam bi se đjala.
Kakor so pisavci tega plemena dvakrat že skazali se ljudjé praktični, ker so berž v pervem začetku namesto pe-
I
Ankershofen „Handb. der Gesch. des Herzogth. Kârnt." V
Heft str. 566, 577.
2
V
Etymolog. Forsch.4* I. 172.) razlaga virgo s
3
Pott
viridis aetatis".
#
Glej: Pott „Etymolog. Forschungen" I. 26.
»
puelU
Pis.
301
sem in verzov začeli pisati v prozi, in pa zopet kasneje, pri kterem je mestjanski predstojnik z mestnim odborom ko so svoje ne dosti po zakonih zavarovano slovensko ime pričakoval Nju Velič, in Nju ponizno pozdravil: potem je
hervasko, v
kterem so vidili, da bodo dovoljno
premenili na
brambo našli zoper napadanje sled nj ih časih dali velik izgled modrosti, ko so posebno spod
____m i • V # • « •
ogersko, tako
stala versta lepo opletenih deklic; za njo so stali mladi so zopet v po- učenci tukajšnih vojaških šol, potem pa bataljon domačih
vojakov polka .grof Kinskega. Pri poslopji okrajnega pogla-
bujeni po dr. Ljudevitu Gaju, zapustivsi svojo prirojeno varstva se je poklonil Nju Veličanstvoma deželni namestnik
kajkavsko narečje, voljno še čisti hervaški jezik za svojo grof Strasoldo , obdan z uredniki vsake verste. Cesar iz
kniževno rabo sprejeli. Ako bi bil naš narod že pred v kočije stopivši so pregledali vojake, po tem pa sprejemali
vseh svojih plemenih tako postopal, gotovo bi danes naša počeščevanje raznih stanov, naj prej c. k. vojniški stau.
...........potem žlahnike in komornike tega okrožja, za njimi duhov-
• V. . ■ « . . V ... %/ _
kniževnost stala na mnogo visji stopnji.
Zraven hervaške literature vidimo se eno samostalno nistvo, ter politične urednike po odločenem redu. potem prav
marsikterem obziru kakor neko po- dinske in kameralske, potem gimnazijalno in normalno uči
literaturo, ktei
je se v
temuč tudi
pohvalo dosegla,
i teljstvo in slednjič mestna odbora marburžkega in ptujskega.
pod imenom Vsacega so kaj poprašali in si s svojo priljudnostjo serce
Al kdor pozna staro hervasko literaturo in vseh prikupili. Ob pol osmih sta se peljala Nju Velič, v
bsko, mora tudi nehoté priznati, da jetaute- teater, kjer se je z neizrečenim nadušenjem ..cesarska pe-
javlenje pred neviđene narave, ne samo priznanje ptuj
učenega sveta s e r b s k pogleda
meljena in sozidana na ravno tistem jeziku ali na resno ti
sem
pela.
Po teatru sta se pa peljala skozi lepo razsvet
stem narečji slovanském, ki se vidi v hervaski literaturi, ljeno mesto, in potem se podala v poslopje kresijsko. kjer zato se ono vsaj po naravi jezika ne more ločiti od her- je stala velika množica mestjanov z gorečimi bakljami. Mestna
aške. Zato. akoravno sem hotel govoriti le o hervaski ii teraturi. bi bil moj govor pomanjkljiv, ako bi ne bil omenil
vsaj nekoliko tudi
bske literatur
Serbi od najstarejih
pisali
v
k
kapela je zagodla „cesarsko pesem" in še nekoliko drugih,
po tem pa so pred poslopje stopile slovenske deklice
v národni noši in so začele po slovenski popevati cesarsko pesem
uu iiitjHiaicjiu taou» ppnii ou nam« » wi »» v..« „ttooionu pciscui . Po „cesarski pesnii" začiicjo peti.,cvokem (glagolskemj jeziku, národně tedaj literature nikarjevo" vašega fajmoštra Potočnika, ktera je tako
Zvo
or
nimaj o gotovo nobene
rn
i
pa njih
kveno-slovanska li
teratura dosegla je verhunec z
zgodovinarj
Raj
dopadla Nju Veličanstvu, da so se pri oknu dvakrat poka zali. Gromoviti „Živio" Jim zahvaluje to blago naklonjenost.
