Ustanovitelj in izdajatelj
Zveza lesarjev Slovenije
v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva
Uredni{tvo in uprava
1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija
tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64
e-po{ta: revija.les@siol.net
http://www.zls-zveza.si
Direktor dr. mag. Jo`e Korber
Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli
Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov.
Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`.
Uredni{ki svet
Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`.
^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`.
Uredni{ki odbor
prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese
(Hamburg),
prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj),
dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager
Naro~nina
Dijaki in {tudenti (polletna)              2.000 SIT
Posamezniki (polletna)                     4.000 SIT
Podjetja in ustanove (letna)           38.000 SIT
Obrtniki in {ole (letna)                   19.000 SIT
Tujina (letna)                   100 EUR +po{tnina
Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja.
Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882
Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno
Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p.
Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %.
Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani.
Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih.
Les
Revija za lesno gospodarstvo
Letnik 56, {t. 11                UDK 630 / ISSN 0024-1067
november 2004
uvodnik
Horuk v nove ~ase
Leto{nje leto ‘e po~asi sklepa svoj konec. To nam med pohajkovanjem po te dni zlatorumeni prestolnici poleg v lica rezajo~ega mraza naznanja tudi sladki vonj po cimetu in nageljnovih ‘bicah, ki se spod go-stilni{kih vrat pritajeno vije gor k od mraza rde~im nosovom mimoido~ih. November, ki je od nekdaj ~as takih in druga~nih sve~k, postaja po novem tudi vse bolj nepotrpe‘ljiva uvertura v histeri~ni december.
Iztekajo~i se mesec je bil glede na koli~ino dogajanja res kratko~asen in je letos izjemoma poleg mladega vina prinesel {e tako vlado. Kakor komu oziroma ve~ini po volji, a le da se ne bi pod novo skotilo {e ve~ mladih, kot je bilo teh dr‘avnih teles in organov pod prej{njo ...
Za vsemi temi dogodki pa vsaj za okrog 40 tiso~ obiskovalcev ni ostal v senci niti ljubljanski pohi{tveni sejem. Kljub mla~nim ocenam v dnevnem ~asopisju, ~e{ da “ … se ponudba ni zdela ni~ pestrej{a kot v preteklih letih …” in pou~evanju vrle novinarke priloge Deloindoma, kak{en naj bi bil videti razstavni prostor, se je na sejmu vsako jutro pred blagajnami trlo ljudi. K temu so gotovo doprinesle svoje tudi t. i. krompirjeve po~itnice, saj je bil sejemski dogodek marsikomu dober razlog za dru`inski izlet v na{e glavno mesto. In ~e pustimo ob strani sejemsko dogajanje, ki ima iz leta v leto bolj{i “{timung”, sem prepri~ana, da so razstavljeno pohi{tvo in lepo urejeni ambienti lahko utrnili marsikako dobro idejo v glavah precej izbir~nih slovenskih kupcev. Pa vendar - naj se pohi{tveniki in oblikovalci {e tako trudijo animirati svoje proizvode, nam ne more resni~nega doma urediti nih~e drug namesto nas samih. Koliko se Slovenci sploh pomudimo ob tovrstnih du{nih stvareh, saj jih za razliko od recimo na{ega novega avtomobila vidi bistveno manj ljudi? Koliko sploh znamo biti druga~ni in samosvoji? Koliko si upamo pisano obarvati svoja vsakdanja `ivljenja? So krivi pohi{tveniki, ~e ne?!?
Na sre~o smo vsaj zelo radi modni. In ker se ob pohotni globalizaciji in nenehnem prerivanju s ~asom bolj iz nuje kot iz kaprice razviti (in shi-zofreni~ni) svet vse bolj vra~a k naravi in domu, nas navdaja z zaupanjem v bolj{e ~ase. Tudi tega, da bo npr. nova slovenska oblast kon~no nehala govoriti o slovenskih lesarjih zgolj v besednih zvezah z doma~imi tekstilci.
Sanja PIRC
kratke novice
kazalo		
stran	stran	
360	368	
Detajl v identitetni arhitekturi na Gorenjskem Detail in identity architecture in Gorenjska	Ravnanje z izjemnimi ljudmi v organizaciji avtor Janez MAYER	
avtor Bla` BIRK		
Horuk v nove ~ase		357
Sanja Pirc		
Talilna lepila - napake pri lepljenju		375
Irena Jeron~i~ Kocjan		
Stilles plemeniti svoj stil		383
Intervju z Aleksandrom Hatlakom		
Sanja Pirc		
HOMAG - Rolls Royce v lesni industriji Stojan Ul~ar		389
Zbor pohi{tva na 15. Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu                                                                        393 Sanja Pirc		
iz vsebine		358
Skupina JAVOR po devetih mesecih z dobi~kom		
Znanje za spanje in 10.000.000 Jogijev		367
Strokovni posvet Zgradbe, energija in okolje 2004		397
[tudentske re{itve za nove izdelke		398
Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - podro~je mizarstvo - 10. del		400
kratke novice
Skupina JAVOR po devetih mesecih z dobi~kom
Nadzorni svet Javor Pivka d.d. je 25. oktobra na svoji 45. redni seji obravnaval poslovanje dru‘be in Skupine Javor v obdobju januar- september 2004. Skupina Javor je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem bistveno izbolj{ala rezultate. Po devetih mesecih je ustvarila 53.181 tiso~ SIT dobi~ka, v enakem lanskem obdobju pa 401.682 tiso~ SIT izgube.
Skupina Javor je v obdobju januarseptember 2004 dosegla 7.849.734 ti-so~ SIT ~istih prihodkov od prodaje (10,9 % ve~ kot v enakem lanskem obdobju). Bistveno so se pove~ali prihodki od prodaje na tujih trgih - za 15,3 %, tako da izvoz predstavlja ‘e 72-odstotni dele‘. Skupina Javor je v gospodarskem na~rtu zastavljene cilje prodaje realizirala 96,1odstotno. Za na~rtova-nimi cilji prodaje zaostaja zlasti program opa‘nih plo{~, ki sicer koli~insko dosega prodajo po zastavljenem obsegu, medtem ko zaradi padca cen opa‘nih plo{~ ne dosega vrednostno zastavljenih ciljev. V prvih {tirih mesecih je za na~rtovanimi cilji prodaje zaostajal tudi profitni center Pohi{tvo, ki pa od maja dalje dosega planirano prodajo.
Dodana vrednost na zaposlenega je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem vi{ja za 23,9 % in zna{a 3.882 tiso~ SIT. V skupini Javor je zaposlenih 916 ljudi (43 manj kot v enakem lanskem obdobju).
Nadzorni svet se je seznanil tudi z realizacijo programa prestrukturiranja dru‘be Javor Pivka d.d. in ugotovil, da tehnolo{ko, kadrovsko in tr‘enjsko prestrukturiranje poteka v skladu z na-~rtovanimi aktivnostmi. V tem ~asu
ijaLeS 56(2004) 11
kratke novice
potekajo razne oblike izobra‘evanja in usposabljanja zaposlenih, vrstijo se tr‘enjske in sejemske aktivnosti na dosedanjih in novih trgih, z zaklju~eno rekonstrukcijo lu{~ilne linije za proizvodnjo bukovega lu{~enega furnirja pa je bil v za~etku oktobra ‘e sklenjen prvi del tehnolo{ke prenove.
Prvi del tehnolo{ke prenove se nana{a predvsem na posodobitve proizvodnje v profitnem centru Vezan les, kjer so letos udejanjili tri pomembne nalo‘be v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov. Za proizvodnjo specialnih vezanih plo{~ je bila izjemno pomembna v za~etku leta obnovljena anra proga, na kateri sedaj opla{~ajo vse vrste specialnih vezanih plo{~. Javorov profitni center Vezane plo{~e se ob manj{em povpra{evanju po klasi~nih vezanih plo{~ah vse bolj osredoto~a na razvoj, proizvodnjo in tr‘enje specialnih vezanih plo{~. Dele‘ le-teh se v strukturi prodaje Javorovih izdelkov vztrajno pove~uje; zlasti isoplyforma (plo{~e za velikosistemske opa‘e), ki si je utrdil svoje mesto predvsem na nem{kem tr‘i{~u. Za ohranjanje konkuren~nosti pa je profitni center Vezane plo{~e potreboval tudi temeljito tehnolo{ko posodobitev.
Stiskalnico za velike formate vezanih plo{~, ki je druga pomembna leto{nja nalo‘ba, so izdelali v Javorovi odvisni dru‘bi Stroji. (Le-ta si v zadnjih letih sloves kakovostnega proizvajalca na tujih trgih {e bolj kot s stiskalnicami za lesno industrijo utrjuje s stiskalnicami za proizvodnjo plo{~ iz umetnih mas.) Izdelavni ~asi so na novi stiskalnici bistveno kraj{i, saj izdelujejo plo{~e ve~jih formatov in debelin v enem samem postopku. Zmogljivosti stiskalnice pa podjetju omogo~ajo tudi konku-ren~no prednost oziroma ohranjanje tr‘nega dele‘a vezanih plo{~, saj se z nestandardnimi dimenzijami plo{~ la‘je prilagaja zahtevam kupcev.
V oktobru je stekla tudi proizvodnja lu{~enega bukovega furnirja, ki je mirovala od 23. julija, ko se je pri~ela rekonstrukcija lu{~ilne linije. Tudi ta nalo‘ba bo pripomogla k zni‘evanju proizvodnih stro{kov in pove~anju konkuren~nosti na evropskih trgih.
Oglas HOMAG-1
Les 56(2004) 11

raziskave in razvoj
UDK: 728.6:72.04:694.6
originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper)
Detajl v identitetni arhitekturi na Gorenjskem
Detail in identity architecture in Gorenjska
avtor Bla‘ BIRK
izvleček/Abstract
V  zgodovinskem razvoju arhitekture razvoj detajla kot podrobnosti v tehniki sestavljanja posameznih elementov in kot podrobnosti v likovnem oblikovanju le-teh ni vedno so~asen. V dolo~enem ~asovnem prerezu je bila tehnika detajla konstanta, likovna nadgradnja pa spremenljivka, povezana s so~asnimi vrednotami in merili, uveljavljenimi v umetnostnem oblikovanju (umetnostni stili).
V  ve~inskem oblikovanju arhitekture (avtohtona arhitektura) je tako poudarjena tehnika sestavljanja, ki je enaka v {ir{em prostoru in se razvija skozi rodove na podlagi izku{enj z neprestanim izpopolnjevanjem. Likovna nadgradnja je tehniki podrejena in raznolika. Odvisna je od {tevilnih dejavnikov v okolju pa tudi od stopnje gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja. Postavljena trditev je bila preverjena na izbranem vzorcu ve~inskega arhitekturnega oblikovanja v gorenjski kulturni krajini. Predmet analize so bile obstoje~e, identitetne lesene ali delno zidane in delno lesene stavbe, ki {e sooblikujejo razpoznavno sliko ve~inskih grajenih struktur-sliko poselitve, urbanizma in arhitekture.
In historical development of architecture development of detail as particular in the technique of joining of elements and as particular in design of these elements is not always simultaneous. In certain time section was the technique of the detail constant, art component was variable, linked with contemporary valuables and measures in design. In mayor design of architecture is accentuated the technique of composition, which is equal on bigger territory and is developed through the centuries on the basis of experience with incessantly improving of quality. The design component is inferior to the technique and heterogeneous. It depends on numerous factors-economic, cultural, social development. The statement was verified on chosen sample of mayor architectural design in Gorenjska cultural region. The subject of analysis were existent identity wooden or partly wooden houses, which still co-form distinguished image of mayor built structures-image of habitation, ur-banism and architecture.
Klju~ne besede: detajl, okras, arhetip, arhitekturni ~len, identitetno stavbarstvo
Keywords: detail, decoration, archetyp, architectural joint, identity architecture
Uvod
Detajl v arhitekturi pomeni isto kot beseda v jeziku. Je nepogre{ljivi del celote, ki jo imenujemo arhitektura. Od detajla je odvisna kakovost (teh-ni~na, uporabna) in lepota arhitekture. Teoreti~no obravnavanje detajla ob snovanju posamezne arhitekture ka`e snoval~ev odnos do celote. Detajl je ~len v kodu arhitekture.
Detajl-podrobnost, nadrobnost (Verbinc, 1968:139; Bajec, 1970:385) je v strokovnem jeziku arhitekture razlo-`en kot podrobnost v tehni~nem sestavljanju posameznih elementov v celoto in kot podrobnost v likovnem (lepotnem) oblikovanju (Brezar, 1987:16) (slika 1).
Metoda dela
Z deskriptivno metodo smo sku{ali v ~lanku dolo~iti na~in detajliranja v identitetni arhitekturi gorenjske kulturne krajine. K zbranim materialom {tejemo sintezo mnenj razli~nih avtorjev, ki se v svojih delih dotikajo obravnavane tematike. Slikovno gradivo je zbirka kakovostnih ohranjenih primerov detajlov identitetnega stavbarstva v gorenjski kulturni krajini s podro~ja obravnavane tematike in tujih primerov, ki ka`ejo principe, ki veljajo povsod, tudi v gorenjski kulturni krajini.
eHj
ijaLeS 56(2004) 11

Oglas HOMAG-2
ijaLeS 56(2004) 11

raziskave in razvoj
Skozi teoretsko analizo pojmovanja detajla in ugotovitev njegovega bistva smo sku{ali prek ugotovljenih dejstev na konkretnem primeru identitetne arhitekture v dolo~eni krajini, izbrani gorenjski kulturni krajini, definirati in pokazati uporabo detajla v svoji teh-ni~ni in likovni izvedbi v praksi v zgodovini. Detajl v praksi opazujemo na arhitekturi gorenjske kulturne krajine, do primerov pridemo s strukturira-njem lastnosti konstrukcij, na katere se osredoto~imo, to so lesene masivne stene.
Analiza pomenske vloge detajla
Kot tehni~na in likovna podrobnost v oblikovanju grajenega prostora je detajl zvezno viden vse od prve postavitve ~love{kega zakloni{~a. Kot tak se pojavi na podlagi potrebe in izku{nje zlasti pri sestavljanju konstrukcijskih delov ogrodja bivali{~a, pri sestavljanju obloge za pravilno odtekanje vode, pri izdelavi stikov med oblogo in terenom in pri sestavljanju stenskih oblog in ogrodja (Brezar, 1987: 16).
Pomemben ~len pri oblikovanju detajla je tudi orodje, ki ga ob izdelavi pre-bivali{~a uporabljamo, saj le-to omo-go~a razli~ne mo`nosti obdelave izbranega materiala.
Nastanek in razvoj detajla
Detajl v svoji prvotni obliki zadosti le uporabni funkciji. Omenimo, da ~lo-vek prvotno z izdelavo bivali{~a uporablja grobo obdelan kos lesa (primer materiala, lahko tudi drug material) ali element, vzet iz narave: veja, akantov list, palmov list. Ob nadaljnjem razvoju in delitvi bivali{~ po funkciji, pomenu, je vloga detajla oplemenitena z likovno nadgradnjo (Brezar, 1987: 16-18).
Z razvojem orodja se izbolj{uje tehni~-na izdelava detajlov, saj le-ta omogo-~ajo bolj{o izvedbo podrobnosti. Os-
BS
novnim gradivom (prvotnim naravnim gradivom, kot so les, slama, kamen, blato) se doda kovina, sprva kot vezni element drugih gradiv, kasneje kot samostojno gradivo (slika 2).
Tehnika izvedbe detajla je (primer 19. stoletje) odvisna od obrtnega znanja, orodja, sposobnosti graditelja, tehnika okrasne obdelave pa je odvisna od umetnostnega znanja, kulturnih vplivov, ekonomskega stanja, socialnega razvoja … Tehni~na re{itev se obna{a kot konstanta v prostoru in predvsem ~asu, medtem ko se oblikovna, okrasna re{itev detajla skozi ~as spreminja.
Oblikovanje detajla
Detajl mora zado{~ati pogojem, zaradi katerih nastane. To so dejavniki funkcionalne, fizikalne, kemi~ne, tehni~ne in estetske narave. Detajl v arhitekturi mora zadostiti vsem na{tetim vidikom (slika 3).
Funkcionalni dejavniki so ergonomija, tehnika uporabe in vzdr‘evanja, tehnika sestavljanja. Fizikalni dejavniki so notranje sile, termi~no in drugo delovanje materialov.
Kemi~ni dejavniki so {kodljivi pojavi erozije, korozije, ionizacije, razpada, gnitja. Tehni~ni dejavniki so na~ini obdelave, izdelave, izbire materiala (Bre-zar, 1987: 22-26). Estetski vidik je umetni{ka, kreativna komponenta detajla. Estetika je filozofska disciplina o umetni{kem ali estetskem do‘ivlja-nju, vrednotenju in ustvarjanju. Estetsko je tisto, kar ustreza pravilom, na~e-lom, merilom ali vidikom estetike (Deu, 2004: 31). V estetski komponenti je, kot pravi Kal~i~, “arhitektura” (Birk, 2002: 3), dodana vrednost. Oblikovan element ima ve~jo vrednost kot samo tehni~no popoln. Pri oblikovanju pomaga tudi poznavanje zakonov likovne kompozicije: simetrije, modula, razmerij, ritma, harmonije ter sistemov proporcioniranja.
Stiki
Do izdelave detajla pri gradnji objekta najve~krat pride ob stikih materialov ali arhitekturnih elementov v ve~jo celoto, zato pogosto stiku re~emo tudi detajl. Stiki se ustvarijo pri medsebojnem sestavljanju enakih elementov v ve~jo celoto (npr. lesene deske v celoto opa‘a) in pri sestavljanju razli~nih manj{ih celot v ve~jo celoto. Gledano z vidika materialov lo~imo stike med enakimi materiali, med razli~nimi materiali in stike prek posrednikov (v da-na{nji gradnji npr. med kovino in steklom silikon).
Kot smo na za~etku vlekli vzporednice med besedo in jezikom in detajlom ter objektom, zdaj prihajamo do ugotovitve, da detajli s svojo zasnovo vplivajo na izdelavo, obna{anje in vzdr‘evanje stavbe. Zvezo med delom in celoto tako definiramo z geometrijo sestavljanja. Pomembna je tako anatomija kot tudi zunanja geometrija detajla. Prvo pogojuje predvsem tehni~ni vidik, od tega je odvisna tudi formalna izvedba: ~e je re{itev ve~, se odlo~amo za naj-elegantnej{o, najlep{o. Druga je tista govorica detajla, ki govori navzven, je stalni vidni sestavni del stavbnega organizma in njegovega sporo~ila.
Analiza detajla v okolju izbranega vzorca- gorenjska kulturna krajina
Ovojne konstrukcije v avtohtoni arhitekturi-lesene stene
Funkcija stene
Stene definirajo zunanji in notranji prostor in vplivajo na pojavno obliko prostora. Arhetip stene je tako le vertikalni zaslon, ki posledi~no nosi tudi horizontalno ploskev zaslona-streho. Kasneje se pojavijo v stenah odprtine, sprva z enotno nalogo, kasneje se nalo-
ijaLeS 56(2004) 11
raziskave in razvoj
ge odprtin lo~ijo-okna, vrata, zra~enje …
V avtohtoni arhitekturi so gradili z naravnimi materiali (les, slama, blato, opeka, kamen). Upo{tevali so mo‘no-sti, ki so jim jih materiali in orodja dopu{~ala po pravilih obrti. Ta so nastala na podlagi izku{enj gradnje z do-lo~enim materialom skozi stoletja. Gradnja se je izpopolnjevala tehni~no z razvojem novih materialov in orodja. Tako je razvoj orodja omogo~al detajl-nej{o obdelavo materialov in skozi to popolnej{o tehni~no izdelavo detajla. Gradili so posamezniki, ki so se obrti izu~ili. Rezultat take gradnje je bil standardni model, ki je zadovoljeval potrebe tedanje stati~ne dru‘bene sredine (Brezar, 1990: 19), skladna hi{a, pri kateri je bilo zado{~eno tako oblikovnim kot funkcionalnim zahtevam (slika 4).
Kasneje se pojavi specializacija v gradnji stavb, gradijo poklicni graditelji, ki imajo ob gradnji ve~ svobode in izbire, zato pa morajo imeti ve~ znanja. Lahko re~emo, da je razvoj s seboj prinesel tudi druga~no pojmovanje arhitekturnih ~lenov, ki se odmika od tradicionalnega pojmovanja.
Tipologija lesenih sten
Po izvedbi so stene do sredine prve polovice 20. stoletja pri nas monolitne-enoplastne. Navadno so porozne, debele in dihajo-prepu{~ajo zrak in vodne pare. Material, iz katerega so zgrajene, je prvotno les, kasneje kamen in opeka.
Pri masivnih lesenih stenah se skozi zgodovino spreminja na~in zlaganja razli~no obdelanih lesenih hlodov. Graditelji so hlode, ki so jih nalo`ili vodoravno enega na drugega, na vogalih prekri`ali in med seboj povezali z mozniki. [e ohranjene stanovanjske hi{e z zunanjimi masivnimi lesenimi stenami ka`ejo, da so stene sestavljene iz brun, polovi~nih brun ali tramov
Slika 4. Konstruiranje v lesu-poudarjeni leseni
arhitekturni ~leni-Predtrg v Radovljici Wooden construction-Predtrg near Radovljica
(Deu, 2004: 96). Zunanja stena iz brun izdelanih stavb je valjasto izbo~ena. Notranja stena je v primeru uporabe celih brun prav tako izbo~ena, gladka je, ~e so bruna polovi~na. Tramovi so na vogalih povezani s preprostim kri-`anjem-vez na kri` ali zahtevnej{im ro-glji~enjem-vogalna zveza na roglje. Stranica rogljev je ravna, uslo~ena ali kako druga~e oblikovana. Poleg masivnih lesenih sten poznamo tudi gradnjo iz plohov (vzhodne de`ele dana{nje Slovenije, kjer prevladuje tr{i les) in skeletne lesene stene. Ti dve obliki se v gorenjski kulturni krajini nista pojavili, oziroma sta bili izjemni (slika 5).
Likovna obdelava sten
Pri oblikovanju ploskev sten so v preteklosti uporabljali pravila propor-
Slika 5. Masivni leseni steni iz brun in tramov Massive wooden walls, built with logs and hewed timber
cioniranja in kompozicije (simetrija, modul, razmerja, ritem, harmonija). Klju~ skladnosti in harmonije je skrit v logiki konstruiranja v izbranem materialu.
Tudi pri dimenzioniranju prebojev zunanjih sten -vrata, okna- je v identi-tetni arhitekturi glavno vodilo preprostost. Razmerja med vi{ino in {irino teh odprtin so namre~ enostavna, jasna in razumljiva, izhajajo iz narave in ~lo-veku prilagojenih mer. Izbrane dimenzije in oblike fasadnih odprtin so prilagojene fasadni ploskvi objekta in elementom likovne nadgradnje. Preboji zunanjih sten ustvarjajo ritmi~no delitev na polno in prazno, osne razdalje se pribli‘ujejo enakomernemu ritmu. Pri ve~nadstropnih stavbah so odprtine ena nad drugo v enakih ali na videz
ijaLeS 56(2004) 11
ES
raziskave in razvoj
Slika 6. Proporcioniranje ~elne fasade objekta in analiza geometrije kompozicije z modulom (Deu, 2004: 143)
Proportions of main façade and analysis of geometry of composition with module (Deu, 2004: 143).
'" '*»
Slika 7. Razvoj vogalnega stika lesenih sten v avtohtoni arhitekturi; slike do ~rte ka‘ejo razvoj do 17. stoletja, slika za ~rto tehni~no izvedbo detajla od takrat do danes (~eprav so se starej{e oblike pojavljale tudi kasneje-opazujemo najnaprednej{e oblike) (Frick, 1997: 98; Cevc, 1984: 62,65; Deu) Development of corner connections of massive wooden walls in identity architecture, the pictures to the line show development till 17th century, 4th picture shows technical realization of detail since 17th century till now (Frick, 1997: 98; Cevc, 1984: 62,65; Deu)
Ha!
ijaLeS 56(2004) 11
raziskave in razvoj
enakih osnih razdaljah po dol‘ini- poudarjene so vertikalne osi. Navadno je glavna vzdol‘na fasada oblikovana tako, da glavni vhod stavbo razdeli na dva na videz enaka dela (Deu, 2004:152) (slika 6).
Omet je najobi~ajnej{i in najstarej{i na-~in obdelave sten. Stene dodatno {~iti in omogo~a njihovo dihanje. Lahko ga nana{amo na skoraj vse podlage. Sestavljen je iz ve~ slojev. Zadnji sloj -kon~ni ali fini omet- ima poleg za{~itne tudi okrasno vlogo, zato se imenuje dekorativni omet (Deu, 2004: 160). Okras v ometu ima v identitetnem stavbarstvu posebno vrednost. Prevladuje gladek dekorativni omet. Barva in teks-tura tega ometa sta odvisni od dodanega agregata. Pesek, iz katerega je izdelana malta za kon~ni sloj ometa, je avtohton in se razlikuje tako po velikosti in barvi zrn kot tudi po obliki ter po primeseh, ki so v njem. Na barvo ometa poleg barve peska (ta je v rjavih, sivih, rde~e rjavih odtenkih, bel) vpliva tudi razmerje med vezivom in peskom v malti. Na objektih identitetnega stavbarstva se pojavljajo prepleti gladkega in zglajenega ometa, okrasne poslikave ometa, okras v profilno izdelanem, odebe-ljenem ometu. Vsem vrstam okrasa je
skupno poudarjanje zna~ilnosti dela objekta (oken, vrat) ali njegove trdnosti ({ivani robovi). Poseben del poudarjanja prebojev zunanjih sten so tudi arhitekturni ~leni iz kamna (portali, okenski okviri). Ti so navadno iz avtohtonega kamna z enotnim kamnose{-kim na~inom dela, odvisnim od tehnike in orodja ter oblikovanjem, ki ga narekuje ~as.
Ugotovitve
^lovek -kmet- na gorenjskem pode‘e-lju si v zgodovini gradi zaveti{~e, po tlorisu, gabaritih in detajlih skoraj uniformirano prebivali{~e. Velikost le-tega pogojuje njegova premo‘nost. Prav tako ta tudi pogojuje nadgradnjo osnovne funkcije objekta, ki se ka‘e predvsem v likovnem izrazu detajlov - gre le za likovno nadgradnjo, ne uporabno. Uporabno so detajli pogojeni s tradicijo, s preverjenimi pravili obrti in prednikov.
Tehnika gradnje se dolga stoletja bistveno ne spreminja, prav tako ne uporabljani materiali; ti so lokalnega izvora. Zato tudi detajli ostajajo isti, nespremenjeni, v uporabnem smislu ne zasledimo inovatorstva. Detajli delujejo in kot taki obstajajo. Po funkciji so preprosti in logi~ni.
Uniformiranost ru{i le likovni izraz -rezbarjenje v lesu, profiliranje v kamnu, okras v ometu, barvi. Primer za to daje Brezar (Brezar,1987: 52) s prikazom arhetipa okna (le-ta je enak v vsej stari Ljubljani) in nasproti temu arhitekturnega ~lena okna - fasadni okviri v ometu, ki so razli~ni, dajejo oknu individualnost. Prav to se dogaja tudi na pode-‘elju, celo do te mere, da ponekod to likovno izraznost imenujemo kme~ka prevzetnost (slika 9).
Povzetek in diskusija
V ~lanku smo sku{ali dolo~iti in analizirati stopnjo uporabe detajliranja in izlu{~iti oziroma postaviti lo~nice med oblikovnim in uporabnim izrazom detajla v identitetni arhitekturi gorenjske kulturne krajine.
Ugotovitev, da je v zgodovini gradnje detajl uporabljan v prvi vrsti kot uporabni element, ki se razvija skozi stoletja le z nadgrajevanjem oziroma tehni~-nimi dopolnitvami, se zdi pomembna predvsem za dana{nji ~as, ko se v poplavi razli~nih materialov in proizvodov v goli ‘elji po ne~em novem v praksi zatekamo k nerazsodnim re{itvam.
Prav preprostost in logi~nost dajeta namre~ identitetni arhitekturi in de-
ijdLeS 56(2004) 11
ES
raziskave in razvoj
Slika 9. Okenska odprtina kot izraz individualnosti in samostojna arhitekturna kompozicija v fasadi renesan~ne pala~e- levo (Brezar, 1987: 70) in tipi~no okno na me{~anskih hi{ah-desno (Brezar, 1987: 74), spodaj primera vrat iz identitetne arhitekture
Window opening as an expression of individuality and autonomous architectural composition in the facade of renaissance palace- left (Brezar, 1987: 70) and typical window on town houses-right (Brezar, 1987: 74), below examples of doors on identity architecture
Slika 10. Primeri kvalitetnih novih detajlov stikov lesa in standardizacije (prefabrikacije) lesenih elementov v [vici (Giedion,2003: 107)
Examples of quality new details of wooden connections and standardization of the wooden elements in Swiss (Giedion,2003: 107)
HiJ
ijaLeS 56(2004) 11
raziskave in razvoj
tajlu v njej ~ar, {e ve~, v tem lahko s svojim duhom (z majhnim vlo‘kom dose~i najve~, uporabnost za seboj ne vle~e nujno velikih stro{kov, tudi preprosto je lepo) ve~ kot uspe{no konkurira zapletenim sklopom dana{njih detajlov, ki se, ~e ‘elijo biti konkuren~-ni, vra~ajo in morajo obra~ati k izvornim (slika 10).
kratke novice
literatura
1.    A‘man, T., Birk, B., 1997: Koritno 35-prenova. Korpus slovenske arhitekture, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.
2.   Bajec, A. in drugi, 1970: Slovar slovenskega knji‘nega jezika. SAZU, In{titut za slovenski jezik, Ljubljana.
3.   Birk, B., 2002: Poskus vpeljave tipa nove gorenjske hi{e (seminarska naloga). Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
4.   Brezar, V., 1987: Detajl kot element arhitektonskega jezika. FAGG, VTOZD Arhitektura, Ljubljana.
5.   Brezar, V., 1990: Finalizacija in detajli. FAGG Arhitektura, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
6.   Cevc, T., 1984: Arhitekturno izro~ilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem. Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, Ljubljana.
7.    Deu, @., 2001: Stavbarstvo slovenskega pode‘elja: zna~ilno oblikovanje stanovanjskih hi{. Kme~ki glas, Ljubljana.
8.   Deu, @., 2004: Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem pode‘elju. Kme~ki glas, Ljubljana.
9.   Dolinar, K., Knop, S., 2003: Leksikon Cankarjeve zalo‘be. DZS, Ljubljana.
10.  Fister, P., 1993: Glosar arhitekturne tipologije. MOP RS, Zavod RS za prostorsko planiranje, Ljubljana.
11.  Frick, A. in drugi, 1997: Alte Bauernhöfe in Österreich mit Südtirol. Steiger Verlag, Augsburg.
12. Giedion, A., 2003: Die Architektur der Davoser Alphuetten. Scheidegger&Spiess, Zürich.
13.  Kal~i~, I., 1992: Narodna identiteta v slovenski povojni stanovanjski arhitekturi- doktorska disertacija. Fakulteta za arhitekturo UL, Ljubljana.
14.  Mu{i~, M., 1947: Obnova slovenske vasi. Zalo‘ba Dru‘be svetega Mohorja, Celje.
15.  Rau, O., Braune, U., 1995: Der Altbau: renovieren- restaurieren- modernisieren. Verlaganstalt Alexander Koch, München.
16.  Verbinc, F., 1968: Slovar tujk. Cankarjeva zalo‘ba, Ljubljana.
Znanje za spanje in 10.000.000 Jogijev
ijdLeS 56(2004) 11
V Meblu Jogi sledijo svetovnim trendom in vlagajo v raziskave in razvoj. Bogata dedi{~ina, dolgoletna tradicija in izku{nje z nenehnim izpopolnjevanjem jim omogo~ajo polo‘aj tr‘nega in tehnolo{kega vodje. S svojim delom povezujejo dva navidezno nezdru‘ljiva pojma – tehnologijo (znanje) in intimnost (spanje) v homogeno celoto (Jogi) in se ponosno predstavljajo z vodilnim sloganom “Znanje za spanje”. Njihova znanja in izku{nje so vgradili ‘e v milijone Jogijev. 25. oktobra je pri{el iz proizvodih trakov jubilejni 10-milijonti. Visoki jubilej so po~astili 25. oktobra v proizvodnih prostorih v Novi Gorici na obeh lokacijah. V novi tovarni, kjer izdelujejo le‘i{~a iz mehke pene je ob 12. uri pri{el iz proizvodnih trakov jubilejni 10 milijonti Jogi Aktiv. Jogi s ~astnim nazivom bo prvi predstavnik nove dru‘ine le‘i{~ iz visoko elasti~ne pene brez ‘i~nih jeder.
10.000.000 Jogi Aktiv
Program Aktiv predstavlja dru‘ino Jogi izdelkov sestavljenih iz visoko elasti~ne HR pene brez ‘i~nih jeder. Namenjen je mladim aktivnim posameznikom in mladim dru‘inam, ki `elijo svoje le‘i{~e takoj in brez te‘av odnesti iz prodajalne domov. Izdelki ne sodijo v visok cenovni razred, zato so dostopni {iroki skupini potro{nikov. Ugodno razmerje med ceno in kvaliteto privla~i tudi zahtevnej{e kupce. Sestava posameznih ~lanov programa Aktiv je obogatena {e z lateksom, prilagodljivo peno visko in antidekubi~no peno. Izdelki so dostopni ne le v specializiranih prodajalnah s pohi{tvom ampak tudi v drugih prodajalnah za {iroko potro{njo.
Peno nove generacije sestavlja udoben material s kvalitetnimi le‘alnimi lastnostmi. Okolju prijazen proizvodni postopek daje udobni peni poroznost in visoko ela-sti~nost. HR pena optimalno propu{~a zrak in ima nizko te‘o. Higiensko je ne-opore~na. Vzdr‘evanje le‘i{~ je zaradi majhne te‘e in upogibljivosti zelo enostavno in nezahtevno. Ob nakupu je le‘i{~e zapakirano v rolani paket, kar omogo~a bodo~emu uporabniku enostaven transport do doma.
ES
raziskave in razvoj
strokovni ~lanek (Professional Paper)
Ravnanje z izjemnimi ljudmi v organizaciji
avtor Janez MAYER, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidri~eva 55a, 4000 Kranj, Slovenija, E-po{ta: janez.mayer@fov.uni-mb.si
Pri delu se sre~ujemo tudi z ljudmi, ki se mo~no razlikujejo od drugih po svojih sposobnostih, osebnostnih lastnostih, prepri~anjih, znanju, obna{anju idr., predvsem pa po izjemnih dose‘-kih. So na{i sodelavci, {efi, poslovni partnerji, lahko pa smo izjemni ljudje tudi sami. Postavlja se vpra{anje, ali zahtevajo izjemni ljudje tudi izjemno ravnanje, da bi bili v organizaciji uspe{-ni? Kak{no naj bi bilo tako ravnanje in kako bi vplivalo na druge ljudi? Ali za ravnanje z izjemnimi ljudmi potrebujemo tudi posebno znanje in ali se sploh spla~a vlo‘iti poseben napor v ravnanje s takimi posamezniki, ki jih ve~inoma ob~utimo kot te‘avne?
V prispevku posku{am dati odgovore na ta vpra{anja in posebej poudariti pomen organizacijskega znanja za u~in-kovito ravnanje z izjemnimi ljudmi.
1. U v o d
Ravnanje z ljudmi je najbolj kompleksna dejavnost v delovnem procesu. @e odnos med sodelavcema je neskon~no sestavljen in zapleten, zato ga v popolnosti ne moremo razumeti in obvladati, kaj {ele takrat, ko si za skupne cilje hkrati prizadeva mno‘ica med seboj zelo razli~nih ljudi. ^lovek si je izmislil pravila, ki omogo~ajo produktivno so-‘itje razli~nih posameznikov na skupni poti. Ljudje si razdelijo vloge in naloge, opredelijo cilje, pristojnosti in odgo-
vornost ter se dogovorijo, kako bodo ravnali med seboj in z drugimi. Temu pravimo organizacija.
Naravna odnosna struktura organizacije temelji na trikotniku LASTNIK - MANAGERJI (VODJE) - EKSPERTI IN DELAVCI. ^eprav so lahko zdru‘eni v eni osebi, vedno ostanejo predstavniki razli~nih interesov. Interes lastnika je uspeh in rast celotne organizacije, motiv managerjev ugodnosti iz uspe{no izpeljanih posameznih projektov, ki jih vodijo in participacija v poslovnem uspehu, medtem ko eksperte in delavce najbolj zanimajo delovni pogoji in stimulacija. Lastnik spodbuja uspe{nost managerjev, le-ti pa dose‘ke ekspertov in delavcev. Skupni interes vseh je razvoj, ugled in perspektivnost organizacije. V dobro vodeni organizaciji nenehno usklajujejo interese vseh klju~nih akterjev in hkrati opredeljujejo njihove pristojnosti. Dobra organizacija je kot tirnica, ki varuje pred izgubo ustrezne skupne smeri.
Zaradi preglednosti bomo izbrali osnovno organizacijsko celico, ki jo sestavljajo vodja (manager), ~lani tima in izjemni posameznik.
Najprej poskusimo odgovoriti na vpra-{anje, kdo so izjemni ljudje. To so tisti, ki po svojih zna~ilnostih in lastnostih mo~no odstopajo od drugih. Lahko do-se‘ejo izjemne uspehe in prese‘ejo
pri~akovanja, a so obi~ajno tudi zelo posebni in samosvoji v obna{anju, odnosih in pri potrebah, zato zahtevajo posebno znanje in ravnanje, da bi bili uspe{ni v organizaciji.
Obi~ajno delujejo najmo~nej{e silnice med managerjem (vodjo), izjemnimi posamezniki (zvezdniki) in preostalimi ~lani tima. ^e ‘elimo, da bo ta “ljubezenski trikotnik” ustvarjalen, odnosi med “koti” ne morejo biti ne enakovredni in ne enakopravni, kot bi kdo prvi hip pomislil. Skoraj vsak vodja ima med sodelavci nekoga, ki zahteva druga~no ravnanje kot drugi in ‘e stari Latinci so vedeli: Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno volu. Vsak od treh “kotov” ima svojo posebno vlogo.
2. Osnovni
organizacijski
dejavniki
2.1. Vodja (manager)
Med vi{je razvitimi bitji je vloga vodje filogenetsko (z razvojem vrste) utemeljena kot vrh naravne organizacijske piramide. V ‘ivalskem svetu je vloga vodje praviloma povezana z bojem za spolno partnerstvo in obstanek, kjer je pobuda obi~ajno na strani samcev in njihove fizi~ne mo~i ter izku{enosti (zrelosti). ^rede in tropi praviloma sledijo najmo~nej{emu samcu in ta vzorec je najbolj raz{irjen tudi med ljudmi. Vodilne ‘enske so povsod po svetu v
eHj
ijaLeS 56(2004) 11
raziskave in razvoj
Slika 1. Osnovni organizacijski dejavniki
izraziti manj{ini in praviloma prevzemajo tipi~no mo{ki vzorec obna{anja, ki je tipi~no ‘enskemu komplementaren. Osnovne zna~ilnosti mo{kega obna{anja pri vodenju sta agresivnost in brezobzirnost, ki omogo~ata prodornost, tekmovalnost in presti‘. S tem je vzpostavljen navpi~en (hierarhi~en) odnos nadrejenost/podrejenost, ki ustreza izpolnjevanju ukazov in rutinskih nalog podrejenih, medtem ko od-lo~anje in na~rtovanje ostaja le vodjem. Naravno vodenje je torej avtoritarno, nadrejeno, v odnosu ukazovalno in deluje, ko so naloge in vloge (pristojnosti) jasno dolo~ene, vodja pa navzo~ (slika 1).
A se celo v ‘ivalskem svetu, ki sledi dedno vkodiranim (instinktivnim) nizko variabilnim na~inom obna{anja, pojavljajo na videz netipi~ni vzorci vedenja. Prestradani volkovi, ki so prisiljeni potovati skoz sne‘ni mete‘, se izmenjujejo na ~elu tropa ne glede na atribute obna{anja, ki odlikujejo vodjo tropa v druga~nih okoli{~inah.
Formalno je manager ~lovek, ki mora
ijdLeS 56(2004) 11
na podlagi zaupanih mu pristojnosti (kompetentnost) in odgovornosti s sodelavci izpeljati dolo~eno nalogo (projekt). Njegova verodostojnost (kredi-bilnost), temelji na dolo~enih sposobnostih, motivaciji, znanju in eti~nosti. Medtem ko je njegova naloga, da skupaj s sodelavci dolo~i cilje, poveri posa-
meznikom vloge in naloge ter izbere strategijo (pot k ciljem), ki vključuje tudi dogovorjena pravila, je naloga lastnika, da zagotovi osnovne organizacijske pogoje. Neformalno je vodja človek s svojimi posebnostmi. Uspešen vodja je praviloma nadpovprečno inteligenten, osebnostno dominanten (gospodovalen), čustveno stabilen, pošten, zanesljiv, strokovno in splošno široko razgledan. Neformalnega vodjo oblikuje skupina spontano kot mnenj-skega vodjo - strokovno in osebnostno avtoriteto.
2.2. Člani skupine
Ti po pravilu sprejemajo vloge in naloge, za katere so usposobljeni (specializirani). V nasprotju z zvezdniki si prizadevajo ravnati po dogovoru, spoštujejo organizacijska pravila, predvsem pa se podrejajo volji vodje. Za njihovo uspešnost je najpomembnejša vzajemnost, ki jo krepi dobro razpoloženje med njimi. Posamezniki so bolj ali manj dobro integrirani v skupino in v značilnem (prevladujočem) odnosu do vodje in drugih članov. Posameznik praviloma prejme natanč-
EE
raziskave in razvoj
na navodila za izvedbo naloge in standard, s katerim je vnaprej dolo~ena njena kakovost. V skladu s tem in dolo-~enim rokom nalogo opravi in za rezultat od vodje prejme ustrezno vrnitveno sporo~ilo. Ta vzorec vodenja je zdru‘-ljiv s klasi~nim organizacijskim principom. Primeren je za vodenje rutinskega dela in za vodenje intervencijskih skupin - gasilcev, re{evalcev, kirur{kih (urgentnih) timov, voja{kih formacij v akciji, medtem ko je za vodenje ustvarjalnega dela neprimeren (slika 2).
2.3. Izjemen posameznik -zvezdnik
Medtem ko je manager predstavnik dogovorjenega organizacijskega na~ina in pravil, brez katerih skupina, ki jo vodi, ne more obstajati in delovati, je zvezdnik lahko njegovo dopolnjujo~e (komplementarno) ali izklju~ujo~e nasprotje. Te‘ko se podreja pravilom, nerad opravlja rutinske naloge, ker ima posebne potrebe, zase zahteva poseben status in priznanje, a hkrati dosega izjemne rezultate, ki prera{~ajo dose‘ke preostalih ~lanov tima. Le-ti ga obi~aj-no te‘ko sprejemajo in prena{ajo, a vedno ima med njimi tudi kak{nega svojega zaveznika, ki mu je slepo vdan.
3. Procesi
Zanimiva izku{nja, ki jo imam pri izvajanju selekcije ljudi, primernih za vodje, je povezana s prevzemanjem vodilne vloge posameznika med kolegi, ki jim je bil doslej po hierarhiji enakovreden. Ve~ina jih je prepri~ana, da se po prevzemu vodilne vloge ne bo zgodilo ni~e-sar, da bodo odslej le prvi med enakimi, a se neposredno po imenovanju korenito, a samodejno spremenijo med-osebni odnosi. @e formalno imenovanje vodje v ljudeh avtomati~no spro‘i prapodobo (arhetip po Jungu) lea-derja, ki novemu vodji mo~no pove~a avtoritarnost in nekoliko zmanj{a pozitivno valentnost - simpatijo, privla~-
Slika 3. Delovanje “prapodobe” vodje
nost. S tem se ustvari ve~ja socialna razdalja, ki novega vodjo postavi na vi{jo hierarhi~no (navpi~no) raven v odnos-nem simboli~nem prostoru in s tem je ‘e dan povod za korenito preoblikovanje medosebnih odnosov, kar je {e posebej o~itno na relaciji vodja - zvezdnik.