umerlim leta 1801, ki se glede jezika zamore pninerjati s Se nekoliko drugih pesmie so zapele. Ko je ura odbila pol
Her vatom razločkom hervaškim
ladikom K
iz leta 1530,z edinim tem enajstih
?
da je
Raj
V • f •
K o z i c i c g
pa z
lagolski jezik mesa! z ljudskim je pokoja zavoljo dolgega pota.
so svitli cesar želeli, da bi bil mir, ker potreba Jim
uskim. Pervi Serb, ki je
i
ebiti
Drugi dan so ob pol šestih v
jutro že bili na mestu
neznajoč za hervaško literaturo, poskušal pisati, kolikor je vojaških váj in so spregledovali eksercicije vojakov. Ob pol
_ _ v • * •• in t /a i i • f mm ' v • * ....
umel v narodnem hervaškem jeziku, bil je 0 b umerl 1811
?
Od te dôbe je terpel med Serbi dolg
i
osmih pa so zaceli spregledavat c. k. kasarne, kancelije, in so potem šli k preskušnji nriadenčev tukajšnega cesarsk.
razpor, kako se ima pisati; al sedaj ze najposle tudi oni, vojaškega odgojništva. Svitla cesarica pa so se podali \
in sicer većina njih, po Vuku Stefanoviču Karadžičů sploh mestno cerkev k sveti maši; pri cerkvenih vratah so Jih
priznajo načelo, da naj se piše v národnem jeziku, ter so pričakovale mlade deklice z věnci lepo opletene. Potem so
začeli spoznavati, da je vsa prava hervaška literatura tudi se podali v mestno bolnišnico. v kteri strežejo usmiljene
nj i h o
samo da jo po svojem imenu
bsk
zo vejo
sestre. Tudi tukaj so Jih pričakovale ovenčane deklice in
rn
i
je zares velik korak v napredku domace knizev- pozdravljale Jih z lepim slovenskim snevom
V V4,«,V • V , _ ..
nosti. ker po ti poti se že zamore reci, da bode
přisel
Cesar pa so v tern se podali v bližnji na novo postav
ko bo obojno to pleme eno edino in krepko literaturo imeti moglo ljeni kadetni institut. Pred institutom je stalo 140 sloven
kakor ima en jezik. Al ker nam je Bog pomagal, da smo skih jahačev že do tega dospěli,
iz mur s ke*, a
da
idimo, kar je
najtezje bilo, da smo
polja in iz sav niske doline v národni noši oblečenih. Z firromovitim trikratnirn
po jeziku in literaturi eno telo, nam mora sedaj biti zelja „Živio" so ti izverstni Slovenci svitlega cesarja po največja. da jenja tudi tisto neugodno križanje imen, da vsako zdravjali. Ko so v institutu cesar vse bili teh plemen kaj drugega s svojim imenom zove.
pregledali, in se
Novičar iz avstrijanskih krajev.
* Iz Marburga 11. sept. 10. in 11. dan t. rn. sta
bila za naše mesto dneva velikega veselja: imeli smo namreč vitežkega našega cesarja Franc-Jožefa in blago cesarico Elizabeto pri nas. Kmali po petih popoldne sta se iz Celovca pri peljala v Marburg, in po celi poti je Nju spremljal
o napredku mladih vojaških učencov prepričali, dajo slovenske jahače defilirati. Znano je, da niurski Poljanci in Savničarji naj lepše konje v štajarski zemlji i z r e j uj ej o, in prignani konji so bili zares krasni. Cesar lepo pohvalijo pridne kmete, in bralo se Jim je z obraza, da so imeli nad
krič radosti in blagoslovenja. Na meji štirske kronovine zunaj Mute ( Hohenmauten) je bil postavljen velik slavolok, kjer so okrožui predstojnik marburžki s svojimi uredniki in
temi jahaći veliko veselje. In zares jih je bilo lepo viditi. Vsaka ves je imela svojo modro bandero, kterega krajniki so bili rudeče zarobljeni; sredina bandera je bila bela. in v njo lepo zmalan gerb vsake vesi. Vidili smo: race,
dohovništvo okolice z množino ljudstva Nju Veličanstvi pri čakovali in z glasnim „Živio" in „Vivat" pozdravljali. Mute do Marburga je bilo 20 slavolokov postavljenih, in poleg vsakega opletene deklinice deržeče vence in rožne
Ker cesta kraj Drave med visokimi bregovi derži, so na obrežkih bili nastavljeni povsod prebivavci tega okrožja z zaznamki svojega stana. Tako rudarji, dervarji, vincarji ; po Dravi pa so se peljali flosi (šajke, ladije). Flosarji ho bili lepo oblečeni in flosi vsi s cvetjern okinčani. Na enem flosu je bila cela družba godcov in se je pripeljala do Marburga. V koroškem predmestji je bil veličansk slavolok,
ejeli dopis iz ,,Koroskegaa.