Uspe{ni vodje so ve~inoma {iroko nadarjeni ljudje, medtem ko je talent zvezdnikov o‘ji. Manager mora biti dober organizator, strateg, komuni-kator, pogajalec, motivator, poslu{alec, nadzornik in {e kaj, zvezdnik pa je lahko le izjemen izvajalec sorazmerno ozkega spektra vlog in nalog. Njunega dela ni mogo~e postaviti na skupni imenovalec, ~e ga ne gledamo komplementarno in v okviru celotnega tima. In prav v tem je lahko izvir problemov.
Vsako prila{~anje ekskluzivnosti enega od treh klju~nih dejavnikov pro‘i konflikt. Pretirana avtoritarnost vodje ogro‘a status zvezdnika, medtem ko zvezdni{ko pretiravanje maje polo‘aj vodje in zni‘uje kohezivnost skupine. Ta se obi~ajno razcepi v dva naspro-
tujo~a si tabora, ki se za~neta boriti za prevlado.
Tudi enostransko povzdigovanje skupine jemlje vodji avtoriteto in zavira pobudo zvezdnika. Taka stanja razre{uje lastnik ali vi{ji manager. Pameten lastnik znova in znova poudarja pristojnosti vsakega posameznika posebej in ka‘e na nujnost njihove soodvisnosti in vzajemnosti za skupno stvar. S tem ne uvaja uravnilovke, ki bi takoj uni~ila konkuren~no sposobnost skupine, marve~ poudarja poseben status vseh vpletenih: status vodje mora biti v sorazmerju z njegovo najvi{jo odgovornostjo, zvezdniku zagotavlja ustvarjalno svobodo, status tima pa vklju~uje nujno potrebne organizacijske standarde in skupne cilje. ^e lastnik ne dose‘e visoke soglasnosti o nujnosti take strukturiranosti, je uspe{na izvedba projekta le naklju~je (slika 3).
Vzrok za konflikt med managerjem in zvezdnikom lahko najdemo tudi med osebnostnimi lastnostmi, kjer izstopa gospodovalnost (dominantnost), ki je notranja (karakterna) te‘nja po mo~i
eHj
ijaLeS 56(2004) 11
raziskave in razvoj
in vplivu na druge. Te‘nja po prevladovanju je navadno razvita tako pri vodji kot pri zvezdniku. Deluje kot nekak{en gonilnik ali spodbujevalnik (pacemaker), ki spreminja statiko v dinamiko, ka‘e pa se v iniciativnosti in aktivnosti. Brez te zna~ilnosti si le te‘ko predstavljamo liderja, ki mu drugi sledijo, ali zvezdnika, ki bi bil vzornik in idol. Go-spodovalnost oba glavna sili k nenehnemu dokazovanju superiornosti drugega nad drugim. Izhod iz tega razmerja vodji zagotavlja pozicijska mo~ organizacijske piramide, ki jo mora spo{to-vati tudi zvezdnik. Managerski prijem pa je druga~en pri ustvarjalnih projektih kot takrat, ko govorimo o vodenju dobro programiranih, standardiziranih in intervencijskih nalog. Slednje zahteva poprej{njo nau~enost in dobro skupinsko uigranost, saj med izvajanjem naloge oziroma intervencije ni veliko prostora za spremembe v osnovnem na~inu dela. V tem je formalna mo~ vodje, ki jo le-ta uporabi v izjemni situaciji. Mo‘nost za improvizacijo ima le vodja, ~e oceni, da proces ne te~e po predvidenem na~rtu, posamezniki pa lahko spremenijo svoje ravnanje po soglasju z managerjem. To zvezdniku seveda ne ustreza.
Za vodenje ustvarjalnega dela je tak na~in neprimeren in je lahko naslednji vzrok za konflikt med vodjo in zvezdnikom, ki s svojo domi{ljijo, izvirnostjo in iznajdljivostjo, lahko preraste programirane dogodke. Vztrajanje zvezdnika v igri ali v delovnem procesu, pogajanjih idr., ~etudi je neu~inkovit, je v skladu z naravo ustvarjalnega procesa, ki je povsem nepredvidljiv. Nikoli ne vemo, ali bo nastal preblisk, ki bo prinesel preobrat, ali ne. ^e zvezdnika izklju~imo, dvoma ni ve~! Osnovna lastnost zvezdnika ni ruti-niranost, marve~ igrivost. Zanj je igra cilj, dose‘ek pa le posledica. V na videz nere{ljivih polo‘ajih je odre{ilna le izvirnost (slika 4).
Osnovna razlika med igro in delom je lo~evanje med procesom in ciljem. Pri rutinskem delu je proces lo~en od cilja, pri ustvarjalnem je proces hkrati tudi cilj. Zato sta si igra in ustvarjalno delo identi~na. Problem je v tem, da rutinsko delo lahko na~rtujemo, medtem ko ustvarjalnosti ne moremo. Dejstvo, da zvezdnik ne dobi standardnih zavezanosti kot drugi, v njih spro‘a nezadovoljstvo.
4. Kako ravnati?
V ekipi, timu, ansamblu, ki nenehno napreduje z visoko motivacijo, s skrajnimi napori, z nekaj sre~e in je pod mo~nim pritiskom okolja, nastane visoka ~ustvena napetost, ki se lahko sprosti ustvarjalno ali razdiralno.
Naloga vodje, managerja, stratega, dirigenta idr. je, da vsem skupaj jasno predstavi specialno (takti~no) poslanstvo zvezdnika in zanj pridobi soglasje vseh sodelujo~ih, ~e je potrebno tudi lastnika, ki poudari vlogo klju~nega skupnega cilja. Skupinski cilj ima vlogo
imunskega sistema (Be~aj 2001). “Skupinski cilj (poslanstvo, vizija, strategija) je obro~ okoli razli~nih posameznikov in podskupin, ki so v trajnem (naravnem) konfliktnem razmerju. Vsak socialni sistem je trajno ogro`en zaradi napetosti, ki same od sebe nastajajo v njem, med razli~nimi posamezniki in podsistemi. Vsak podsistem vidi in si razlaga okolje in dogodke v njem po svoje. ^e v sistemu odpovedo povezovalni elementi, narastejo napetosti med podsistemi. Skupinski cilj deluje kot imunski sistem, ki prepre-~uje, da bi oku`enost s potencialnimi konflikti lahko ogrozila uspe{no delovanje celote.
^e obro~ popusti, sistem razpade na manj{e enote, med katerimi se raz-plamti politi~ni boj za doseganje posameznih ciljev in koristi. To je boj za pozicije mo~i in prevlado nad konku-ren~nimi enotami. Ta za{~ita pa ni samodejna. Njena u~inkovitost je odvisna od kakovosti vseh managerskih procesov, ki morajo po eni strani voditi k
ijdLeS 56(2004) 11
eh
raziskave in razvoj
Slika 5. Skupinski cilj kot imunski sistem
uspe{nemu doseganju postavljenega cilja in so~asno skrbeti za notranjo psihosocialno uravnote‘enost sistema. Pozornost je zato usmerjena so~asno v skupino kot celoto in tudi v posameznike in podskupine.
Posledice prevelike napetosti med podsistemi znotraj sistema so: skupina se tesneje pove‘e in od svojih ~lanov zahteva ve~jo lojalnost. Potrebe posameznikov postanejo manj pomembne. Skupina postane dovzetna za avtokrat-sko vodenje. Med podsistemi: druge skupine postanejo sovra‘ne. Skupina vidi pri sebi le najbolj{e, pri nasprotnikih le najslab{e. Zanika svoje slabosti in ne prizna dobrih strani pri nasprotnikih. Z nara{~anjem sovra‘nosti upada komuniciranje z nasprotniki. Za uspe{no usklajevanje vseh elementov je zato posebej pomembno komuniciranje, ki ga je treba nenehno spodbujati tako znotraj podsistema kot tudi med podsistemi. Zelo koristna je tudi izmenjava posameznikov med podsistemi.”
V korist kon~nega cilja mora manager zvezdniku - seveda ~e ‘eli, da ta izpolni pri~akovanja - ne samo zagotoviti poseben status, ampak dose~i, da ta status sprejmejo tudi preostali v timu. ^e tega ne stori, ravna kot dirigent, ki ne da prilo‘nosti najbolj{emu solistu. To seveda ne pomeni, da mu mora dati absolutno svobodo in ve~ne privilegije, kajti brez odli~ne podpore celotnega orkestra tudi virtuoz ne bo izvedel mojstrovine. Dirigent pri tem ne ‘eli biti in ne more biti virtuoz na vsakem instrumentu, nasprotno, mojstrstvo prepu{~a ~lanom orkestra, medtem ko ga sam dokazuje pri njihovem ugla{evanju, usklajevanju in dopu{~anju osebne izvirnosti, ki hkrati sledi skupnemu cilju - vrhunski izvedbi. ^e stvar ne deluje, se najprej vpra{amo o kakovosti dirigenta. In ker tudi receptov ni, govorimo o umetnosti vodenja.
Spominjam se mojstra Bojana Adami~a, ki je dejal, da je bila edina uspe{na taktika dirigenta in orkestra v odnosu do vrhunskega virtuoza, da so mu sku{ali ~im bolj zavzeto slediti, a hkrati poudariti tudi lastne vrhunske elemente.
Dokler spo{tujemo dogovore in pravila in si prizadevamo za doseganje skupaj postavljenega cilja, {e posebej, ~e na~rti potekajo po pri~akovanju, potem organizem lepo deluje in napreduje. Ravnanje pro‘nega vodje se glede na vsakokratne razmere nenehno spreminja na nepresledju (kontinuumu) od ukazo-vanja sodelavcem do dopu{~anja njihove avtonomnosti. Problemi se pojavijo, ko stvari ne te~ejo po na~rtu kljub prizadevanju vseh dejavnikov. Pogosto gre za nepredvidljive vplive, ki zahtevajo spremembo strategije in v tem trenutku je pogosto odre{ilna formalna organizacija, ki deluje po standardnem programu. ^e kljub izrednim posegom ni izbolj{anja, za~ne mo~no nara{~ati ~ustvena napetost vseh akterjev in tu nastopi klju~ni trenutek. Mo~na ~ustva sprostijo vse energetske depoje. Takrat je prav od moralno eti~nega ravnanja odvisno, ali se bo energija sprostila konstruktivno ali destruktivno - v uspeh ali neuspeh.
5. U~inki konflikta
Ko se konflikt med osebama prevesi z razumske na ~ustveno raven, se za~ne faza nepri{tevnosti, ki ni le psiholo{ka, ampak tudi pravna kategorija (sodniki jo priznavajo kot olaj{evalno okoli-{~ino). V takem stanju ~ustva povsem preplavijo ~lovekovo do‘ivljanje in izra‘anje. Popolnoma se izmaknejo razumskemu nadzoru. Ekstremno ~u-stvovanje izhaja iz ~lovekove instinktivne strukture, nekak{ne varnostne posode, ki je pri razli~nih ljudeh razli~-no visoka. Ljudje s tako imenovano visoko frustracijsko tolerantnostjo lahko prena{ajo izjemne ~ustvene obremenitve (stres) dalj ~asa. Vendar ima tudi globoka posoda svoj rob. ^e traja intenzivno ~ustveno stanje predolgo, nadzor razuma kon~no popusti. Ker so ~ustva bipolarna, je lahko tako stanje pozitivno (konstruktivno) ali negativno (destruktivno). Zadnjemu pravi-
Kfrfrl
ijaLeS 56(2004) 11
raziskave in razvoj
Slika 7. Kohezivnost in koherentnost tima revijaLes 56(2004) 11
mo tudi afekt, ki se ka‘e v evfori~ni motoriki, histeri~nih izpadih, pobesne-losti, trenutni ohromelosti idr.
V afektu poka‘e ~lovek svoj bes in agresivnost v besednem in nebesednem izra‘anju ali celo s fizi~nim nasiljem. Tako vedenje se navadno takoj poka‘e tudi v nasprotniku kot prastar na~in ~lovekove nagonske obrambe. ^ustve-ni um ima v prilagajanju na spremembe bistveno kraj{i reakcijski ~as kot logi~-ni um. Ta lastnost, ki se je v razvoju vrste ohranila in podedovala kot instinkt, omogo~a nemudno reakcijo ob nenadni ogro‘enosti posameznika. Nepri~akovana nevarnost spro‘i takoj-{en odziv vegetativnega ‘iv~evja brez premisleka, ki bi zahteval ~as. Take reakcije se zavemo pozneje in se ji pogosto ~udimo, ker je nastala sama od sebe. Impulzivno spro{~anje ~ustev je pravi plaz, ki ga je mogo~e zaustaviti le s prisilo, medtem ko se njegovi u~in-ki pole‘ejo samodejno v razli~no dolgih ~asovnih razdobjih od nekaj minut do ve~ let.
Da ne bi ostali na povsem abstraktni ravni, si oglejmo pou~en primer dogajanja v slovenski nogometni reprezentanci na svetovnem prvenstvu v nogometu 2002.
Nogometna burleska, ki smo jo spremljali v ‘ivo, je jasen opomin napa~nemu managerskemu ma~inu dela. Slovenska nogometna reprezentanca je pri{la na svetovno prvenstvo z nerazre{enim sporom med selektorjem in zvezdnikom. Konflikt med njima je bil problem Nogometne zveze Slovenije, a ga je ‘al prepustila selektorju. Ker je Ka-tanec vedel, kako Zahovi~ reagira na napotitev s terena, je zanesljivo vedel tudi, kaj se bo v konkretnem primeru zgodilo, a najbr‘ ni pri~akoval tako eksplozivne veri‘ne reakcije pri drugih. S svojo odlo~itvijo je sporo~il, da zvezdnika, ki je imel ‘ivljenjsko prilo‘-nost, ne potrebuje ve~. S tem je prob-
BE
raziskave in razvoj
lem z razumske ravni za zmeraj prestavil na ~ustveno raven. Ker ne vemo, ali je dejansko ravnal po{teno, v korist reprezentance, tudi ne moremo vedeti, ali je pri tem zlorabil svoj polo‘aj ali ne. Preventivna izklju~itev zvezdnika ‘e pred prvenstvom je bila za selektorja gotovo velika dilema, ker ni imel enakovrednega nadomestila.
Ne smemo prezreti tudi okoli{~in, v katerih se je nogometna zgodba dogajala. ^eprav je bila ‘e uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na svetovno nogometno prvenstvo uspeh, ki so ga poimenovali pravljica, to ni nevtraliziralo motiva za nadaljnje uspehe, {e posebno v lu~i svetovne promocije igralcev. ^lovek je samopresegajo~e bitje in se v razvoju ne ustavlja. Vzporedno s tem nara{~a tudi pri~akovanje okolja, ki ga razvnemajo mediji. V takih razmerah, ki so jih po svoje obarvali tudi neobi~ajni vremenski pogoji, so bili ‘ivci reprezentance napeti kot strune. In ob prvem iskrenju so se pretrgale.
Afekt nezadovoljnega zvezdnika je takoj spro‘il tudi skrajen ~ustveni odziv selektorja. Sledila je katastrofalna napaka predsednika NZS: selektorja je {e v stanju nepri{tevnosti spustil pred javnost, kjer je nekonstruktivno reagiral in izgubil dobr{en del ugleda, hkrati pa ni omogo~il izjave za javnost tudi zvezdniku. S tem je te‘ka, z negativnimi ~ustvi nabita atmosfera, ki je v sla~ilnici ‘e oku‘ila igralce, padla tudi na dr‘avljane in spro‘ila polarizacijo, ki so jo hitro iz(zlo)rabili tudi mediji, ki so povratno vplivali na odlo~itve vodstva NZS. A to u~inka plazu, ki ga je spro‘ila usodna selektorjeva odlo~i-tev, ni bilo mogo~e ustaviti, dokler se po nekaj tednih ni ustavil sam. V takih razmerah je seveda povsem nemo~no izzvenel tudi apel predsednika dr‘ave.
Seveda po vsem povedanem ne moremo trditi, da bi primerno ravnanje so-
delujo~ih prepre~ilo neuspeh reprezentance, a zagotovo bi pove~alo verjetnost za bolj{e rezultate. Dokazano je, da mo~na negativna ~ustva zavirajo motivacijo, zmanj{ujejo koncentracijo in u~inkovitost mi{ljenja. Povsem nam mora biti jasno tudi to, da zgodbe ne gre posplo{evati ali jo nasilno presajati v druga organizacijska okolja. Vsekakor pa lahko iz klavrnega konca slovenske nogometne bajke povzamemo nauk o tem, kako subtilni in zapleteni so med~love{ki odnosi in kako nujno je - {e zlasti za vodilne - da jih sku{amo razumeti in se nau~iti metod, tehnik in prijemov, s katerimi jih bomo bolje obvladovali. V tem okviru je {e posebej delikatno ravnanje z izjemnimi posamezniki.
^e manager nima avtoritete in zaupanja sodelavcev, ki izhajata iz njegove po{tenosti in strokovnosti, a tudi iz pozicijske mo~i, ~e zvezdnik nima prilo‘-nosti za svojo druga~nost in izvirnost in ~e v timu ni zmagovalnega in tolerantnega ozra~ja, potem se ne lotevaj-mo velikih projektov in jokajmo ‘e doma!
literatura
1.    Be~aj, J.: Temelji socialnega vplivanja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1997
2.   Douglas, M. Sout: Managing Engineers and Technical Employees: How to Attract, Motivate, and Retain Excellent People, Artech House Professional Development Library, Boston, London 1996
3.   Hargrove, R.: Masterful Coaching: Extraordinary Results by Impacting People and the Way They Think and Work Together, Pfeiffer & Co, NY 2002
4.   Mayer, J. et al.: Skrivnost ustvarjalnega tima; Be~aj, J.: Dinamika medosebnih odnosov v timu; Dedalus -Center za razvoj vodilnih osebnosti in skupin, Ljubljana 2001
5.   Mayer, J.: Quod licet Iovi, non licet bovi (Vsak manager ima svojega Zahovi~a). Revija Manager, {t. 7.8., Gospodarski vestnik, Ljubljana 2002
6.   Mayer, M.: Eno mo{tvo, eno srce, http://www.nogo-mania.net /Komentar/ default.asp?Page=2, 2002
7.    Praper, P. : Timsko delo in skupinski proces, Dedalus, Ljubljana 2001
EfZl
ijaLeS 56(2004) 11
znanje za prakso
Talilna lepila - napake pri lepljenju
avtorica Irena JERONČIČ KOCJAN, MITOL d.d.
UVOD
Prva talilna lepila so se pojavila v začetku petdesetih let v ZDA.
V Mitolu smo s proizvodnjo osnovnih tipov talilnih lepil začeli v letu 1975, jo iz leta v leto dopolnjevali in posodabljali, tako da trenutno proizvajamo prek 120 tipov talilnih lepil za razne aplikacije, ki jih prodajamo v več kot 15 držav.
Naziv talilna lepila pove, da jih je treba pred lepljenjem raztaliti. Z ohlajevanjem se strdijo in v nekaj sekundah povežejo materiale med seboj. So torej hitra alternativa mehanskemu spajanju z vijaki, sponkami, žebljički, zakovicami itd. ter raztopinskim in disperzijskim lepilom, ki zahtevajo dolgotrajno stiskanje.
V proizvodnji pohištva se talilna lepila uporabljajo za robna lepljenja, oplaščanje in montažna lepljenja.
1. SPLOŠNO O TALILNIH LEPILIH
Talilna lepila uvrščamo med termoplastična polimerna lepila, ki so pri normalni temperaturi v trdnem stanju, s segrevanjem se raztalijo, preidejo v tekoče stanje, ki je primerno za nanašanje. Odlikuje jih kratek čas vezanja, le nekaj sekund, kar omogoča visoko produktivnost.
Vrste talilnih lepil
Glede na vrsto polimera-elastomera, ki v formulaciji talilnega lepila nastopa kot vezivo, delimo talilna lepila na:
•  lepila na osnovi etilen-vinilacetatnih polimerov,
•  lepila na osnovi poliamidov,
•  lepila na osnovi poliolefinov (polietilen, polipropilen, polibutilen, poliizobutilen),
•  lepila na osnovi poliuretanov.
Sestava talilnih lepil
Poleg elastomerov vstopajo v formulacijo običajno še tele komponente:
•  smole,
•  voski,
•  polnila,
•  antioksidanti.
Elastomeri dajejo lepilu adhezijo, kohezijo, elastičnost, temperaturno odpornost in vodoodpornost. Ker so to polimeri z visoko viskoznostjo, ki se zelo težko nanašajo, se v recepturo vključijo še smole. Le-te znižajo viskoznost, izboljšajo adhezijo in omakanje površine.
Za znižanje viskoznosti in pocenitev se v lepilih, ki so namenjena za lepljenje papirja, običajno uporabi vosek, medtem ko se formulacija lepil za robna lepljenja poceni z dodatkom mineralnih polnil. Dodatek polnila zviša viskoznost lepila in do neke mere temperaturno odpornost.
Normalne delovne temperature, pri katerih se uporabljajo talilna lepila, se gibljejo med 160 in 220 °C. Pri tako visokih temperaturah lahko pride do razkroja lepila, če v recepturo ne vključimo sredstva, ki preprečuje oksidacijo - antioksidant.
Lastnosti talilnih lepil
Proizvajalci lepil merimo in navajamo fizikalne in kemijske lastnosti lepil. Tehnična dokumentacija proizvoda, ki jo pošljemo uporabniku, vsebuje podatek o:
•  viskoznosti in
•  zmehčišču lepila.
Ti dve lastnosti sta pri aplikaciji lepila tudi najpomembnejši.
Viskoznost talilnih lepil se vedno meri pri delovni temperaturi lepila. Laično ocenjujemo viskoznost neke tekočine po tem, kako hitro teče, strokovna definicija viskoznosti pa je upor, s katerim se tekočina odziva na mešanje pri določeni strižni hitrosti. Merimo jo po natančno določenem standardu ASTM 3236.
Viskoznost v praksi pomeni, kako se bo lepilo nanašalo in kolikšen bo nanos.
ijaLeS 56(2004) 11
EE
znanje za prakso
Določitev zmehčišča poteka po standardu ASTM E-28 (R&B) tako, da se meri temperatura v °C, pri kateri se lepilo zmehča.
Zmehčišče pove, kolikšno temperaturno odpornost spoja lahko pričakujemo, kolikšen bo odprti čas in s tem v zvezi tudi hitrost lepljenja za določen tip lepila.
Na kvaliteto lepljenja s talilnimi lepili vplivajo:
•  temperatura lepila,
•  temperatura materialov,
•  površina materialov,
•  zunanji vplivi-okolica.
Če zanemarimo kateregakoli od zgoraj naštetih faktorjev, je rezultat lepljenja z istim lepilom lahko pri drugem lepljenju popolnoma drugačen.
Uporabnikom talilnih lepil svetujemo, da pri lepljenju s talilnimi lepili upoštevajo naslednja pravila:
•  po uporabi lepila je treba obvezno zapreti embalažo,
•  paziti je treba na čistočo aplikatorja,
•  pri čiščenju aplikatorja je obvezna uporaba rokavic,
•  potrebno je pogosto preverjati delovanje termostatov,
•  pogosto je treba preverjati delovno temperaturo,
•  ko aplikator ni v uporabi, je treba znižati temperaturo,
•  posoda za lepilo naj bo ves čas lepljenja polna,
•  posoda za lepilo mora biti ves čas lepljenja zaprta,
•  ne varčevati z nanosom lepila,
•  ne uporabljati ostankov razsutih lepil,
•  ne uporabljati hladnih materialov.
2. NAPAKE PRI LEPLJENJU
Če pri lepljenju s talilnim lepilom ne upoštevamo zgoraj navedenih nasvetov, se pojavijo napake pri lepljenju. Najpogostejše napake so:
•  lepilo ne lepi takoj po nanosu,
•  lepljenci razpadejo, ko zapustijo aplikator,
•  lepilo ne teče, je pregosto, se slabo nanaša,
•  na nanašalnem valju/šobi ni dovolj lepila,
•  izrazit vonj lepila,
•  sprememba barve lepila.
Lepilo ne lepi takoj po nanosu
Razlogov, da lepilo že takoj po nanosu ne lepi, je lahko več, in sicer:
•  prekratek odprti čas lepila;
•  prenizka delovna temperatura - priporočamo, da je temperatura lepila na nanašalnem valju 15 - 20 °C višja od temperature lepila v kotličku;
•  premajhna količina nanesenega lepila;
•  prepih/premočna ventilacija na delovnem mestu;
•  prenizka temperatura prostora;
•  lepljeni materiali so prehladni;
•  prenizek pritisk pritisnih valjev na lepljenec;
•  sprememba materiala - obstoječe lepilo ga ne lepi;
•  nepravilno izbrano lepilo (ni primerno za obstoječo tehnologijo).
Lepljenci razpadejo, ko zapustijo aplikator
Lahko se zgodi, da napako pri lepljenju opazimo šele čez določen čas. Ko lepljenci zapustijo aplikator, je videti, kot da je vse v redu, čez določen čas pa se razlepijo. Najbolj neprijetno je, če se to zgodi, ko so izdelki že pri kupcu. Temu je lahko vzrok:
•  prekratek odprti čas - lepilo se ohladi preden pritisni valji stisnejo oba lepljenca;
•  previsoka temperatura lepila - pritisk pritisnih valjev popusti, preden se lepilo ohladi;
•  prevelika količina lepila - predolg odprti čas;
•  previsoka temperatura prostora - lepilo se ne ohladi;
•  slabo prileganje lepljencev / prenizek pritisk pritisnih valjev;
•  sprememba materiala - obstoječe lepilo ga ne lepi več;
•  previsoka ali prenizka temperatura lepljenih materialov.
Lepilo ne teče, je pregosto, se slabo nanaša
Lepilo mora imeti tako viskoznost, da se zlahka nanaša in pri tem enakomerno pokrije celotno površino lepljenja. Sicer mora delavec, ki upravlja aplikator, preveriti možne razloge za napake, ki so:
•  prenizka delovna temperatura,
•  prepih,
•  nanašalni valj ali šoba sta predaleč od lepljenca,
•  nepravilno izbrano lepilo,
•  razpad lepila zaradi oksidacije.
Na nanašalnem valju/šobi ni dovolj lepila
Če v sistemu za nanašanje ni dovolj lepila, so vzroki lahko naslednji:
•  prenizka kapaciteta talilne posode,
5Za
ijaLeS 56(2004) 11
GZS - Zdru`enje lesarstva
iz dela zdru`enja
IZ DELA ZDRU@ENJA
GZS-Združenje lesarstva je tudi letos pripravilo anketo s podatki o finančnem poslovanju lesne industrije v 1. polletju 2004. Anketo smo poslali vsem članom GZS-Združenja lesarstva (skupaj 350 podjetjem). Pravilno izpolnjeno anketo nam je poslalo 64 podjetij, kar pomeni 55,1 % vzorec vseh zaposlenih v lesni industriji (Obdelava lesa, Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti). V analizi smo upoštevali vse pravilno izpolnjene ankete, ki so prispele na GZS-Združenje lesarstva, in sicer najkasneje do 13. oktobra 2004.
Rezultati ankete o poslovanju za 1. polletje 2004 kažejo:
•  Prihodki so v lesni industriji porasli (v 1. polletju 2004 proti 1. polletju 2003) nominalno za 6,5 %, realno za 2,7 %u,v pohištvenem sektorju so prihodki porasli nominalno za 5,9 % (realno so porasli za 2,lodstotne točke).
•  Odhodki v lesni industriji so porasli nominalno za 2,4 % (realno so padli za 1,3 odstotne točke). V pohištvenem sektorju so odhodki porasli nominalno za 1,9 %.
•  Koeficient celotna gospodarnost 2 je znašal v lesni industriji v 1. polletju 2004 1,00 (v pohištvenem sektorju 1,00, kar pomeni, da lahko ocenjujemo, da je lesnopredelovalna industrija 1. polletje 2004 zaključila blizu ničle). Iz ocene poslovanja ob polletju 2004 lahko le ocenjujemo, da je zaključila z izgubo le proizvodnja
1    Za prera~unavanje polletnih podatkov se po pri-poro~ilu slu`be SKEP GZS uporablja indeks 103,7 (cene `ivljenjskih potreb{~in so uradni kazalec inflacije).
2    Finan~ni kazalnik celotna gospodarnost je izra~unan kot razmerje med vsemi prihodki in odhodki. Njegova vrednost je lahko enaka, ve~ja ali manj{a od 1.
stavbenih elementov, kjer je znašal koeficient celotna gospodarnost 0,98).
•  Delež tujega trga v prihodkih je v lesni industriji v povprečju znašal 56,8 % (v pohištvenem sektorju 55,6 %). Največji delež je znašal v proizvodnji stavbnih elementov (61,8 %).
•  Cisti dobiček se je v nominalnem znesku v povprečju povečal za 17,3 %, v pohištvenem sektorju se je povečal nominalno za 4,7 %.
•  Na drugi strani pa se je čista izguba v lesni in pohištveni industriji nominalno zmanjšala za 50,1 %, v pohištvenem sektorju za
47,3 %.
•  Finančni odhodki so se zmanjšali v povprečju v lesni in pohištveni industriji (nominalno) za 20,2 %.
•  Investicije so se v povprečju v lesni industriji povečale za 20,5 %, v proizvodnji pohištva so se zmanjšale za 8,2 %.
•  Število zaposlenih je v povprečju v lesni industriji zmanjšalo za 5,2 %, v proizvodnji pohištva za 4,9 %. Število zaposlenih se je zmanjšalo v proizvodnji žaganega lesa (-4,6 %), v proizvodnji furnirja in plošč (-4,8 %) in v proizvodnji stavbenih elementov (-6,7 %).
•  Dodana vrednost je v nominalnem znesku porasla v lesni industriji v povprečju za 3,0 % (realno je padla za 0,7 odstotne točke), od tega se je najbolj povečala v proizvodnji furnirja in plošč, in sicer nominalno za 16,6 %.
Na vprašanje, kakšen se vam zdi splošen trend poslovanja v 1. polletju 2004 glede na preteklo obdobje, pa so lesna in pohištvena podjetja odgovorila:
iz vsebine
ijdLeS 56(2004) 11
BO
GZS - Zdru`enje lesarstva
Enako	31,3 %
Slabše	32,8 %
Boljše	35,9 %
Skupaj	100,0 %
Vir: Anketa o poslovanju lesne industrije v 1. polletju 2004
RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU VARSTVA OKOLJA
Vlada RS je na seji dne 7.10.2004 sprejela Resolucijo o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO), ki ga bo posredovala v obravnavo dr`avnemu zboru.
Nacionalni program je osnovni strate{-ki dokument na podro~ju varstva okolja, katerega cilj je splo{no izbolj{anje okolja in kakovosti `ivljenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program do-lo~a cilje na posameznih podro~jih za dolo~ena ~asovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na podlagi zakona o varstvu okolja in je skladen z okoljskim programom Evropske skupnosti, ki obravnava klju~ne okoljske cilje in prednostne naloge, ki zahtevajo vodenje s strani skupnosti. Program tako izpolnjuje obveznosti prenosa pravnega reda EU v slovenski pravni red, po drugi strani pa pomeni operacionalizacijo ciljev in ukrepov, dolo~enih v skupnih dokumentih Evropske skupnosti.
Program zajema obdobje {tirih let od njegovega sprejema (predvidoma do konca leta 2004) do vklju~no leta 2008 z usmeritvami za naprej, saj so na nekaterih podro~jih cilji in ukrepi postavljeni bolj dolgoro~no. Ustrezne spodbude na razli~nih podro~jih politike z namenom doseganja zastavljenih ciljev so sestavljene iz vrste ukrepov, vklju~-no z doslednim izvajanjem zakonodaje, strate{kimi usmeritvami in instrumenti. Cilji in ukrepi so opredeljeni v okviru {tirih podro~ij, in sicer:
cHD
•  podnebne spremembe (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, zaščita ozonskega plašča);
•  narava in biotska raznovrstnost (nacionalni program varstva narave, ki vključuje program upravljanja z območji Natura 2000, spremljanje stanja gozdnih ekosistemov, varstvo tal in gensko spremenjeni organizmi);
•  kakovost življenja (nacionalni program upravljanja z vodami, s programi na področju urejanja, varstva in rabe vode, varstvo zraka, ravnanje s kemikalijami, hrup, elektromagnetna sevanja in urbano okolje);
•  odpadki in industrijsko onesnaževanje.
NPVO določa tudi glavne akterje na področju varstva okolja, in sicer državno in lokalno upravo, izvajalce državnih in občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, nevladne organizacije ter gospodarstvo, njihovo vlogo in glavne usmeritve. Usmeritve in prednostne naloge so opredeljene tudi na področju mednarodnih aktivnosti s ciljem vključevanja zahtev varstva okolja tudi v zunanjo politiko in razvojno sodelovanje, učinkovito izpolnjevanje in uveljavljanje mednarodnih pogodb, ki so povezane z okoljem, ter za pospešeno čezmejno sodelovanje s sosednjimi državami in regijami. Ukrepi na področju komuniciranja z javnostjo in izobraževanja na področju varstva okolja so ključni podporni ukrepi za uspešno izvajanje programa, ki lahko pripomorejo k spreminjanju družbenih navad, sistema vrednost in netrajnost-nega življenjskega sloga.
Program opredeljuje ekonomske instrumente in okoljske dajatve kot osnovni vir sredstev, poleg tega pa določa nadaljnje usmeritve v sistemu financiranja varstva okolja. Program okvirno opredeljuje tudi sredstva in njihove
vire za izvajanje nekaterih ključnih programov, podrobneje pa so le-ta opredeljena v posameznih operativnih programih. Za spremljanje izvajanja in vrednotenja programa so navedene naloge in roki za njihovo izvedbo ter vrsta kazalcev za mednarodno primerljivost doseganja ciljev in stanja okolja.
NPVO je skupaj z informacijami o procesu in oceni uspešnosti sodelovanja javnosti objavljen na spletni strani ministrstva na naslovu www.npvo.si.
PRAVILNIK O FITOSANITARNIH ZAHTEVAH ZA LESEN PAKIRNI MATERIAL
ISPM 15 in Pravilnik o fitosanitarnih zahtevah
V Uradnem listu št.108/04 z dne 7. okt. 2004 je objavljen Pravilnik o fitosanitarnih zahtevah za lesen pakirni material v mednarodnem prometu, ki je pričel veljati naslednjega dne po objavi.
Pravilnik temelji na zahtevah FAO-IPPC mednarodnega standarda za hto-sanitarne ukrepe št. 15 (ISPM 15), ki obravnava ukrepe za posebno obdelavo in označevanje lesenega pakirnega materiala, namenjenega mednarodnemu prometu. Lesen pakirni material so vsi embalažni izdelki, narejeni iz neobdelanega lesa, kot so npr. palete, zaboji, oboji, okvirji, distančniki, koluti itd.
Določbe pravilnika narekujejo vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal obdelavo lesenega pakirnega materiala v skladu s standardom ter možnost izvoza oz. transporta blaga po vsem svetu.
Osnovne zahteva in postopki, ki jih določa pravilnik, so:
• fitosanitarne zahteve za preprečevanje vnosa in širjenja karantenskih škodljivih organizmov, ki jih mora izpolnjevati lesen pakirni material v mednarodnem prome-
ijaLeS 56(2004) 11
GZS - Zdru`enje lesarstva
tu: posebna toplotna obdelava ali zaplinjevanje z metilbromidom in ustrezno označevanje;
•  preverjanje opremljenosti in usposobljenosti dodelovalcev lesenega pakirnega materiala (obratov za toplotno obdelavo ali zaplinjevanje) od pooblaščenega organa za potrjevanje;
•  pogoje, ki jih mora izpolnjevati organ za potrjevanje in njegovo pooblastitev;
•  postopek registracije usposobljenih dodelovalcev, s katero se dodeli registrska številka kot sestavni del uradne oznake na lesu;
•  pooblastitev registriranih dodelovalcev (obratov) za izdajo uradnih oznak (žigov) in njihove obveznosti;
•  izvajanje nadzora organa za potrjevanje in fitosanitarne inšpekcije.
Vsi potencialni izvajalci, ki želijo pridobiti pooblastila in se registrirati za izvajanje dodelave in označevanje lesenega pakirnega materiala, se lahko prijavijo na Fitosanitarno upravo RS. Vlogo je potrebno vložiti na predpisanih obrazcih, ki jih določa pravilnik, več informacij pa je mogoče dobiti na spletni strani http://www.furs.si/.
SKLEPI POSVETA LES ZA IZDELKE ALI KURJAVO
V prispevku so predstavljeni sklepi posveta "Les za pohištvo ali kurjavo", ki je potekal 7. septembra 2004 na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. Sklepe so oblikovali udeleženci posveta:
•  Izkušnje evropske lesne industrije ter tudi lesnopredelovalne industrije Slovenije kažejo, da
sedanja politika na področju izrabe lesne biomase zaradi enostranskih subvencij za proizvodnjo "zelene energije" iz lesne biomase negativno vpliva na konkurenčno sposobnost lesnopredelovalnih podjetij.
•  Lesna biomasa je strateškega pomena za slovensko lesno industrijo z ekonomskega in socialno-ekonomskega vidika, zato je potrebno ponovno preučiti učinke povečane izrabe lesne biomase za energetske namene z upoštevanjem širšega spektra vidikov (ne samo energetskega).
•  Upoštevati je potrebno, da je lesnopredelovalna industrija ključni partner pri vzpostavitvi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter pri maksimiranju dodane vrednosti in pri maksimiranju zaposlenosti v predelavi lesa.
•  Uporaba lesa v pohištveni industriji zagotavlja bistveno večjo ekonomsko in socialno dodano vrednost kot uporaba v energetske namene. Predelava lesa je tudi desetkrat manj energetsko potratna kot predelava jekla, aluminija, plastike ali betona. Če bomo ves les porabili v energetske namene, bodo les v pohištveni industriji nadomestili drugi energetsko potratnejši materiali, energijo, ki pa jo potrebujemo za predelavo teh materialov, pa bomo pridobili iz lesa. Zato izdelava lesnih izdelkov bistveno manj vpliva na produkcijo toplogrednih plinov.
•  Les in lesne proizvode je v okviru Kyoto protokola treba obravnavati kot CO, ponor in tako upoštevati prispevek lesnopredelovalne industrije k zmanjšanju sprememb klimatskih razmer ter k ciklu CO, ter sprevideti izrazito ekološko
funkcijo lesenih izdelkov proti izdelkom iz drugih materialov. Les v obliki trajnih lesnih izdelkov zadr`uje oz. "skladi{~i" ogromne koli~ine ogljika in bistveno pripomore k zmanj{evanju CO2 v atmosferi (stoletje).
Upo{tevati je treba, da lesnopredelovalna industrija prek 70 % lastnih energetskih potreb pokrije z uporabo lesne biomase, nastale med mehansko predelavo lesa in ki ni uporabna za nadaljnjo industrijsko predelavo.
Razviti je potrebno jasno strategijo za za{~ito in raz{iritev dostopnosti lesa kot osnovne surovine kakor tudi za energetski vir, s tem da se zagotovi nujno enakovreden polo`aj vseh uporabnikov obnovljive lesne surovine po na~elih prostega trgovanja.
Les naj se uporablja v energetske namene, ampak {ele potem, ko ga ne moremo uporabiti za izdelke z vi{jo dodano vrednostjo.
Strinjamo se z na~eli prostega trga. Vendar na trgu z energijo ({e) ne veljajo na~ela prostega trga. Subvencioniranje le enega porabnika biomase je v nasprotju z na~eli prostega trga.
Pospe{iti je potrebno recikla`o lesnih ostankov in tako podpreti raziskave na podro~ju tehnologij za zbiranje, sortiranje in ~i{~enja ter izbolj{ati regulative na podro~ju odpadkov (kvalitetni lesni ostanki niso odpadek).
Dru`ba bi morala v enaki ali {e ve~ji meri kot les za kurjavo (drva), podpreti proizvodnjo izdelkov iz lesa in tako bi najve~ naredila za zni`anje toplogrednih plinov.
Prepre~iti moramo, da bi finan~ne vzpodbude sistemom za proizvodnjo "zelene" elektrike povzro~ile neuravnove{eno porabo lesne
ijdLeS 56(2004) 11
EE
GZS - Zdru`enje lesarstva
biomase izključno za proizvodnjo električne energije.
•  Zagotoviti je treba čim bolj ši pretok informacij in "dobrih praks" med porabniki lesne biomase z namenom optimizacije in nadgradnje sistemov za uporabo lesne biomase kot osnovne surovine ali kot energetskega vira v celotni lesnopredelovalni verigi.
•  Za energetske namene uporabljaj-mo odpaden les, ki je lahko kontaminiran tudi z biocidi, težkimi kovinami in drugimi nečistočami. V pohištveni industriji, pa uporabljajmo čist les, razvrščen v razrede.
•  V Sloveniji nujno potrebujemo sežigalnico, ki bo omogočala sežiganje odpadnega zaščitenega lesa.
•  Subvencije bi morale biti namenjene čiščenju gozdov, čiščenju pašnikov oziroma zagotavljanju ekonomske upravičenosti sekanja v odročnejših predelih.
•  Proizvodnjo "umazanih" energetsko potratnih materialov je potrebno zamenjati z lesom (energetski vidik in depo ogljika).
•  Pripraviti je treba programe za izrabo potenciala lesne biomase, ki je še neuporabljena, vendar na ekonomičen in trajnosten način. Kot vir biomase bi lahko uporabili tudi druge obnovljive surovine, ne le lesa. Konoplja ima večji hektarski donos biomase.
•  Formulirati moramo izčrpno definicijo lesne in nelesne biomase, vključno z lesnim ostanki in gorivi (skorja, biodizel).
•  Lotiti se moramo raziskav o smotrni rabi lesnih ostankov in lesnih odpadkov.
KM]
OZNAKA "ZLATI M" NA POHI[TVU
Ve~ini nem{kih kupcev pri odlo~itvi za nakup pohi{tva nista pomembna le cena in videz, ampak jim je poleg tega pomembna kvaliteta pohi{tva z vidika zdravja, okoljevarstva, trajanja in funkcionalnosti. Anketa med nem{kimi kupci je pokazala, da je pri 96,1 % nem-{kih kupcev pohi{tva eden odlo~ilnih kriterijev "zdravo prebivati".
Informacije o {kodljivih vsebnostih v pohi{tvu pa so ~esto zavajajo~e. Tudi izrazi : bio, eko, naravno ne nudijo zanesljive orientacije potro{niku pri iskanju okolju in zdravju varnih izdelkov. Najve~krat so to le izrazi, uporabljeni v propagandne namene.
Da bi kupcu naredili jasno predstavo in mu olaj{ali izbiro ter da bi segel po izdelkih, ki zagotavljajo visoko kvaliteto, je bila v letu 1963 v okviru krovne organizacije RAL ustanovljena institucija Die deutsche Gütegemeinschaft Möbel e.V = DGM (Nem{ka skupnost za kakovost pohi{tva). Njena naloga je testiranje po-hi{tva v neodvisni organizaciji in podelitev znaka "zlati M" za pohi{tvo, ki na testiranju vzdr`i stroge preizkuse.
Pohi{tvo se testira glede na vzdr`lji-vost, trajnost, varnost in zdravju neopo-re~nost. Proizvajalec pa je zavezan, da bo celotno serijo pohi{tva izdelal po enakih kakovostnih kriterijih. Zato potekajo kontrole kvalitete artiklov tudi pri proizvajalcu med proizvodnjo.
Testiranje opravlja institucija LGA (Landesgewerbe Anstalt) Bayern v Nürnbergu. Testi posnemajo dogajanje s pohi{tvom v realnem `ivljenju v normalnih okoli{~inah. Trenutno je v skupnost DGM v~lanjenih okoli 100 proizvajalcev pohi{tva in dobaviteljev delov za pohi{tvo.
Pohi{tvo, ki vzdr`i predpisane kriterije testiranja, pridobi pravico do kvalitetne oznake "zlati M" in proizvajalec sme ta-
ko pohi{tvo na prodajnih mestih ozna~iti z obe{anko ali nalepko "zlati M", tako da je to pohi{tvo takoj razpoznavno.
Zahtevnost kvalitete in dolo~ila preiz-ku{evanja se stalno aktualizirajo, pre-izku{anje izdelkov pa se prilagaja naj-novej{im znanstvenim izsledkom.
Da bi bil tudi kupec seznanjen, kaj je kvalitetno pohi{tvo in na kaj mora biti pri nakupu pozoren, je DGM izdalo `e 3 bro{ure, kot npr. "Profis verkaufen Möbel", "Gesund Wohnen" (Zdravo stanovati) in knjigo nasvetov "Ratgeber Möbelkauf" (Nasveti pri nakupu po-hi{tva).