V «
« V
Od
šopke.
ske, muho, sinico v kletki, konja, torbo s kru h o m n a p o i n j e n o, klobáso, piece, ribo ves je imela celó hud i ča v
; logarovska gerbu. Vprašali smo člověka.
ki je to bandero nosil, kaj da h udic v
gerbu
pomeni
i
tn
on nam prav „naivno
a
odgovori: „Zgrabi tistega, kteri ni
priden
i .
a
En fant je nosil veliko bandero, na kterem so bile
pisane verstice iz cesarske pesmi : „V se kar v s r e c o more
šteti" itd.
Glejte, dragi
čitatelji, tako se je odlikovala pri tej slavni svečanosti tudi slovenska národnost; očitno se zahvalujemo častitima okrožnima predstojuikoma lutenberžkernu in
or tr
G1 o b o č n i k u in Z e r n i c u , da
Malo pred tiskom tega lista smo přejeli ki popisuje bolj na drobno nektere svečanosti, in pa obsiren popis lepih slovesnost v ziljski dolini, ktera popisa bomo berž drugo pot svojim bravcem podali. Vred.
gornjo-radgonskemu sta vse tako lepo vredila.
0 poldne ste Nju Veličanstvi Marburg zapustile in se po železnici v Gradec odpeljale.
Od sv. Marjete pri Pesnici na Stajarskem 8. sept.
Vsakemu domorodcu gotovo serce veselja poskakuje, ako iz,
302
ptujega se vernivši v domačii najde pričbe, ktere dokazujejo, težka
da sem ter tje (žalibog, da se mora pri nas reci „sem ter
jih lahko na perste soštel; kakor pa je bilo pitane
- - - m. m * « ^ t
»»
živine malo, tako visoka ji je bila
ploh se more reci,
tje
u
se veje duh naših verlih
preddedov, da
so še iskreni da so cent deržali
po 25 g
old
pa tudi še višje
Tud
brez 4 na
posnemovavci lepih in hvale vred ni h navad iu šeg iz staro- tatú ni bil ta sejm; slisali smo, da kupcu „pri Krajnici" davnih slovenskih ćasov. Tako je mene veselilo, ko sem vélikem tergu je na smejni dan proti večeru iz veže ukra-uni teden imel priložnost opazovati slovenske brate blizo dena bila poldrugi cent težka bala blagá, v kteri je bilo 5
Ptuja. Slišal sem mile domaće besede in pesmi (posebno kosov lepo pojejo ,,Zvonikarjevo44), vidil sem le lepo národno obla-
50 vatlov) lepe
»
ude čega, plavega in vijolcnega
čilo, ktero bojo menda tudi dalje zvesto prihranili.
Od
križastega va tm ó la za ženske krila , kterega vatel je po T dvajsetic. Iz sosedove štacune so nek vidili, da je neki
mislili.