V skupnost DGM so v~lanjeni proizvajalci vseh vrst pohi{tva: od pohi{tva za kopalnice, kuhinje, dnevne sobe, spalnice do vzmetnic in tapeciranega pohi{tva. V seznamu zasledimo samo eno avstrijsko podjetje, druga so nem-{ka. Izdelki drugih podjetij, zlasti inozemskih, so zato na nem{kem trgu na nek na~in "diskriminirani". Lahko so enako dobri ali {e bolj{i od tistih, ki so ozna~eni z oznako "zlati M", a kupci njihovi kvaliteti ne zaupajo.
Prav gotovo je "zlati M" v veliko pomo~ kupcem pri iskanju kvalitetnega po-hi{tva, za proizvajalce, zdru`ene v DGM, pa podpora pri prodaji njihovih izdelkov.
KRATKE NOVICE
IKEA vstopa na rusko tr`i{~e
IKEA je z letnim prometom 11,5 milijard EUR, najve~ji trgovec s pohi{tvom na svetu. V avgustu 2003 je imela IKEA 165 prodajnih centrov, razpr{enih v 22 dr`avah. V 14 dr`avah pa ima poleg tega {e 21 prodajnih fran{iznih centrov. Trenutno je njihov investicijski potencial usmerjen na rusko tr`i{~e, kjer predvidevajo v bli`nji prihodnosti zgraditi 22 prodajnih centrov. Samo v Moskvi so v letu 2003 za~eli z izgradnjo 3 centrov. Najve~ji bo tako imenovani mega
ijaLeS 56(2004) 11
znanje za prakso
center v ju`nem delu Moskve. Vendar pa zaenkrat ne bo gradila centrov v mestih z manj kot enim milijonom prebivalcev.
Rusija pa bo zagotovo postala tudi nabavni trg za {vedskega pohi{tvenega giganta in pri~akujejo, da se bodo razmerja nabavnih trgov v bli`nji prihodnosti spremenila. Trenutno so najve~ji nabavni trgi IKEA: Kitajska 18 %, Poljska 12 %, [vedska 9 %, Italija 7 % itd.
V Nem~iji predvidevajo povi{anje cen kuhinjam povpre~no za 3 do 5 %.
Na hi{nih sejmih, ki so potekali v septembru in oktobru, so predstavniki proizvajalcev kuhinj napovedovali podra`itev kuhinj v letu 2005, ker jih bodo k temu prisilila nekatera dejstva, kot npr: povi{anje tarifnih pla~ za izmeni~no delo, pri~akovane podra`itve reprodukcijskih materialov in delov za kuhinjsko pohi{tvo ter podra`itev transporta zaradi uvedbe cestninskih taks za tovorna vozila. Te podra`itve bodo po-vzro~ile podra`itev kon~nih izdelkov, torej kuhinjskega po-hi{tva za 3 do 5 %.
Pohi{tveni sejem Ambienta Zagreb je bil izvozno naravnan
V ~asu od 13. do 17. oktobra 2004 je bil Zagreb v znamenju sejemske predstavitve Ambienta. Poleg 271 doma~ih razstavljavcev je razstavljalo {e 370 tujih. Med njimi so bili razstavljavci iz Poljske, ^e{ke, Slovenije in iz drugih evropskih dr`av. Zahodnoevropski razstavljavci so predstavili tudi stroje za lesnopredelovalno industrijo ter reprodukcijske materiale za proizvodnjo pohi{tva. Po oceni nem{ke revije "Möbel-kultur" je v pohi{tveni industriji Hrva{ke opaziti napredek v kvaliteti in dizajnu. Njihova prizadevanja so usmerjena na osvojitev tujih trgov vendar s svojo identiteto: s hrastovim pohi{tvom v sodobnem dizajnu. Kot primer sta navedeni podjetji Geli in Trokut.
Milanski sejem bo v letu 2006 v novih prostorih in na novi lokaciji
Izgradnja novega milanskega sejemskega kompleksa je trenutno eno najve~jih gradbi{~ v Evropi. Celotna vrednost izgradnje bo zna{ala kar 750 mio EUR.
Sejemski kompleks je oblikovno in po funkcionalnosti zelo sodobno zasnovan. Upo{tevane so vse potrebe razstavljavcev in obiskovalcev. V primerjavi z dosedanjim, bo nov sejemski prostor la`je dostopen, neprimerno ve~ji, z ve~ parkirnimi prostori, z bolj{im servisom in z ve~jo prilagodljivostjo glede na specifi~ne prireditve.
Konec izgradnje in za~etek obratovanja "novega milanskega sejma" je previden med 5. in 10. aprilom 2006.
temperatura taljenja je prenizka,
lepilo se prepočasi tali,
premalo lepila v talilni posodi,
izpad/okvara grelcev,
v nanašalnem sistemu je blokirano lepilo.
Zelo izrazit vonj lepila
Izrazit vonj lepila, ki ga pogosto spremlja tudi intenziven dim, je za uporabnika lepila zelo moteč. Običajno proizvajalcu lepila postavijo vprašanje: “Kaj ste spremenili v formulaciji lepila, da lepilo tako smrdi?” To vprašanje pogosto postavijo uporabniki, preden preverijo temperaturo lepila.
Previsoka temperatura je posledica:
•  okvare termostata,
•  zanemarjenega čiščenja kotlička - na stenah kotlička je debela skorja lepila.
Ostanki lepila, ki so se nabrali na stenah posode, delujejo kot izolator, ki ovira prenos toplote iz grelca na lepilo. Ponavadi v takem primeru zvišujemo nastavljeno delovno temperaturo, kar povzroči razpad lepila, ki ga spremljata intenziven vonj in dim.
Uporabnikom lepil priporočamo, da očistijo posodo z lepilom vsaj enkrat na teden. Za čiščenje kotlička robnega furnirnega stroja priporočamo mešanico toluena in meti-lenklorida v razmerju 1:1. Kotliček čistimo, ko je ohlajen.
Sprememba barve lepila
Intenziven vonj in dim običajno spremlja tudi sprememba barve lepila. Spremembi barve pa kmalu sledi:
•  sprememba viskoznosti,
•  koagulacija lepila,
•  pojav zažganih ostankov,
•  zamašitev nanašalnega sistema.
Vzrok za spremembo barve pa ni vedno samo previsoka temperatura. To se lahko zgodi tudi zaradi kontaminacije lepila, če ne vsebuje dovolj antioksidanta.
3. VIRI NAPAK
Ugotavljamo, da uporabniki lepil vse pogosteje sami poiščejo vzrok za nastalo napako, preden pokličejo proizvajalca lepil. Najpogostejši viri napak so:
•  talilna posoda,
•  nanašalni valj ali šoba,
•  materiali,
•  pritisni valji,
ijaLes 56(2004) 11
eh
znanje za prakso
•  pritisk nanašalnega sistema,
•  omočitev materialov,
•  odprti čas lepila,
•  nanos lepila.
Talilna posoda
Lepilo je treba taliti pri temperaturi, ki jo priporoča proizvajalec lepila. Če je le-ta previsoka, pride do oksidacije lepila, pojava zažganih ostankov in razpada lepila. Prenizka temperatura pa ima za posledico visoko viskoznost, neenakomeren nanos in slabo lepljivost.
Nanašalni valj ali šoba
Pri previsoki temperaturi postane lepilo bolj tekoče, odprti čas se podaljša, kar pomeni razpad lepljenca. Prenizka temperatura ne omogoča enakomernega nanosa, skrajšuje odprti čas, rezultat takega lepljenja pa je razpad lepljencev.
Nečistoče v lepilu zamašijo nanašalni sistem in prekinejo nanos lepila.
Materiali
Zaželeno je, da se temperature lepljenih materialov gibljejo med 18 in 25 °C. Visoke temperature podaljšujejo odprti čas, kar pomeni, da se lepilo v procesu ne bo ohladilo v želenem času. Nizke temperature skrajšujejo odprti čas, lepilo se bo ohladilo, preden bodo pritisni valji stisnili oba lepljenca.
Pozorni moramo biti tudi na vlago lepljenih materialov, saj le-ta lahko povzroči penjenje lepila in posledično neenakomeren nanos.
Pritisni valji
Visok pritisk pritisnih valjev iztisne lepilo iz spoja in poškoduje lepljence, nizek pritisk pa lepljencev ne stisne dovolj, da bi tvorili čvrsto vez. Če pritisk ni razporejen enakomerno po celotni površini, se ustvari samo točkovna vez, ki ob prvi močnejši obremenitvi popusti.
Pritisk nanašalnega sistema
Pritisk v nanašalnem sistemu potiska lepilo v šobo za nanos lepila. Pri previsokem pritisku izteka preveč lepila, posledica tega pa je mazanje lepljencev. Neenakomeren ali premajhen nanos pa je posledica prenizkega pritiska v sistemu.
Omočitev materialov
V proizvodnji pohištva se uporabljajo vedno bolj kompleksni plastični materiali z zelo šibko površinsko energijo. Na takih materialih se lahko zgodi, da bo lepilo čez določen čas po-
pustilo. Zato je treba izbolj{ati omo~itev lepilne povr{ine, kar dose‘emo z vi{jo temperaturo lepila.
Odprti ~as
Odprti ~as talilnih lepil je v primerjavi z disperzijskimi lepili zelo kratek - le nekaj sekund. Spreminja se s temperaturo in koli~ino nanesenega lepila. Vi{je temperature in vi{ji nanosi podalj{ujejo odprte ~ase.
Lepila s kratkim odprtim ~asom slabo omo~ijo povr{ino lepljenja, spoj je {ibek in kmalu razpade.
^e je odprti ~as predolg, se lepilo ne bo dovolj hitro ohladilo. Ko bo pritisk pritisnih valjev popustil, bo vez razpadla.
Nanos lepila
Za dober spoj je potrebna optimalna koli~ina lepila. Prevelik nanos podalj{uje odprti ~as, ma‘e lepljence in pove~uje porabo lepila.
^e je koli~ina nanesenega lepila nizka, se lepilo hitro ohladi, skraj{a se odprti ~as in v kon~ni fazi lepljenec razpade.
SKLEP
V Mitolu smo vse zgoraj na{tete probleme ovrednotili in pri{li do zanimivih ugotovitev. Kar 60 % napak, ki nastanejo pri lepljenju, izvira iz naprav, ki se uporabljajo pri lepljenju.
V ve~ini primerov so napake povezane s temperaturo. V 30 % je bil vzrok za napako material, ki se je lepil in le 10 % napak izvira iz lepila.
Ugotavljamo tudi, da se je nivo tehnolo{kega znanja v na{i pohi{tveni industriji dvignil na zavidljivo visoko raven, saj je napak pri na{ih kupcih vedno manj in ve~ino jih tudi sami odpravijo.
Iskra EKO
Hidria Perles, d.o.o. Savska loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428
eE3
ijaLeS 56(2004) 11
intervju
Stilles plemeniti svoj stil
avtorica Sanja PIRC
“Unikatni izdelki iz lesa in drugih naravnih materialov, vrhunsko poznavanje stilov preteklosti in izzivov sodobnega oblikovanja, mojstrske izku{nje Stillesovih strokovnjakov in nove poslovne vizije so zagotovila odli~nosti. Podjetje Stilles oblikuje harmonijo med ~lovekom in pohi{tvom. Rezultati odli~nosti podjetja se zrcalijo v velikem {tevilu priznanj in pe~atov kakovosti, ki so bili dodeljeni podjetju Stilles.”
Vrstice, ki smo si jih izposodili s predstavitvene spletne strani podjetja, nam povedo o Stillesu tisto, s ~imer Slovenci ‘e ve~ kot pol stoletja ena~imo pohi{tvo te blagovne znamke. O tem, kaj, kako in za koga vse v Sevnici kot najve~ja obrtna delavnica na svetu proizvajajo to lepo pohi{tvo, pa nam je povedal ve~ direktor Stillesa Aleksander Hatlak. Pravi, da se je v podjetje in njegove unikatne lesene izdelke po sedmih letih vodenja zaljubil, sicer ne bi vzdr‘al vseh teh naporov, s katerimi se dnevno soo~a ta slovenski biser lesne pohi{tvene industrije.
Kako in kdaj je sploh nastal Stilles?
Stilles izhaja iz leta 1947, ko se je na tem mestu zbralo nekaj mizarjev z nalogo, da bodo za celotno novo Jugoslavijo obnavljali med vojno po{ko-dovano pohi{tvo vi{jega cenovnega razreda. Takrat so se za~eli Sevni~ani u~iti tistih cehovskih ve{~in, ki so pomembne za ustvarjanje stilnega pohi{t-va – ko je ob samoumevni funkcionalnosti poudarek predvsem na videzu, natan~nosti izdelave, bogatosti detajla ipd. O~itno so bili zelo odprti in nadarjeni, kajti stvari so jim {le kmalu tako dobro od rok, da so za~eli dobivati nove in nove posle. Stilno pohi{tvo je nam-re~ doseglo svoj oblikovalski vi{ek ‘e precej nazaj, v 17. in 18. stoletju, ko je bilo najbogatej{e v detajlu - takrat mo-go~e celo neracionalno - tako da se je dalo marsikaj nau~iti tudi iz literature. Znanje, ki so ga na{li v knjigah, so znali sprejemati in ga predvsem spretno plemeniti z lastnimi izku{njami iz pridobljenih del. Kajti pri proizvodnji stilnega pohi{tva je bistvenega pomena ravno tradicija - izku{nje, ki se prena{ajo iz roda v rod, te pozitivne vibracije, ki valovijo po dru‘ini. Da je bilo v Stillesu res tako, {e danes dokazuje precej po-navljajo~ih se enakih priimkov na{ih zaposlenih. Po svoje je to zelo logi~no – tudi sam sem neko~ kot otrok najbolj poznal in ~islal poklic strojnega tehnika, ki ga je opravljal moj o~e. Ljudje v tej ozki in nekoliko odro~ni dolini,
ijdLeS 56(2004) 11
Eä
intervju
ki je vse naokrog pora{~ena z lepimi in zdravimi gozdovi, pa so ob pomanjkanju drugih zaposlitvenih mo‘nosti v~a-sih ~utili {e ve~jo pripadnost in zavezanost podjetju in lesu. Ne nazadnje ne smemo pozabiti, da je bil Stilles v 60., 70. letih, ko je do‘ivljal svoj vrh paradni konj uspe{nega gospodarstva na tem obmo~ju.
^e se {e nekoliko pomudiva v starih ~asih - ali je bil Stilles v nekdanji Jugoslaviji edino tovrstno podjetje ali je takrat obstajala {e kak{na doma~a konkurenca?
Ne vem, ali je obstajala kak{na konkurenca ali ne, je pa bil po mojih podatkih Stilles definitivno najbolje organizirano podjetje, saj so pridobivali izredno zahtevne posle. Ravno prek njih so tako pod pritiskom razmer vseskozi prera{~ali svoje dimenzije, zato je prvotna mizarska zadruga tudi relativno hitro in zato nena~rtovano prerasla v podjetje. Ob nekoliko dalj{em sprehodu po proizvodnji bi namre~ zlahka opazili ume{~enost vseh teh industrijskih hal med privatne hi{e. Obmo~je je postalo industrijsko usmerjeno zaradi v dolo~enih obdobjih za lesno dejavnost ugodnih okoli{~in, in sicer z namenom, da bi se podjetja maksimalno povezovala. Prvotne ‘elje pa so {e danes dale~ od tistega, kar bi bilo ekonomsko racionalno, tako da je tudi to eden od na{ih dana{njih izzivov. Kajti v boju za ~im ve~jo konkuren~nost izdelka se pozna vse.
Tudi sama sem na poti do vas opazila vrsto manj{ih lesarskih podjetij oz. mizarskih delavnic. Ali in koliko so vezana na Stilles?
Mislim, da je pri nas v Sevnici najpo-membnej{i center stilnega pohi{tva v Sloveniji. In Stilles ni obi~ajno lesarsko podjetje, ampak podjetje z du{o, ki zelo pre‘ema in dolo~a to okolico. In tako ima tudi ve~ina ve~jih ali manj{ih uspe{nih mizarskih delavnic na tem koncu svoje korenine v Stillesu - ve~i-noma so nastale v njegovih kriznih, tj. 80. letih, ko so se morali zaposleni znajti vsak po svoje. Moja ideja je tr-‘enjsko poslati v svet blagovno znamko Stilles kot tako, hkrati pa ~im bolj sodelovati z okoli{kimi podjetji, pri ~e-mer ta okolica ni nujno omejena zgolj na Sevnico. To po~nemo uspe{no ‘e sedaj; predvsem pri in‘eniring poslih dobimo v Stillesu dostikrat velika naro-~ila, pri katerih stopimo skupaj. V na-{ih izdelkih se pogosto pojavlja masivni les in v oklici Sevnice so lepi in bogati gozdovi, tako da tudi transportna pot surovine ni tako dolga – gre torej tudi za naravno ume{~enost podjetja. To je po moje glavna in rde~a nit, okrog katere bi moralo to okolje spletati svojo regionalno vizijo in politiko. Mislim, da smo tudi sami v teh letih kar pogumno stopili v to smer. Nekatere stvari nam uspevajo bolj, druge manj, sem pa sam pri sebi zadovoljen s tem, kar smo dosegli, ~e se spomnimo, da je bila dru‘ba leta 1997 prakti~no v brezupnem stanju.
Kaj je takrat pripeljalo Stilles v tako slabo stanje?
Podobno kot po drugih slovenskih lesarskih podjetjih je bil to razpad gospodarstva nekdanje Jugoslavije. V osemdesetih letih je Srbija konzumirala kar 80 odstotkov Stillesove proizvodnje. V ~asu inflacije pa so nastale neugodne razmere za proizvajalce, saj se je prodajna vrednost izdelka iz dneva v dan skokovito ni‘ala, tako da ni ostajalo ni~ za razvoj. In takrat je Stilles malo zaspal – imel je svojo blagovno znamko, dobro uveljavljeno ime, imel je nekaj, kar ga je kot inercija {e dolo~en ~as vleklo, potem pa je na za~etku devetdesetih do‘ivel ~isti kolaps. Podobno kot kopica drugih doma~ih podjetij je iskal izhod v sili s prevzemanjem dodelavnih poslov za zahodnoevropske proizvajalce. Z zastarelo tehnologijo takrat niti ni bil sposoben sprejeti tempa, ki ga je narekoval trg. Prodajna cena je sicer bila nekako definirana, vendar pa se s tistimi stroji in predvsem tistim razpolo‘enjem v podjetju velikokrat ni dalo zaslu‘iti niti toliko, da bi se pokrivali vhodni stro{ki. To vzdu{je se je potem kar nekako stopnjevalo. ^eprav so bili to zelo zelo te‘ki dnevi za Stilles, pa se podjetje vendarle ni nikoli dokon~no ustavilo, kajti zapreti tako podjetje s takim potencialom bi bila nikoli popravljiva {koda. Sam pravim, da vsi v tem podjetju od prvega dne do danes nenehno vozimo po robu, kar je seveda psihi~no zelo obreme-njujo~e.
Sam se {e sedaj spomnim neke analize iz leta 1997 ali 1998, ki jo je delal dr. Dimovski za celotno lesno panogo. [e-le takrat sem spoznal, kje pravzaprav smo: zelo smo namre~ odstopali od vseh povpre~ij, ki so veljala za preostala lesarska podjetja – bili smo dale~ od produktivnosti, dodane vrednosti, da-le~ od vseh ekonomskih kategorij, ki so se vsaj v nekem povpre~ju takrat po-
Kf:EI
ijaLeS 56(2004) 11
intervju
javljale v Sloveniji. Danes lahko re~em, da smo bistveno bli‘e vsemu temu: s stali{~a ekonomskih kazalcev smo postali povpre~en pohi{tvenik, ki pa nam je ob tem uspelo {e izoblikovati svojo identiteto. To pa je tudi dober podatek!
Med najinim pogovorom prelistavam va{ resni~no lep in bogat katalog. Doslej nisva {e nobene rekla o va-{em proizvodnem programu. Kaj, koliko in za koga proizvajate vse te mi~ne kose pohi{tva?
Ta k katalog, v katerem je poleg prodajnih artiklov ustrezno urejena in estetsko prikazana tudi tradicija podjetja, je zelo pomembna referenca pri pridobivanju poslov v krogih, kjer se sre~ujemo s konkurenco. Poleg tega je bil ‘e skrajni ~as za kaj takega, saj se je v Stillesu v vseh teh letih naredilo marsikaj lepega, pa to nismo znal izpostaviti niti pravo~asno arhivirati.
Je pa v tem katalogu predstavljenih pribli‘no {tirideset odstotkov vsega, kar danes naredimo v podjetju. Tako prodajo stilnega pohi{tva smo dosegli {ele v zadnjih letih, kajti {e leta 1997 je ta pomenila le slabo desetino. Takrat smo se ukvarjali predvsem z dodelav-nimi posli - ve~ kot {estdeset odstotkov; kupcev ve~ kot toliko ni bilo, zaposlenim pa je bilo treba omogo~iti delo in zagotoviti pla~e. Kot alternativa so se tu pa tam pojavljali {e in‘eniring posli. Danes je tudi v tem segmentu situacija precej druga~na, saj pomenijo in‘eniring posli ve~ kot polovico proizvodnega programa. V zadnjih letih namre~ skoraj vsak mesec opremimo kak{en hotel, pri ~emer je na{a najve~ja konkuren~na prednost izreden servis. Menim, da nudimo enega od najbolj{ih suportov, ki jih investitor potrebuje za kakovostno izvedbo posla. Tisti, ki to cenijo, se zato z lahkoto odlo~ijo za nas, medtem ko imamo pri investitorjih, ki jim je pomembna zgolj cena, ve~je te‘ave s konkurenco tako doma
kot v tujini. V ZDA se v tem trenutku npr. najbolj bojujemo s Kitajci, ki s svojimi tudi do {tirideset odstotkov ni‘ji-mi cenami spravljajo investitorje v velike dvome. Gre pa v na{em primeru tako po Evropi kot v ZDA praviloma za opremljanje hotelov s petimi zvezdicami – torej za izdelke, ki imajo posebnosti v dolo~enem detajlu. In poznavalci vedo, da bodo z odlo~itvijo za Stilles dobili praviloma {e malenkost ve~ od sicer pogodbeno dogovorjene kakovosti za {e vedno sprejemljivo ceno. Mi nismo najcenej{i, dale~ od tega,
niti to no~emo biti, kajti na{a ‘elja je, da ljudje razumejo svoje zadovoljstvo v tem, kaj so kupili. Bodimo realni – teh ljudi ni veliko. Hotelske verige, kot so npr. Kampinsky, Ritz-Carlton, Hilton in podobne, precej stavijo na identiteto hotela - mi i{~emo svojo prilo‘nost ravno skozi to. Pri opremljanju Ritz-Carlton hotela, ki so ga lani gradili v Berlinu in menda velja za eno najhitrej{e zgrajenih nepremi~nin v Evropi, saj naj bi iz ni~ nastal v pi~lih desetih mesecih, je pri odlo~itvi investitorja za Stilles prevladalo dejstvo, da smo sposobni narediti izjemno zahteven izdelek v zelo kratkem ~asu in {e
vedno v nekih standardnih kakovostnih nivojih. Taka zahtevna pot je na{ vsakdan. Enostavnih poslov pa~ ne dobivamo in si niti ne prizadevamo zanje, saj nam pomenijo preveliko potrato ~asa in energije. In tako danes v Stillesu tudi ne delamo ve~ nobenih dodelavnih poslov.
^e se vrneva na maloprodajne poti - kje vse je mo~ kupiti va{e izdelke?
Na{e serijsko pohi{tvo se danes prodaja izklju~no pod lastno blagovno znamko, in sicer v vsega skupaj enajstih dr-‘avah. Obseg artiklov je resni~no pester in katalog, ki ga imate pred seboj, zagotavlja dolo~eno stabilnost tako prodajalcem kot kupcem. Ene in druge poleg pestrosti ponudbe opogumljajo tudi tradicija in dober servis. Na{ trend pove~evanja prodajnih povr{in se nadaljuje – letos smo pri{li {e v tri prodajne salone v Nem~iji, kar je bil ob vstopu Slovenije v EU za nas kar velik izziv. Vsepovsod, kamor gre{, je treba biti neomajen. Med na{imi enajstimi trgi so tudi taki eksoti, kot so npr. Kazahstan ali Albanija. Na{ katalog je iz{el v petih jezikih, da bi rabil kot pomagalo. Mi se resni~no no~emo omejevati s kakr{nimi koli predsodki do kupcev. Neko~ sem svoji sodelavki podaril plakat “Sky is limit.” To tudi resno mislim - ~e bodo odprli salone pohi{tva na Marsu, bomo posku{ali prodreti tudi tja.
Narava va{ih izdelkov zahteva precej specifi~no proizvodnjo, v kateri je {e izredno veliko natan~nega in celo umetni{kega ro~nega dela. To seveda precej dra‘i proizvodnjo, kar se pozna tudi pri kon~nem izdelku.
Prav gotovo vsak izmed nas pohi{tve-nikov izhaja iz dolo~ene preteklosti, ki jo po svoje ohranja in obenem oplaja s tem, kar narekuje prihodnost. Zato vsak zase najbolje vemo, kaj je tisto, ~esar se je pametno oprijeti. Ko na{
ijdLeS 56(2004) 11
ES
intervju
izdelek ocenjuje nekdo s stali{~a strokovne javnosti, bo v njem prepoznal ogromno ro~nega dela, dolo~enih detajlov, ki ga plemenitijo; ‘al pa je po drugi strani ‘ivljenje dandanes podrejeno predvsem ekonomskim zakonitostim trga. In vsega tega po svoje unikatnega ro~nega vlo‘ka kupci danes ve~ ne cenijo tako, kot so neko~. Ta k status bi mu lahko povrnili le z ogromnim, izredno mo~nim in zato zelo dragim marketin{kim aparatom, ki bi zadevo postavil v dolo~ene zakonitosti, po katerih se ravna visoka moda. To pomeni, da bi blagovna znamka z detajlom, ki ga opazimo strokovnjaki, tudi v kup~evih o~eh pomenila realno vrednost. Problem je v tem, da je postala ta rezbarija s pojavom globali-zacije zelo razvrednotena! De‘ele s ceneno delovno silo delajo take detajle za prav sme{no nizko ceno! Povpre~ni kupci pa ponavadi niso strokovnjaki in zato ne znajo ugotoviti, koliko je neka rezbarija v{e~na, lepa, fina oz. ali sploh sodi v dolo~eno okolje. Posamezne izdelke primerjajo po obliki in ceni, pri ~emer ne pripisujejo velikega pomena blagovni znamki. In ~e kot proizvajalec ne uspe{ dokazati trgu te razmejitve med dobrim detajlom in tistim, ki ni tak, na dolgi rok ne uspe{. Sam sem zagovornik take usmeritve, da mora blagovna znamka prodreti do ~im ve~ kupcev, da ~im ve~ odjemalcev sli{i za nas - da se skozi to krepi dolgotrajna mo~ na{ega podjetja, ki lahko potem marsikdaj tudi pretehta pri dilemi kupca stilnega pohi{tva. Kljub konkuren~nosti z vzhoda sem trdno prepri~an, da so mnogi kupci {e danes pripravljeni pla~ati tudi dvajset, trideset odstotkov ve~ za Stillesov izdelek -ker jim blagovna znamka zagotavlja, da bodo dobili za svoj denar relativno veliko in da smo taki glede na kakovost vgrajenih materialov in izdelanih detajlov med proizvajalci stilnega pohi{t-va redki.
Kak{na so razmerja med temi cenovnimi odstopanji med proizvajalci z vzhoda in zahoda in recimo vami? Kak{ne strategije zavzemajo proizvajalci v tem segmentu?
Pri stilnem pohi{tvu je te‘ko delati relevantne primerjave, kajti v Stillesu gledamo na to, da ne bi bil noben na{ stol podoben drugemu. ^e pa npr. primerjava zgolj cene v pohi{tvenih salonih, smo mi v tem cenovnem razponu
nekje vmes. Zagotovo nismo najcenej{i. Obstajajo namre~ specializirani proizvajalci posameznih kosov pohi{tva, ki so ‘e zaradi te specializacije cenej{i. Takim lahko uspe proizvesti dolo~en stol tudi za petdeset do {estdeset odstotkov ceneje kot nam. Mi imamo druga~no strategijo. ^e pogledava na{ katalog, lahko vidite, da je danes v njem ‘e pet programov. V Stillesu namre~ gradimo svojo ponudbo na celotnem ambientu. To zahteva bolj univerzalno obravnavo v proizvodnji; ~eprav je na{ posamezen stol dra‘ji od recimo prej omenjene konkurence, pa je cena ob nakupu celotnega ambienta, ki zajema veliko posameznih artiklov, na koncu nekje konkuren~na drugim ponudnikom. Pri tem izhajamo tudi iz dejstva
nenehnega pomanjkanja ~asa: na{e peti~ne stranke se ob analiziranju ponudb mogo~e zavedajo, da jim lahko nakup zgolj cenej{ih stolov konkurence kasneje potegne za seboj vrsto preglavic, ~e jim ne bo uspelo zadovoljivo sestaviti preostalega ambienta. To je na{ na~in tr‘enja. ^e pa pogledava sorodne, uspe{ne proizvajalce stilnega pohi{tva v Zahodni Evropi, izhajajo njihove tudi dva- do trikrat vi{je cene iz dolgoletne gradnje imid‘a in tradicije, ki je v tem segmentu pohi{tva nujna.
Stilno pohi{tvo je od nekdaj veljalo za znamenje presti‘a. Koliko je v tem segmentu potemtakem sploh za-resna konkurenca z vzhoda?
Po enem tipu delitve je stilno pohi{tvo zelo omejeno na prvi vtis - ko ga po-gleda{ ‘e od dale~. Kontura izdelka ti sicer res pove, da gre za stilno pohi{tvo, pri ~emer pa so tu zelo veliki razponi. Z vzhoda atraktiven je izdelek, ki nekje di{i po stilu in je cenovno zelo ugoden. Ta k seveda ne more biti vrhunski v npr. povr{inski obdelavi, detajlu in je primeren za manj zahtevne stranke. Zah-tevnej{i kupci so bistveno druga~ni in na{a prednost je v tem, da lahko v dolo-~enem teritoriju obvladujemo njihove potrebe. Slednje namre~ najve~krat niso nekaj, kar vidi{ v katalogu, ampak nekaj ve~. To ve~ je seveda treba najprej ugotoviti, tj. pravilno prisluhniti stranki, biti sposoben narediti take posebnosti, jih potem stvarno predstaviti ter ustrezno ponuditi. Uvozniki s pohi{t-vom z vzhoda zato bistveno te‘je servisirajo take stranke. Prej omenjeni na~in je na{a prilo‘nost in zato tudi pot, po kateri ‘elimo osvestiti na{e potencialne kupce o svojih prednostih ter jih pustiti lastni presoji o tem, koliko se jim kaj zdi pomembno. Glede na to, da smo v vzponu prodaje na{ega pohi{t-va, nam o~itno zaupajo, in vesel sem, da je tako.
eMj
ijaLeS 56(2004) 11
intervju
Va{i programi so zadnja leta opa‘eni tudi po svojevrstnih sejemskih predstavitvah in kot taki tako ne uidejo komisijam pri podeljevanju sejemskih nagrad.
Res je, v zadnjih {tirih letih smo vsako leto razvili nov program, tako da jih imamo sedaj ‘e pet. Nagrade zanje so seveda spodbuda, ki ti daje v~asih prepotrebno motivacijo za vztrajanje v tej globalni tr‘ni bitki, a najve~ja nagrada je seveda zadovoljni kupec. Koliko smo resni~no zadeli v tej kategoriji, se bo pokazalo {ele ~ez leta, kajti doba atraktivnosti ponudbe na{ih programov je precej dolga. Predvidevamo, da se bo z globalizacijo ta stra{en pritisk na konkuren~nost proizvodov nadaljeval tudi v prihodnje. Ker smo Slovenci ‘e zdavnaj izgubili status poceni proizvajalcev, je pomembno, da si znotraj tega svetovnega trga ustvarimo lastno identiteto. Svojo blagovno znamko naj-la‘e generiramo z vztrajnostjo in ne nazadnje uspe{nostjo, o kateri pa danes {e te‘ko govorimo. S {iritvijo pozitivne energije okrog Stillesa se lahko stvari, ki jih danes spravljamo iz povojev, razrastejo zelo dale~. Analize ka‘ejo, da se iz leta v leto pojavlja vse ve~ ljudi -kupcev, ki v na{ih izdelkih opa‘ajo te pozitivne vibracije.
Va{i izdelki so tako kot ljudje unikatni. Pa vendar – gotovo ste pre-u~evali lastnosti in nekako opredelili kategorijo ljudi, ki kupujejo va{e po-hi{tvo?
Po mojih izku{njah bi lahko na{e kupce delili v grobem na dva dela. En segment so ljubitelji stilnega pohi{tva; praviloma niso ekonomsko mo~ni, zato so pripravljeni zbirateljsko opremljati svoje stanovanje vse ‘ivljenje. Pri tem je podobno kot pri sestavljanju hi-fi komponent – in prav zaradi tega imamo v Stillesu relativno dolgo ~asa nudimo posamezne programe. V to skupino sodijo tudi kupci, ki si svoja sicer
zelo sodobno opremljena stanovanja polep{ajo samo s kakim kosom stilnega pohi{tva. Drug segment pa so zaljubljenci v stilno pohi{tvo. Obi~ajno gre za ekonomsko zelo mo~ne ljudi, ki ‘elijo s tako opremo svojih slu‘benih in/ali privatnih prostorov narediti dodaten vtis na svoje privatne in/ali poslovne partnerje. Ne nazadnje pomeni nakup stilnega pohi{tva marsikomu nalo‘bo denarja, zato se le-to nema-
m	pr
^£,7  1	V
*/j   p	
>v^	J
Ä ^	kv
lokrat pojavlja tudi v zapu{~inskih bilancah.
Mislim, da se ljudje od ustaljenih simbolov ugleda in mo~i, pri ~emer imam v mislih predvsem avtomobile, obra-~ajo nazaj k sebi. S tem je seveda neposredno povezana tudi oprema intimnega prostora – stanovanja. Mislim, da prihaja na{ ~as, ki nam bo precej bolj naklonjen. Seveda bodo {e vedno obstajale razlike med npr. prioritetami italijanskih, nem{kih ali ameri{kih kupcev, vendar pa sem prepri~an, da ljudje vedno bolj dojemajo pomembnost kakovosti ‘ivljenja in bivanja, kajti ne glede na podalj{evanje starosti pravzaprav {e vedno ‘ivimo zelo zelo kratko.
Kak{ni so potemtakem va{i tr‘enjski prijemi?
Glede na razvrednotenost lesne panoge na eni in izredno visoke stro{ke tr‘enja na drugi strani nimamo neke sistema-tike, zato bi na{e marketin{ke prijeme {e najbolje ozna~il, ~e bi rekel, da so bolj stihijske narave. Tr‘enjski vlo‘ki so izjemni, potencialnih resursov zanje pa v lesarstvu ob tako {tevilnih trgih, kjer se vsi gnetemo, prakti~no ni. Zato mora{ prispeti do cilja namesto naravnost po ovinkih in biti pri vsej stvari bistveno bolj inovativen. Na{a tr‘enj-ska strategija je v prvi vrsti naravnana na obstoje~e kupce, pri katerih se mnogokrat pojavljajo potencialni novi, po drugi strani pa predstaviti podjetje v najbolj{i lu~i vsem tistim, ki za nas {e ne vedo. Vsakega novega tujega kupca zato odpeljemo v na{ salon v Ljubljani, kjer je prikazana tudi vizija prodaje na{ega pohi{tva. Da je ta razstavni prostor mnogo ve~ kot zgolj pohi{tveni salon, se nam je od leta 1999, ko smo ga odprli, potrdilo ‘e ve~krat. Druga stvar pa je pridobivanje novih kupcev in osvajanje tega katekizma v Stillesu, da je ves marketing le nujno orodje, ki zgolj samo po sebi {e ne zagotavlja nobene garancije za dejansko realizacijo poslov. Menim, da je pri vseh teh stvareh najpomembnej{i kader – koliko je anga‘iran, iznajdljiv in motiviran, kajti {ele ta kombinacija ti da mo‘nost, da koga dejansko pridobi{. V tem svetu ostre konkurence in bolj ali manj enakovrednih ponudb zelo te‘ko koga iz-rine{, ~e nisi v ne~em bolj{i - da da{ od sebe malenkost ve~ ali druga~e.
Omenili ste kader, ki mora biti v takih razmerah {e toliko bolj iznajdljiv in motiviran. Koliko ljudi je zaposlenih v Stillesu?
Sam ve~krat pravim, da smo s 146 zaposlenimi najve~ja obrtna delavnica na svetu. Specifi~nost proizvoda marsikdaj zahteva popolnoma cehovski na-
ijdLeS 56(2004) 11
EH
intervju
~in dela, tako da je organizacija teh ljudi izredno zahtevna. Na{ tehni~ni direktor mora tako pokazati ogromno mero iznajdljivosti, da lahko na prostoru, ki sploh ni posebej prilagojen za tovrstno dejavnost, uspe vse to obvladovati. Ta {tevilka zaposlenih je v~asih prevelika, v~asih pa precej premajhna, tako da po potrebi uporabimo tudi zunanjo pomo~ ali dodatno zaposlene. Vendar pa smo se uspeli v zadnjih letih sami zelo dobro organizirati, tako da nas ne presenetijo npr. ravno za in‘eni-ring posle zna~ilne konice dela v pred-oziroma posezonah.
V lesarstvu kroni~no primanjkuje dobrih mizarjev. Kako je s tem pri vas, saj je va{a proizvodnja {e toliko bolj odvisna od njih kot npr. v katerem drugem podjetju?
Izobrazbena struktura pri nas sestoji predvsem iz priu~enih mizarjev, ki imajo poleg posluha za delo z lesom kljub pomanjkanju formalne izobrazbe zelo veliko izkustveno pridobljenega znanja. Poleg tega v zadnjih petih letih zelo dobro sodelujemo s Srednjo lesarsko {olo v Sevnici. Njihovi dijaki imajo v na{em podjetju prakti~no izo-bra‘evanje, mi pa jih tako s svojim kadrom in konkretnimi nalogami ‘e od samega za~etka {olanja usmerjamo v svoje delo. Tako imamo zelo dober vpogled v potencialni kader in praviloma vsako leto dva najbolj{a tudi zaposlimo. S tem me{anjem mladih in sta-rej{ih ‘elimo ohranjati ter nadaljevati skozi desetletja nabrano bogato znanje in ve{~ine Stillesa. Pri nas zelo ~islamo mizarski poklic in smo prepri~ani, da je dobro, ~e gredo tudi prodajniki sprva skozi mizarski proizvodni proces. Na-{im kupcem, ki so zelo specifi~ni in po mojem mnenju najzahtevnej{i, mo-ra{ namre~ znati prodati filozofijo izdelka, ne pa samo njegovega videza. Zato je dobro, da prodajniki osvojijo mo‘nosti  proizvodnega procesa. V
c2D
zadnjih letih smo gotovo zamenjali kakih petnajst, dvajset zaposlenih, ki so izhajali iz sevni{kega okoli{a. Moram priznati, da so bili ti poskusi praviloma neuspe{ni, saj se najbolje obnesejo ljudje, ki izhajajo iz tega okolja in so izoblikovani v podjetju.
V zadnjih ~asih smo izsledili v dnevnem ~asopisju kar nekaj ~lankov o prodaji Stillesa. Bi se lahko reklo temu, da podobno kot drugi lesarji tudi vi nimate pretirane sre~e s kak{nimi dru-ga~e bolj aktivnimi lastniki?
Ne bi rekel tako. Stilles je 1992., ko ga ni hotel nih~e lastniniti, pristal na SRD-ju. Ta je za~el neko predlagano politiko in 1998. tudi finan~no podprl prestrukturiranje podjetja, ki pa je v tistih letih potekalo bolj v smeri bla‘e-nja socialnega miru. ^eprav je bilo precej denarja namenjenega za pla~e delavcev, smo vseeno le uspeli usmeriti ve~ino teh sredstev v razvoj. Stilles je tako v teh letih investiral okoli 2,5 milijonov evrov v razli~ne izbolj{ave, kar se je za nas pokazalo kot opazna sprememba, saj delamo vedno bolj{e izdelke bolj konstantne kakovosti. Po letu 2000, 2001, ko je bil SRD ‘e ob vstopu Slovenije v EU obsojena na konec svojega poslanstva in dejavnosti, se je nekako polegla tudi intenzivnost in dodatna vnema za prestrukturiranje. Ker pa je bilo v podjetju vseskozi dovolj odgovornih ljudi, smo vse do danes nekako uspeli obdr‘ati njegovo za~etno vrednost (dinami~no je podjetje danes seveda vredno mnogo ve~). Seveda ne moremo mimo dejstva, da je prestrukturiranje podjetja v fazi, ko potrebuje denar, nekomu v breme. In ~e si nekomu breme, ima ta interes, da se te ~im-prej re{i. Vendar prihaja obdobje, ko ta bremena ne bodo ve~ tako velika, tako da ne bi bilo smiselno prodajati podjetja na vrat na nos. Dejstvo pa je, da si tudi zaposleni v podjetju ‘elimo aktivnej{ega lastnika, ki bi nas podpiral
predvsem v smeri razvoja in tr‘enja. Kajti ~e se povrneva na izhodi{~e najinega pogovora, znova pristaneva pri razvrednotenju panoge kot take in po-sledi~no njenih nizkih donosov. Zato se zavedamo, da si morda ‘elimo tisto, ~esar ne bomo nikoli dobili. Ampak upanje umre zadnje. K re{itvi iz nastale situacije si prizadeva tudi sedanja uprava dru‘be. Prepri~an sem, da nam bo z razumevanjem obstoje~ih lastnikov to uspelo re{iti, saj bi nam pomenilo dodaten pospe{ek k udejanjanju na{e dobro trasirane poti.
^e skleneva najin pogovor malo v duhu prihajajo~ih praznikov – kak{ne so va{e ‘elje v zvezi s Stillesom?
Postaviti podjetje na dolo~eno mesto v svetovnem merilu. Mi bomo letos ‘es tretji~ razstavljali na milanskem po-hi{tvenem sejmu. Skozi signale, ki nam jih vra~ajo take akcije, ‘elimo usmerjati razvoj podjetja v prepoznavno blagovno znamko, ki bo nekega dne uveljavljena tudi na trgih, kjer ni bil Stilles doslej ne viden ne sli{an – to pa pomeni ves svet zunaj meja nekdanje Jugoslavije. Mislim, da je z zametki, ki jih postavljamo, ta mo‘nost tudi ures-ni~ljiva. [e enkrat - ne govorim o nika-kr{nih imaginarnih zadevah, ampak o stvareh, kjer si z delom nabiramo mo~. Ta na{a vizija se namre~ uresni~uje z vsakim novim kupcem, ki mu uspemo z izdelkom pribli‘ati tudi identiteto podjetja. Pri tem se ne mislimo dotikati niti dr‘ave niti okoli{~in, v katerih ‘i-vimo in delujemo, temve~ zgolj stvari, na katere imamo vpliv.
ijaLeS 56(2004) 11
strokovne vesti
HOMAG - Rolls Royce v lesni industriji
avtor Stojan ULČAR
Nekako tako je G. Engelen, vodja marketinga firme HOMAG zaklju~il svoj leto{nji intervju z M. Hortom, novinarjem revije INDUSTRY EUROPE. In nekako tako ga do‘ivimo vedno, ko se sre~amo z njim, vseeno ali nekje v proizvodnji (najbolje v svoji) ali nekje na sejmu, recimo tudi na ‘e tradicionalnem hi{nem sejmu HO-MAGTREFF doma v Schopflochu, majhni vasici sredi planote Schwarzwald (med Renom in Donavo) v nem-{ki zvezni de‘eli Baden Wurttemberg.
In prav tam se je pred 44 leti pri~ela ta velika zgodba o uspehu, ki sta ji botrovala E. Hornberger in G. Schuler. Leta 1961 sta izdelala prvi razmeroma preprost preto~ni stroj za robno furni-ranje s talilnim lepilom (serijska {te-vilka 001 se nekako srame‘ljivo skriva v enem od stopni{~ tovarne) in ‘e naslednje leto po‘ela velik uspeh na hannoverskem sejmu (s prek 400 naro-
~ili). To je bil tudi za~etek strme tra-jektorije, ki je firmo v zelo kratkem ~asu ponesla v svetovni vrh industrije lesnopredelovalnih strojev, linij in kompletnih tehnologij. Rodila se je zvezda vodnica, ki jo poznajo in se po njej ravnajo vsi v finalni-lesni in njej sosednjih panogah po vsem svetu.