šolskih konecletnih preskušinj Vam iz naših krajev letos malo velik in močen kmet basal to balo na rami, pa so u vém povedati; okoljšine so mi prečile jih obiskavati; samo da jo je kupil; nekteri menijo, da po tem popisu bi utegnil
od naše Marjetske Vam moram kaj povedati. 25. aug. biti tat iz
k e okolice, vendar se pravo
c. k. po
je bila preskušnja; otroci so se kaj verlo obnašali in lepo
licij
ledi pridno po tatu; da bi le tudi pošteni ljudje
slovenski in ročno odgovarjali, proti koncu pa še pesem od ali po kmetih pomagali ga
zaslediti
i»
kukovice44 in k sklepu ,,cesarskou prav jarno zažvergoleli, tako da so šolski ogleda kaj zadovoljni bili in ljubeznjivo otroke nagovarjali in podbujali : naj tudi nadalje tako na-
predujejo in svojim starišem in učiteljem veselje delajo, sa- Celovčanov, so izročili deželnemu mim sebi pa srećo na tem in zveličanje na unem svetu za- Schloissnigg-u sledeče pismo:
ar
Novicar iz raznih krajev.
Preden so se 10. dan *t. m. presvitli cesar poslovili od
gosp
poglavarju baronu Dragi moj baron Schloissniggí
otovljajo. V četertek 4. t. m.Je bila zadnja spoved za vse Prebivavci vseh stanov moje vojvodine Koroške so si tako
bolj odrašene šolarje in šolarce; tudi jaz sem bil nazoč, in iskreno prizadevali, meni in cesarici pokazati svoje veselje
reci smćm: da so se otroci tako lepo obnašali, da, ko so z nad Najnim prihodom in so tako lepo razodevali verno svojo
učitelji vred k sv. obhajilu poklekovali, so skor vsakega pri- ndanost, da vse to bode zraven krasotě njih domovine Nama
čujočega solze posilile. Hvala gosp. katehetu! V petek 5. vedno eden naj prijetniših spominkov; velevam vam,dapo-
t. m. je bila šolarska zahvalna maša, po kteri so se otroci veste to z zahvalo Mojo verlim Mojim Korošcem. — Ob enem
zopet v šoli zbrali, in najpridniši izmed njih iz rok gosp. tu(|j z radostjo vam rečem, da sem prav zadovoljin s sta-fajmoštra lepe dařila dobili, potem pa pesem
„a, e, i, o, u
zakrozili, molili in se veseli locili. Otrok je letos bilo v
okoli 32 več kakor lani, in ven-
njem javnih deželnih naprav in z lepim redom,
ki sem ga
občnih razredih 205, tedaj
našel v vseh opravilih
u
11. dan t. m. popoldne sta prišla
dar se imamo za toliko množino solarjev zmiraj le eno samo izbico. Gotovo bi se bila že zidala, ako nam bi cer-
cesar in cesarica v Gradec, kjer sta bila slovesno spre
jeta
m
Na poklon mestnega župana
so cesar odgovorili:
Jez in cesarica sva se serčno veselila v Gradec priti ; pa kve bolj potreba ne bilo, kajti ta je že podperta , da na tudi sem prepričan, da bojo Gradčani vse storili, da razo
kup ne zleze, sola pa se ravno stoji; izbo za solo lahko denejo svojo zvestobo in udanost do prestola Našega. Radosten sem slišal, da so veselega serca marsikaj pripravili, s
vsaki dan v najem dobimo, ako pa se nam cerkev podere kam bomo šli po njo? Kaj je tedaj v takih okoljšinah važ-niše in bolj potrebno: cerkev ali šola? Naj bi to pomislili en-
čem Naji želijo pozdravljati44.
Za gotovo se sliši, da 23. cesar na Ogersko, in ravno tako gotovo
malo
tisti gospodje,
kteri se popravljanju cerkve zoperstav
dan t. m. je nek
grejo
da perve dni novembra gresta cesar
m cesa
ljajo in le solo najpred imeti hocejo. Sozidajmo in popra- rjca v Benetke, kjer se priprave delajo za veličasten spre
Nobeni poprejšni zbor kmetovavcov in gojzdnarjev
vimo si nar pred cerkev, čez nekoliko let pa šolo. Oboje
jem
na enkrat ne more biti: to mi bo vsak človek poterdil, nj gtel toliko deležnikov kot Pražki; 1864 se jih je sni
« f « V VN 1 i y«i 1 • a i __ .. _ _
ako mu povem , da ze 8 let v naših krajih ni prav dobre
dilo
letine bilo in da so farani sami zadolženi siromaki.
Od
važni so bili tudi sledeči pomenki.
Tergatev okoli
Dunaja bo sred prihodnjega mesca; ceravno je grojzdje že
Slisi se, da si av
petja v našem kraji sem ze unikrat omenil, zdaj pa se k sedaj zlo zrelo, se nočejo prehiteti.
unemu pristavljam, da čast. gosp. L. P., tukajšni kaplan, strijanska vlada krepko prizadeva odverniti vojsko med T urki so tisti verli mož, kteri se s tukajšnim učiteljem vred iz jn Cernogorči, ker ji ne more po volji biti, da se tika m a njene meje vname kervav boj; zatega voljo se go
vseh moči poganjajo, da bi vse ljudstvo v cerkvi pélo iu da
bi se tudi drugod le poštene domaće
so jih že dali natisniti in jih med bolj siromaške razdelili.
Morebiti, da nektere nove z napevi vred slav. vrednistvu
„Drobtinc" pošljem.
pesme pèle. Nekoliko vori? da ne bo pripustila, da bi turška armada obsedla Cer-
, in da v miroljubnem duhu skuša v Carigradu
nogoro
Svečanosti ob kro-
lz Studenške
poravnati turško-cernogorski razpor.
nanji ruskega cara so res bile v vsem velicanske; na Ka-9. sept. J. K. Letos smo obilo dinskem polji poleg Moskve, kjer so ljudstvo gostili,je
Juri P. Tonekov.
prav lepe sterni naželi, in svoje žitne predale k zadovolj- bilo v podobi zvezde od srede carovega šotora toliko miz
nosti nasuli. Koruza in krompir sta lepa. pa vendar po ne- napravljenih, da bi bile vse mize, če bi bile podolgoma po-
kterih bolj mastnih zemljiših boleha krompir ; ajda, akoravno stavljene, znesle čez 2 milji po dolgem. Na ravno tem polji
io je suša stiskala, prav zalo raste; Bog jo varuj le slane, je bila tudi armada od 100.000 vojakov postavljena; pri Zelje in repo gosence jedó, da je groza;
po nekterih kronanji cara Nikolaja leta 1826 jih je bilo le 50.000.
krajih jo je ta merčes do čistega požerl. Gorice nam obilo prav dobre vinske kapljice obetajo; če kaka posebna uima čez-nje ne pride, bomo napolnili dosti sodcev, ki so že 5 let počivali. — H sklepu naj omenim še eno posebnost, namreč na Im po Ici je ena jablana sedaj v nar lepšem cvetji; lánsko jesen sred oktobra so pa češplje novo perje pognale in lepo cvetele. Z Bogom!
Obširniši popis , ki smo ga prinesle „Noviceu v saboto.
nokar přejeli iz Grad
bojo
Vred
Opoiiiiii.
Ker se tisti preklicani papirnati dnar po
50, 100 in
PU
Iz Ljubljane. Sejm tega tedna, ki se navadno „češ
u —bil dosti dober, kar se tiče kramar
sejm
imenuje, je
skega in drugoga obertnijskega blaga; sejm za
živino pa
1000 gold., ki se ,,Reichssehatzscheine44 imenuje in se po posrebernjenem popirji od druzih bankovcov loci, lese do konca prihodnjega mesca oktobra v posebni
kdor morebiti še
prošnji do dnarstvenega ministerstva specati more pa nikakor več, opominjamo
vsakega,
- — ^^ m ^ y
ni bilo veliko, pa tudi nič kaj lepe kakšen tak dnar ima, naj ga berž zamenja v kakošni sta-
kakor v gosp. Majerjevi štacuni
se ne more hvaliti, živine viditi ; skoraj je bilo tabart manj goveje živine kot cuni, ktera
»
ga jemlje,
kónj
ce pa si par volov iskal, ki naj bi bila 10 centov v Ljubljani in v
drugih ,
da ne pride v škodo.
Odgovorni vrednik : Dr. Janex Bleiweis
Natískar in založnik : Jožef Blaznik
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si