Na tem mestu moramo poudariti, da je tovarna v Schopflochu pa~ materinska (in tudi sede‘ holding dru‘be HOMAG GROUP) s 14 h~erinskimi firmami (11 v Nem~iji ter po 1 v [pa-niji, Braziliji in Kitajski). Svoja zastopstva oziroma organizirano prodajo in servisiranje ima v 18 dr‘avah (10 v Evropi, 5 v Aziji ter po 1 v ju‘ni in severni Ameriki ter v Avstraliji), med drugim tudi v Sloveniji KTP d.o.o., Pivka od leta 1995. Pri tem je zelo zgovoren tudi slogan, da so (h~erinske firme) posami~no mo~ni in (HO-MAG GROUP) skupaj nepremagljivi.
Kot tak se predstavi na vsakem sejmu in tako je bilo tudi letos na svojem ‘e 12. hi{nem sejmu, po obi~aju v zadnjem tednu v septembru. Hi{ne sejme organizira HOMAG iz enega samega prvenstvenega razloga, to je, da omogo~i res intenzivne pogovore s svojimi starimi in novimi kupci ter da zagotovi res kompetentne odgovore na vseh podro~jih, od razvoja do prodaje. Za razliko od obi~ajnih sejmov niso na ogled samo izbrani eksponati ampak si je mo~ ogledati tudi vse stroje, ki so trenutno v proizvodnji, in tudi vse oddelke v tovarni, ki med prireditvijo normalno delajo. Pri vsem je seveda zagotovljena tudi vsa strokovna razlaga in pomo~.
S svojimi proizvodnimi programi (in ob podpori svetovalne firme SCHULER BUSINESS SOLUTIONS) HOMAG lahko ponudi svoje sistemske in parcialne re{itve {irokemu spektru zahtev - od malih obrtnikov do velike industrije po principu vse iz ene roke. V tem smislu so letos predstavili:
1.  Program PRACTIVE za raz‘ago-vanje in robno obdelavo plo{~, CNC vrtanje in rezkanje, bru{enje in monta‘o (s posebnimi re{itva-mi financiranja) za manj{e obrtnike.
2.  Preto~no tehniko oziroma linijsko proizvodnjo pohi{tva s poudarkom na obdelavah sendvi~ plo{~ s satjem in sicer samo izdelavo teh plo{~, bru{enje in oblepljanje povr{in, raz‘agovanje in robno obdelavo (tudi na robovih brez notranjega nosilnega okvira) ter vrtanje za okovje. Re{itve imajo pripravljene tako za serijsko kot za posami~no proizvodnjo.
3.  Preto~ne ‘agalne stroje za raz‘agovanje pohi{tvenih elementov ter za izdelavo talnih oblog.
ijdLeS 56(2004) 11
ES
strokovne vesti
4.  Program OPTIMAT za formati-ranje ter vzdol‘no in pre~no robno obdelavo odlikuje predvsem razmerje cena / zmogljivost in tudi oblikovanje (zanj so prejeli 2 odmevni nagradi in sicer iF design award 2004 od Designzentrum Hannover in Red dot design award 2004 od Designzentrum NRW).
5.  Linije za izdelavo profilov okvirov in polnil iz masivnega lesa, kar je bila ena od glavnih tem na zadnjem bienalu XYLEXPO-Milano.
6.  Izdelava parketov in laminatov je {e vedno v razcvetu in zato so predstavili stroj za izdelavo parketa (ribja kost) iz masivnega lesa z robotskim poslu‘evanjem.
7.  Izdelava pohi{tva na stacionarnih strojih: na osnovi uspe{nih modelov 11 in 12 so razvili in razstavili novo serijo VENTURE, ki jo poleg velike univerzalnosti obdelav odlikuje predvsem razmerje cena / zmogljivost.
8.  Ve~stopenjski obdelovalni stroj BOF 611 je bil nesporni hit leto{njega hi{nega sejma predvsem zaradi ugodne cene in tehni~nih zmogljivosti na podro~ju mehanike in krmiljenja.
9.  Izdelava stopnic: razstavljen je bil portalni ve~stopenjski obdelovalni stroj BOF 722 z zmogljivim softwareom COMPASS za kompletno oziroma isto~asno izdelavo vseh elementov stopni{~ iz masivnega lesa vklju~no s tridimenzionalno obdelavo ukrivljenih (zavitih) delov.
10. Sistem predelav: HOMAG ponuja optimiranje pri kupcu ‘e instaliranih strojev in naprav z novej{imi in novimi tehnolo{kimi re{itvami ne samo v smislu pove~anja kapacitet ampak tudi v smislu novih zahtev oziroma dodatnih obdelav.
Po tem kratkem opisu razstavljenih strojev in naprav ne smemo pozabiti oziroma moramo opozoriti na dejstvo, da je na veliko razli~nih strojih montirano veliko enakih agregatov oziroma strojnih elementov. Seveda to pomeni za HOMAG veliko stopnjo interne tipizacije oziroma ka‘e na na~rtno zni-‘evanje proizvodnih stro{kov ‘e v fazi razvoja in konstrukcije. To seveda pomeni tudi veliko prednost za kupce pri preventivnem in kurativnem vzdr‘e-vanju oziroma jim zni‘uje stro{ke proizvodnje.
Ob tem moramo omeniti {e status razvoja v HOMAG GROUP, ki je v letu
ijaLeS 56(2004) 11
strokovne vesti
HOMAG Optimat KAL 310
HOMAG stroj za robno obdelavo vratnih kril

D   HOMAG profi line BOF 211
2002 s pribli‘no 3.880 zaposlenimi dosegla promet 487 milijonov EUR (samo materinska tovarna s pribli‘no 1.400 zaposlenimi pa 237 milijonov EUR). V posebnem oddelku za razvojne projekte, ki porabi kar 16 % vrednosti prometa, dela trenutno okrog 230 ljudi ali 6 % zaposlenih.
S tem lahko preidemo na do sedaj zelo uspe{no tr‘no in razvojno strategijo, ki HOMAG dela tako velikega in uspe{-nega tudi v turbulentnih pogojih ve~ kot problemati~ne globalizacije, ki se odra‘a tudi v {tevilkah aktivnih (starih in novih) strank na HOMAGTREFF (1288 / 2000, 1478 / 2001, 1713 / 2002, 1214 / 2003 in 1439 / 2004). G. Engelen je poudaril, da je HOMAG osvojil dinami~no strategijo, ki jo preverijo in obnovijo vsako leto ter tako lahko hitro reagirajo na vse aktualne in perspektivne spremembe na trgu.
Navsezadnje se je to razumevanje trga lahko videlo, ~utilo in razumelo tudi na samih razstavljenih eksponatih. Letos je bila razstavljena samo ena dalj{a linija za robno obdelavo plo{~, drugo so bili prete‘no manj{i preto~ni stroji in fleksibilne stacionarne naprave. S tem je HOMAG posredno pokazal tudi s kom ra~una, da bo uspel o‘iviti stagnacijo gospodarstva (npr. nem{ke-ga, za katerega veljata oceni razmeroma skromne rasti 1,8 % v letu 2004 in 1,5 % v letu 2005). O~itno gre predvsem za manj{a podjetja z manj{o iner-
ijaLeS 56(2004) 11
EU
strokovne vesti
HOMAG stroji nudijo mo`nosti obdelave zelo zahtevnih izdelkov
cijo oziroma z ve~jo mo‘nostjo prilagajanja. To velja enako za Nem~ijo kot za druga gospodarstva, od katerih si HO-MAG najve~ obeta od vzhodne Evrope ter od Daljnega vzhoda in {e posebej od Kitajske, kamor se kot izgleda seli precej proizvodnje iz ZDA in kjer je tudi HOMAG.
HOMAG je s svojo vizijo in strategijo enostavno postal in ostal svetovni sinonim za tehni~no dovr{ene stroje in naprave, ki zdru‘ujejo najbolj{o tradicijo in vedno nove re{itve, podprte z uporabnikom vedno bolj prijaznim krmiljenjem. Vendar je to v ~asu globali-zacije premalo, saj je na svetovnem trgu mo~ najti prakti~no kakr{nekoli strojne komponente in jih z nekaj tehni~-nega znanja sestaviti v stroj in ga relativno poceni prodati. HOMAG se je zavedal in se {e, da so za uspeh najpo-membnej{e predprodajne aktivnosti (npr. in‘eniring svetovanje), {e bolj pa poprodajne (npr. odli~en servis). In prav s tem in prav zato je HOMAG prvi in najve~ji. Zato HOMAG tudi ni samo proizvajalec strojev in naprav, ampak je ponudnik sistemskih in konkretnih re{itev. Zato je HOMAG tudi HOMAG, torej svetovni pojem dobrega partnerja.
Kdor zna, pa~ zna.
eE3
3. mednarodna razstava jaslic na Sveti Gori
Dru{tvo RIRD Solkan bo letos organiziralo 3. slovensko razstavo jaslic z mednarodno udele‘bo. Razstava bo v Fran~i{kovi dvorani na Sveti Gori nad Solkanom. Otvoritev razstave s kulturnim programom bo dne 12.12.2004 ob 15.00 uri in bo na ogled do 09.01.2005 do 18.00 ure, vsak dan med 9. in 18. uro na bo‘i~ni ve~er pa tudi med 20. in 24. uro. Za {ole in vrtce bomo od 13.12. do 17.12.2004 v jutranjih urah nudili tudi vodenje po razstavi s spremno besedo. Razne skupine pa se lahko najavijo na spodnjo telefonsko {tevilko.
Glede na dosedanji dve razstavi, na katerih je bilo prek 20.000 obiskovalcev, bi radi tudi letos ponudili obiskovalcem ~im ve~. Sodelovanje na razstavi so zagotovili poleg doma~ih tudi razstavljalci iz Italije, Avstrije in Hrva{ke.
Kontaktni osebi:
Borut Strosar 041/484-479, Zdenko [uligoj 041/721-921
ijaLeS 56(2004) 11
strokovne vesti
Zbor pohi{tva na 15. Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu
avtorica Sanja PIRC
Leto{nji 15. Ljubljanski pohi{tveni        nivo kulture sejemskega nastopanja. V sejem, ki si ga je po podatkih organi-        koliki meri je bil dejansko dose‘en os-zatorja na Gospodarskem razstavi{~u        novni namen sejma, da se poleg predstav Ljubljani med 2. in 7. novembrom        vitve novosti doma~im potro{nikom v ogledalo ve~ kot 40.000 obiskovalcev,        Ljubljano privabijo tudi tuji trgovci, je bil s svojimi 9.800 m2 razstavnih        bodo {e najbolje pokazali v prihodnje povr{in za dobrih 700 m2 razse‘nej{i        pridobljeni posli. Gotovo pa je lahko od lanskega. 289 razstavljalcev, od tega        na{el nekaj zase sleherni obiskovalec 206 doma~ih in 90 tujih, je prikazalo        – ob postavljenih ambientih najmanj svoje eksponate pod sloganom Zbor        marsikatero dobro idejo za opremo pohi{tva. Kljub ve~jim razstavnim        svojega lastnega stanovanja.
povr{inam pa je tudi letos vzorno iz-Otvoritev sejma in podelitev polnil pred leti sprejeto usmeritev
sejemskih nagrad organizatorjev GZS-Zdru‘enja lesarstva in Ljubljanskega sejma d.d., da ima        Zaradi praznikov je bila letos izjemo-doma~i pohi{tveni sejem v prvi vrsti        ma sve~ana otvoritev sejma v ve~ernih predstavitveno in ne prodajno funkcijo        urah prvega dne, kjer je uradni program ter da se tako omogo~a nastopanje le        v veliki dvorani Ljubljanskega gradu kakovostnim razstavljavcem. Sprehod        popestrilo petje okteta LIP Bled. Zbra-po leto{njem sejmu je pokazal, da je        ne goste je uvodoma nagovoril pred-teh v Sloveniji kar precej, saj se iz leta v        sednik UO GZS – Zdru‘enja lesarstva leto poleg izdelkov, ki sledijo svetov-        in direktor podjetja Svea Zagorje mag. nim oblikovalskih trendom ter tehno-        Miroslav [trajhar, ki je opozoril na
lo{kim re{itvam, evidentno dviga tudi        pomembnost vloge in dele‘a lesarstva
Ante Madjar, direktor Ljubljan-                Ante Madjar, mag. Igor Omerza,
skega sejma in oktet LIP Bled, ki             mag. Jo`ko ^uk in mag. Miroslav
je prepeval med otvoritvijo                     [trajhar med otvoritvijo
ijaLeS 56(2004) 11
Leto{nje sejemske nagrade
Uradni otvoritelj sejma mag. Igor Omerza, pod`upan MOL
Dobro vzdu{je v grajski kleti
strokovne vesti
KEEI
v slovenskem gospodarstvu v primerjavi z drugimi evropskimi dr‘avami. V nadaljevanju je poudaril pomembnost slovenskega pohi{tvenega sejma kot najve~jega in najpomembnej{ega sejemskega dogodka v Ljubljani tudi Ante Madjar, predsednik dru‘be Ljubljanski sejem, k ~emur mu je pritrdil tudi mag. Igor Omerza, pod‘upan Mestne ob~ine Ljubljana, sicer pa uradni otvoritelj 15. Ljubljanskega pohi{t-venega sejma. Mestna Ob~ina Ljubljana je namre~ kot ve~inski lastnik Gospodarskega razstavi{~a d.d. prispevala pomemben dele‘ svojih sredstev k obnovi sejma.
Osrednja to~ka otvoritvenega dogodka je bila seveda podelitev sejemskih nagrad. Podelitev leto{njih nagrad GZS-Zdru‘enja lesarstva in Ljubljanskega sejma za posebne dose‘ke na podro~ju proizvodnje pohi{tva, s katerimi naj bi spodbudili kreativnost in tr‘no prodornost, je v imenu ~lanov komisije Rajka Magdalenca, Slavka Ko‘elja, Manje Kitek Kuzman, Ladislava Ercegovi~a in Carmina Carapella utemeljila predsednica komisije Anika HORVAT. Prvo nagrado in skulpturo Zlata vez sta mag. Miroslav [trajhar in Ante Madjar letos znova izro~ila Damjani Rus, direktorici dru‘be KLI Logatec d.d., za kolekcijo stolov in miz LIST, ki jo je oblikoval Branko Ur{i~. Drugo nagrado si je prislu‘il laminatni stol Arnol, ki ga je za podjetje Memo A.B. d.o.o. oblikoval Janez Arnol. Dve enakovredni tretji nagradi pa sta bili podeljeni Alplesu industriji pohi{tva d.d. in njegovi projektni skupini za spalnico Balada ter dru‘bi SVEA lesna industrija d.d. za kuhinjo Brina, znova delo njihovega dolgoletnega oblikovalca Staneta Ocepka. Ljubljanski sejem d.d. pa je podelil {e dve enakovredni nagradi, in sicer Odeji d.d. za kolekcijo Infinity oblikovalke Andreje Cegnar ter Sijaju Hrastnik d.d. za linijo Domo 2005, ki jo je
revijaLes 56(2004) 11
strokovne vesti
zasnoval Rok Kuhar. Roka Kuharja je za dru‘ino svetil Oko s priznanjem nagradilo tudi Dru{tvo oblikovalcev Slovenije, ki sta ga zastopala Matja‘ Deu in Tone Poga~nik.
^lani komisije revije Na{ dom Marija Andol{ek, Vera Kova~evi} in Jo‘e Raj{p so kot leta poprej z Zlato plaketo revije Na{ dom nagradili pohi{tvo do-ma~ega proizvajalca, s katerim je mogo-~e najlep{e in najbolj funkcionalno v celoti ali delno opremiti stanovanje. Po njihovi oceni to omogo~a dru‘ba Kolpa d.d. s svojim programom kopal-ni{ke opreme Kolpa san.
Roswita Gol~er Hrastnik, Bernard Likar, Jo‘e Meznari~ in Sanja Pirc so v imenu nagrade revije Les ocenjevali srednje lesarske {ole. Vsi ~lani komisije so bili enotnega mnenja, da je letos pokazala najve~ inovativnosti pri celotni predstavitvi svoje dejavnosti Srednja lesarska {ola Ljubljana.
Poleg teh nagrad in priznanj je Ljubljanski sejem podelil {e Priznanja s petimi zvezdicami za urejenost razstavnega prostora podjetjem: Altis, d.o.o., Idrija, KLI Logatec, d.d., LIPA Ajdov-{~ina, d.d., [enk Trade, d.o.o., Kranj in TOM Oblazinjeno pohi{tvo, d.o.o., ter Pohvalo podjetju Casa, d.o.o., iz Ljubljane. Nagrade za najlep{i razstavni prostor pa so pripadale naslednjim razstavljavcem: ARTIDEA, d.o.o. iz Ljubljane, HIT Preless, d.o.o. iz Medvod in KLI Logatec, d.d.
Nagrajenci foruma oblikovanja FORMA, ki se je pre‘ivel svoj ognjeni krst na lanskem ljubljanskem pohi{tvenem sejmu in je tudi letos pritegnil veliko {tevilo {tudentov, akademij, podjetij in svobodnih oblikovalcev, pa so bili poleg Srednje {ole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane, ki je prejela priznanje za celostno predstavitev mlin~-kov za poper in drugih pripomo~kov za u‘ivanje hrane v domiselni kombinaciji lesa in kovine, {e Ur{ka Bizjak
revijaLes 56(2004) 11
ES
strokovne vesti
Fotografije: Ciril Mrak, Ljubljanski sejem, Stane Ko~ar
eHj
in Ra{a Böhm, ki sta prejela pohvalo -prva za minimalisti~no in sodobno oblikovano le‘i{~e Noctis, ki je svobodno oblikovan izdelek z uravnote-‘eno uporabo naravnih materialov, Ra{a Böhm pa za obe{alnik oRBis z originalno re{itvijo ve~nega vsakdanjega problema.
Sejem je spremljalo tudi pestro obse-jemsko dogajanje, ki se je za~elo ‘e na sam poslovni in novinarski dan. V sejemski dvorani Forum se je letos v {tirih dneh na~elo precej novih tem ter zavrtelo veliko ljudi, ki so prihajali tako z gospodarskih, javno upravnih kot razli~nih izobra‘evalnih in raziskovalnih podro~ij.
V torek, 2. novembra popoldne, je potekala v organizaciji Lesarskega grozda (prej RCL) dobro obiskana konferenca Z grozdom do ve~je konkuren~-nosti. Igor Milavec, direktor Lesarskega grozda, je ob petletnici povzel njegovo pestro in bogato delovanje. V petih letih je bilo izvedenih 50 skupinskih projektov in pridobljenih subvencij iz raznih razpisnih skladov v vrednosti 216 milijonov tolarjev. Zavod je vklju~en v {tiri mednarodne projekte, evidentiranih ima 266 strokovnjakov pri M[Z[ kot potencialnih kandidatov za dela pri novih projektih, doslej je bilo vklju~enih 45 raziskovalcev iz RR ustanov. Delo zavoda je bilo vsekakor uspe{no in koristno; {e toliko bolj, ko ga ob obsegu ocenjujemo {e s stali{~a zahtevnosti in u~inkovitosti v danih tr‘nih pogojih gospodarjenja. Pri tem je treba ob
Leto{nje obsejemsko dogajanje so obele`ili posveti Z grozdom do ve~je konkuren~nosti (Lesarski grozd), Procesni management v proizvodnih podjetjih (BF, Oddelek za lesarstvo), Novosti na podro~ju lepljenja (DITL Ljubljana) in sre~anje revije LES in Lesarske zalo`be (ZLS), popestrili pa rezbarji iz Trzina.
predstavitvi aktualnih in prihodnjih projektov Lesarskega grozda posebej izpostaviti predavanje dr. Livije Tu{ar z M[Z[, ki je udele‘encem iz malih in srednjih podjetij iz~rpno predstavila mo‘nosti prijavljanja na projekte EU v okviru 6. okvirnega programa.
Drugi dan sejma je bil namenjen strokovnemu posvetu o temi Procesni management v proizvodnih podjetjih - organizacijski prispevek k ve~ji u~inko-vitosti poslovanja; dogodek je organizirala Biotehni{ka fakulteta v Ljubljani, Oddelek za lesarstvo.
^etrtkov posvet Novosti na podro~ju lepljenja v organizaciji Dru{tva in‘e-nirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana je privabil najve~ obiskovalcev, njihove aktualne referate pa bomo lahko brali tudi v obliki prispevkov v na{i reviji.
Sre~anje sodelavcev revije Les in Lesarske zalo‘be, ki ga vsako leto tradicionalno pripravi Zveza lesarjev Slovenije, so ob vedno znova zanimivih predavanjih o lesu dr. Torellija popestrile predstavitve diplomskih nalog Roberta Ko{arja, Borisa Poto~nika in Miroslava Krambergerja, ki so letos kot prva generacija {tudentov diplomirali na Vi{ji lesarski {oli Maribor.
Zanimiva popestritev leto{njega po-hi{tvenega sejma pa so bili poleg drugih svobodnih oblikovalcev na FORMI, forumu oblikovanja tudi rezbarji in kiparji Turisti~nega dru{tva Trzin, katerih nastop je organiziral DIT lesarstva Ljubljana.
ijaLeS 56(2004) 11
strokovne vesti
Strokovni posvet Zgradbe, energija in okolje 2004
30. september in 1. oktober 2004, Terme Čatež
avtor Ivan GRAŠIČ
Glavna tema leto{njega strokovnega posveta so bile pasivne hi{e. Ker se vedno bolj zavedamo {kodljivosti one-sna‘evanja okolja ter v zadnjem ~asu visokih cen energentov, je gradnja pasivnih hi{ v zadnjih letih v porastu. O prihodnosti pasivnih hi{ je ob otvoritvi strokovnega posveta razmi{ljal g. Marko Umberger, univ.dipl.in‘.gr. (slovensko dru{tvo za son~no energijo), ki je pasivno hi{o ozna~il kot hi{o “vzhaja-jo~ega sonca” (“House of the raising sun” – Animals).
Kaj je pasivna hi{a?
Pasivna hi{a se imenuje pasivna zato, ker izkori{~a son~no energijo in notranje vire tako, da je ni potrebno dodatno ogrevati niti hladiti. Taka bi bila idealna pasivna hi{a. Vendar v realnosti imamo opraviti s toplotnimi izgubami. Poraba energije za ogrevanje ne sme biti ve~ja kot 15 kWh/m2a kar pomeni 1,5 l kurilnega olja/m2 ogrevane povr-{ine na leto. Izmenjava zraka ne sme biti ve~ja od 0,6 h-1. Kontrolirano pre-zra~evanje skrbi za stalen dotok sve‘ega zraka. Optimalne kombinacije najbolj{e mo‘ne toplotne za{~ite, inteligentnih sistemov prezra~evanja in energijsko var~nih oken, izrinjajo klasi~ne ogrevalne sisteme in naprave iz hi{. V pasivni hi{i
prevladujejo poleti in pozimi ugodne bivalne razmere. Tako nizko porabo energije in visoko stopnjo bivalnega ugodja v pasivni hiši dosežemo s pomočjo dveh osnovnih načel: z zmanjševanjem toplotnih izgub na minimum in z optimalnim izkoriščanjem vseh toplotnih dotokov. Temperatura v prostorih je uravnotežena, odlična izolacija ovoja preprečuje nihanja temperature zraka v prostorih (21 do 23 °C), gibanje zraka (prepih) in zagotavlja visok bivalni standard. Temperatura na notranji površini stekel pozimi ne sme pasti pod 17 °C. Ni hladnih sevalnih površin, hladnih vogalov, kondenzaci-je. Bistvenega pomena za pasivno hišo je strokovno načrtovanje detajlov in sistemov ter njihova kakovostna izvedba in delovanje. Prihranki energije se ne ustvarjajo samo z gradbenimi postopki, temveč tudi z instalacijskimi sklopi:
• centralni sistem prezračevanja z izmenjevalcem toplote, ki
Preglednica 1. Maksimalne vrednosti koeficienta toplotne prehodnosti (U) za posamezne dele konstrukcij pasivnih hi{ in potrebna debelina toplotne izolacije
Del konstrukcije	Koeficient toplotne prehodnosti U (W/m2K)	Potrebna debelina toplotne izolacije (cm)
Strop proti podstre{ju	0,10	42 l11
Zunanja stena	0,10	47 l11
Predelne stene	0,50	10 l11
Okna z okvirjem	0,70	-
Medeta‘na konstrukcija	0,30	12 l11
(1) – skupina toplotne prevodnosti izolacije l=0,040 W/mK		
prevzema toploto iz ogretega zraka in ogreva sveži zrak;
•  zemeljski kolektor, ki sveži zrak ogreva preden le-ta dospe do izmenjevalca toplote (poleti zamenjuje klimatsko napravo);
•  koriščenje zimskega vrta in notranjih izvorov energije.
V naši bližini je največ pasivnih hiš v Avstriji. Trg pasivnih hiš se živahno razvija od leta 1996. Do sedaj so evidentirali 203 pasivne hiše. Največje število pasivnih hiš je na Tirolskem, nekaj manj jih stoji na Dunaju z okolico ter v Vorarlbergu.
V Avstriji v tem času poteka več projektov gradnje pasivnih stanovanjskih enot. V prihodnjem letu predvidevajo, da bodo obnovili in zgradili okoli 8000 pasivnih stanovanjskih enot.
Ob sedanjih spremembah cen fosilnih goriv in zahtevah evropske skupnosti za zmanjšanje emisij CCX se moramo počasi privaditi na nov energetski sistem, ki bo zamenjal dosedanjega. Prof. dr. Peter Novak je svoje razmišljanje o fosilnih gorivih, emisijah CCX, učinkoviti rabi ener-
L
gije in sončni energiji sklenil z besedami: “Sonce greje najceneje in za našo civilizacijo tudi neomejeno dolgo”.                D
ijaLeS 56(2004) 11
EH
strokovne vesti
[tudentske re{itve za nove izdelke
Sodelovanje Mizarstva Kos iz Pol{nika s fakulteto za arhitekturo
avtor Janez KUKOVICA
V Mizarstvu Kos, ki je v minulem desetletju postalo v slovenskem prostoru prepoznavno s svojim proizvodnim programom lesenih izdelkov za vrt (ograje, pergole, nadstre{ki, paviljoni, ute, vrtno pohi{tvo, prodajne stojnice, smerokazi, turisti~ne informacijske to~ke …), so prepri~ani, da si bodo svoj tr‘ni polo‘aj izbolj{evali predvsem tako, da bodo v svoje izdelke vgradili ~im ve~ izvirnosti in inovativnosti.
Po ve~ letih razli~nih izvedb na vrtovih so ugotovili, da je kvalitetno arhitekturno oblikovanje (seveda tudi krajinsko) velikega pomena za dobro zasnovo vrta. Tako so za~eli razvijati tudi vrtno opremo, pri izdelavi katere sodeluje ve~ razli~nih izvajalcev. Doslej so izvedli prek 500 modelov razli~nih ograj, 30 vrtnih paviljonov, prek 100 nad-stre{kov in veliko razli~nih dodatkov za vrt, vse to pa so tudi oblikovno zasnovali.
“Na{ namen je, da v prihodnje na{e proizvodne programe razvijamo tako, da bodo izdelki stilno celostno oblikovani”, pove Jo`e Kos, direktor Mizarstva Kos. Zaradi tak{ne poslovne vizije je bilo Mizarstvo Kos eden od pobudnikov in soustanoviteljev poslovnega zdru`enja “Na{ vrt”, zdru`be sedmih podjetij, ki jo sestavljajo {e Grad-beni{tvo Gori{ek, Klju~avni~arstvo Repov{, Vrtna razsvetljava in namakalni sistemi BM Trade, Vrtnarstvo [tu-kelj, Bazeni TITRO ter Zimski vrtovi RIAL.
Ob tem pa so v svojo poslovno vizijo vklju~ili {e en element, za katerega so prepri~ani, da bo v prihodnje na trgu ~edalje bolj pomemben, in sicer izvirnost oziroma inovativnost. Ker poti do te kvalitete niso preproste in premo~rt-ne, pa~ pa mnogokrat nenavadne, ne-konvencionalne, so v Mizarstvu Kos lotili uresni~evanja teh na~rtov (tudi) tako, da so se maja lani povezali s fakulteto za arhitekturo in za {tudente razpisali nate~aj na temo “les v bivalnem okolju”.
Odziv med mladimi, bodo~imi arhitekti je bil presenetljivo dober, zmagovalke nate~aja so bile {tudentke: Katarina Snoj, Martina Zrim, Sara [temfelj in Natalija Zano{ki pod mentorskim vodstvom doc. dr. @ive Deu, u.d.i.a., in ob strokovni podpori Lili Vrtovec, u.d.i.a., ter izvajalcev Mizarstva Kos, Lesne galanterije Zaletel, Klju~avni~arstva Repov{, Kleparskih in kovinskih izdelkov Kajtna, Kam-nose{tva Lah, Induplati Jar{e, Sen~il Rono, Domisa in Kleparstva Lamov-{ek. Na podlagi nagrajene re{itve iz nate~aja so nastali prototipni izdelki, ki so bili nato razstavljeni na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Partnerji pri projektu so bili poleg Belinke Ljubljana kot generalni pokrovitelj {e Pospe{evalni center za malo gospodarstvo Slovenije, Center za razvoj Litija, NEC Cerknica, Obrtna zbornica Litija, revija Hi{e in Poslovno zdru-‘enje “Na{ vrt”, skupno pa je v projektu
sodelovalo prek 50 ljudi. V leto{njem letu pa je bilo znanje nagrajenih {tuden-tov ‘e uporabljeno na {tirih objektih.
Glede na dobro prvo izku{njo je Mizarstvo Kos junija letos ponovilo razpis, tokrat na temo “vrtna oprema za fitnes in vrtna igrala”. Idejo za to temo je prispeval Zmago Novak, direktor zavoda BIG. Tudi to pot je bila kot prilo`nost za podelitev nagrade in za promocijo nagrajene re{itve izbran obrtni sejem v Celju, nagrajenca pa sta bila {tudenta Benjamin Ran~i~ in Nina Vidi~ - Ivan~i~.
Sodelovanje s fakulteto za arhitekturo in vklju~evanje razmi{ljanj {tudentov o mo‘nih na~inih ureditve dolo~enega dela bivanjskega okolja se je Jo‘etu Kosu zdela primerna mo‘nost, da pride do sve‘ih zamisli, saj miselni prostor {tudentov, bodo~ih arhitektov, {e ni “obremenjen” s kalupi, katerim so izpostavljeni ljudje v vsakdanji proizvodni praksi, hkrati pa ‘e obvladujejo mnoge prvine funkcionalnega in estetskega organiziranja prostora.
Seveda ima tak{en “pristop” tudi {tevilne pozitivne stranske u~inke. Tako se na podlagi sodelovanja ve~ razli~nih strokovnjakov in s tem ve~plastnega znanja oblikujejo novi inovativni izdelki, vklju~uje se mlad kader z novimi idejami in ustvarjalnim z zagonom. Pri tem je pomemben njihov stik s prakso oziroma izku{njami starej{ih, to pa je tudi ena od mo~nih motivacijskih okoli{~in, ki pomagajo pridobivati nove sodelavce.
eHj
ijaLeS 56(2004) 11
strokovne vesti
Za podjetje pomeni v strokovnem in poslovnem pogledu pridobivanje izku-{enj na malih projektih, na podlagi katerih se bodo lahko dolgoro~no lotili velikih. Seveda je cilj vseh teh aktivnosti pove~anje dodane vrednosti pri tako nastalih novih izdelkih.
Seveda pa pozitivni u~inki niso omejeni samo na podjetje, marve~ se ka‘ejo tudi v lokalnem okolju. Posledi~no je pri~akovati, da bodo na pode‘elju ostali mladi visoko {olani kadri, ki so do zdaj odhajali v mesta (J. K .).
(okvir s slikami-skicami)
Nagrajena avtorja Benjamin Ran~i~ in Nina Vidi~ - Ivan~i~ sta svoj koncept izdelka poimenovala sistem TRIZ-ZLE. Gre za sodobno vrtno sestavljanko, ki je v osnovi piramidni element, sestavljen iz {tirih enakostra-ni~nih trikotnikov. Vanje se vstavlja poljubne vsebinske elemente in tako ustvarja razli~ne postavitve, sestavljene glede na specifi~ne zahteve posameznega uporabnika. Vsak izmed vsebinskih elementov je ve~namenski, uporablja se lahko kot igralo in kot oprema za fitnes. Prav tako se lahko posamezni “trizzli” sestavljajo in tako omogo~ajo
{e bolj pestro paleto mo`nih uporab.
Primeri uporabe:
1.  V trikotnik vpnemo letve na razli~nih razmakih, po njih plezamo in se rekreiramo kot ob {portni stenski lestvi;
2.  Z dodatkom vertikalnih nosilcev in plo{~adi dobimo tobogan ali plezalno steno. Po njima se s pomo~jo vrvi ali vzmeti spu{~amo ali dvigamo (kot bi veslali);
3.  Element sestavlja v lesen okvir pripeta vrvna mre‘a, ki omogo~a najrazli~nej{e plezalne vaje;
4.  Pri pritrditvi elastik in osrednjega diska dobimo nekak{no odbojno gugalnico;
5.  Z vpetjem pre~ne letve se lahko dvigamo ali spu{~amo, nanjo pritrdimo gugalnico.
6.  Na trikotnik, ki je polo‘en po tleh, pritrdimo mizico, klopco ali razli~na otro{ka igrala (npr. konji~ka na vzmeti);
7.  ^e steno izvedemo perforirano, lahko vanjo me~emo razli~ne predmete ali po njej plezamo;
8.  V osnovno ogrodje lahko vpnemo
klop z zlo‘ljivim naslonjalom;
9.  Plezalno-kolesarsko steno dobimo z dodatkom gibljivih delov;
10. Kot “indijanski {otor” je dobra utica za otroke;
11. V konico vpeta boksarska vre~a za treniranje mi{ic;
12. V steno, ki je perforirano oblikovana v obliki kock, piramid, krogel, lahko vstavljamo igra~e - dodatke istih oblik;
13. Med dva “trizzla” vpnemo vrv, po kateri lahko po~nemo marsikaj;
14. Na vrh piramide pritrdimo vrtiljak;
15. Ko je “trizzle” uporabljen kot igralo, lahko dvignemo pod z dodajanjem trikotnikov razli~nih dimenzij.
ijaLeS 56(2004) 11
EH
strokovne vesti
Gradivo za tehniški slovar lesarstva
Področje: mizarstvo - 10. del
Zbral: Aleš LIKAR Recenzent: Andrej GROŠELJ
Ureja: Andrej ČESEN
Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila.
Uredni{tvo
LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko
rô~ni eléktri~ni skóblji~ –ega –ega –a m ro~ni skobeljni stroj, primeren za ro~no poravnavanje povr{in, zlasti pa robnih ploskev; lahko ga pritrdimo na ustrezen podstavek, kjer nadome{~a manj{i poravnalni skobeljni stroj, npr. na gradbi{~u, kjer je pri monta`i nepogre{ljiv
Handhobelmaschine f hand-powered planer, portable electric planer, powered planer
rô~ni eléktri~ni kró`ni `agálnik –ega –
ega –a m
ro~ni kro`ni `agalni stroj za pre`agovanje,
vzdol`no ob`agovanje in raz`agovanje `aganic
in plo{~; tudi za utorjenje, jeralno `aganje ipd.;
nepogre{ljiv je pri monta`i
Handkreissäge f
portable[ electric]   circular saw, power
hand saw
rô~ni stròj –ega –ôja m
praviloma stroj z elektri~nim ali pnevmatskim
pogonom za ro~no podajanje pri obdelavi
lesa ali plo{~
Handmaschine f
portable machine
rôgelj –glja m
del kotne obodne vezi, ~ep v obliki
lastovi~jega repa
Zinke f, Schwalbenschwanz f
dovetail
rogljí~enje –a s (ne: ocínkanje)
spajanje z roglji, predvsem za izdelke iz
masivnega lesa; stara rokodelska kotna vez;
iz`agovanje rogljev
Zinkung f, Zinken n
joggle, joint; to dovetail, to joggle
samíca –e ` nerobljena deska unbesäumtes Brett n unedged board
séndvi~ plô{~a — -e ` (sestávljena plô{~a)
plo{~ata konstrukcija, sestavljena iz okvira, polnila za tla~no trdnost in izolacijo, plo{~atih oblog iz lesa ali plo{~; pogosta za vratna krila zusammengesetztes Sperrholz n composite plywood
sêrijsko pohí{tvo –ega –a s (masovno)
vrsta ali skupina enakih ali podobnih kosov
pohi{tva
Serienmöbel n
series, mass-produced furniture f
sídro –a s
pritrjevalni element za mokro monta`o
vratnega ali okenskega podboja
Anker m, Ankereisen n
anchor, sill anchor, plate anchor
skládovnica désk –e – `
zlo`aj desk v skladi{~u lesa, zlo`en za su{enje
na prostem ali tehni{ko su{enje lesa
Bretterstapel m
stack of boards
sklópna vráta –ih – (mn) s (sklopljíva,
kot harmonika)
vrsta vrat, ki zapirajo prehod oz. delijo prostor;
potrebujejo manj prostora, ker jih pri
odpiranju in zapiranju zgibamo v paket z
vodilnim mehanizmom na stropu in v tleh;
harmonika vrata se lahko odpirajo na dve
strani
Harmonikatür f, Falttür f, Faltwand f,
Faltpaneele f
accordion door, concertina (bellow
framed) door
skóba –e ` (pénja –e `); (ne: o klámfa) orodje za pritrjevanje in stiskanje: 1. premakljiv, navadno `elezen klin na skobeljniku, s katerim vpnemo obdelovani predmet; 2. polovici ~rke H podoben kos `eleza, ki ga zabijemo, pritrdimo, da kaj dr`i, spenja Bankhaken m bench dog, bench stop
skóbeljni nò` –ega –ô`a m
no` pravokotne oblike, katerega vzdol`ni rob
je oblikovan v rezilo; vstavimo ga v skobeljno
glavo; iz visokokvalitetnega orodnega jekla, ali
pa je rezalni del iz hitroreznega visoko
legiranega orodnega jekla (HSS) ali karbidne
trdine (HN)
Hobelmesser n, Streifenhobelmesser m
knife cutter, planer knife, thin-knife
cutter
skóbeljni stròj –ega –ôja m (skóbeljnik) stroj za glajenje in ravnanje lesnih povr{in Hobelmaschine f planing machine, planer
skóbeljnik –a m
delovna miza za pritrjevanje obdelovancev pri ro~nem mizarskem delu; sestavni deli: 1. skobeljna plo{~a, 2. velike kle{~e, 3. sprednje kle{~e, 4. odprtina za skobo, 5. skoba, 6. korito (za odlaganje orodja), 7. predal, 8. podno`je Hobelbank f, 1. Bankplatte f, 2. Hinterzange f, 3. Vorderzange (Parallelführung) f, 4. Bankhakenloch n, 5. Bankhaken m, 6. Banklade f, 7. Schublade f, 8. Gestell n
woodworking bench, carpenter’s bench: 1. bench top, 2. tail vice, end vice, 3. woodworker’s vice, 4. aperature, 5. bench dog, bench stop, 6. tool trough, tool well, 7. drawer, 8. underframe
skóbljanje –a s
obdelovanje lesa s skoblji~em ali s skobeljnim
strojem
Hobeln n, hobeln
planing, to plane, to surface, to dress
skóblji~ –a m
ro~no mizarsko orodje, s katerim odvzemamo
tanke plasti lesa ter tako les poravnavamo,
zgladimo, oblikujemo …; deli lesenega
skoblji~a: 1. ogrodje, 2. podplat, 3. rog, 4. usta,
5. rezilo, 6. {~itnik roke, 7. zagozda, 8. kovica, 9.
lomilec
Hobel m; 1. Hobelkasten m, 2.
Hobelsohle f, 3. Hobelnase f (Griff m), 4.
Hobelmaul n, 5. Hobeleisen n, 6.
Handschoner m, 7. Keil m, 8. Schlagknopf
m, 9. Klappe f
plane; 1. casing, 2. sole, 3. toat, toe horn,
4. mouth, 5. blade, 6. handle, 7. wedge, 8.
striking button, 9. flap, back iron, cap
iron.
skóblji~ za izdelávo profílov –a — m
vrsta skoblji~a; za vsako obliko profila
uporabimo skoblji~ z ustrezno oblikovanim
podplatom in rezilom
Profilhobel m
moulding plane, mould plane
skríta rôgeljna véz –e –e -í `
neposredna roglji~ena jeralna kotna obodna
vez, pri kateri roglji niso vidni; redko
uporabljena
verdeckte Zinkung f, Gehrungszinkung f
mitered dovetail joint
slépi podbòj –ega –ôja m elementi za suho monta`o podboja vrat Blindholz n muntin (of a framed door)
slójenje lesá –a – s (blókovno lépljenje,
lamelíranje)
debelinsko spajanje slojev lesa ve~inoma z
umetnimi lepili (furnir, deske, plohi …) v
debelej{e in dalj{e elemente (tudi za npr. `e
obdelane profile oken)
Lamelliertechnik f
laminated
slójnat lés –ega –á m (lamelíran, vézan) s pritiskom zlepljeni listi iz lesa ali furnirja Schichtholzwerkstoffplatten f laminated wood
tl!U
ijaLeS 56(2004) 11
<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="fbyUjWVtx2l6M1JtEGvnMacEdvIdUVtdUTMySIPIE9JcTElyYCQDYYxXVaIHINl9V/NSKfpjkNRZ6Ch5a/22jG4gGDJYRi2+k3p0daSsNIVHXF3vS6nz+m3KuuNKpFJbwjtatOEz9kmZztmFFgYMSg==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="oVQHd5q9POo5FuUUoVIyOxjbB2Jv8wVe1Krx2b/KLlrZeFLynx5x4/n6/TGp6zs7TYVfIaswodaskq4EgE+qUN9ZkWUscF4sLKxETTaEbScGlBqqqz8OFdyaLHUbTiK1zukByEUccW5N5lSYdO9SGHIdCeKR7q47A++9I29sys1fpXu3V05ezUbqtBJ+JsmnlKH5/jCSbWu53LFN3634Sk/EwsKFC2ZBVM4ZkHMsJ2aKgW2SeqLIJO7kx9T7BBNxRhjxs+UrDjxhnp8t89nhsbNucqpXyBF9Fqnd//15rWJm+bB/41kDXtuDEJP78+bjcxz/JNYG8TAr/HQ3DWl5BoMKv8UCzMYAK55qq4SXrT49mhV4ejUIAU+IeeDXr+jZkP6ABmR3avs7+DvdjAoHOHR7nnSn6v9mpV9brkEdgY9/jMWJT3JlYr8aDr9b6uPWeZvvGbCnH+Gaj+bJDgH/CzKjrkh6IpijdSv4wO0guevR+C3ckH1kHowAH/4BxP44M185CfY4xK8CIfQMnAcqlDzKhodiNBELjPExv1HwhgkAg7pGqiCOQqxZmGHJmBXbD2vucBtvu9diMe0SkEI44pe91HYmM8loax4MhvuSsunspE2OYrxHrCQmwDZFVk8UYz/5GhurG0ybP/ht8xUe71KF0mppMJoUiYpYEkHgUZDhXxO3roC0DBHqwaq8nU23ZYjKVgUtHJJeWdqnyLqeqU5nXFX7W+ccuJ8wIgGV+8OBJ5tThFYBNnVBNvHwp5ppmOwKJ26KstgyrLBlNyOAl4JTh9f7SdJAWBYvcsT41obpm/UbWh+wFC3r1Jpg04FMVC4rxrlLRxItqFyu2cjGrDiPnPzmuUv01JLIQM+p3Lxk+O9xoIATMefwzElRoIHSfBrd+lq45FDALkLUrp7RcN7CWOKuy8XmMn27QewobL4gvq7rYtUScVDnpeHgNz4mcTT/uQZzx1ExV35ceiFT1z4MrNAX22ZLg+JbCuLLU7+7VneqA7KIYlX2b388EGSUbgTWzQ61OAOPCX2MrWuA4cZ8UDakXHzi8eWhg9VHJAiGHDNPIvzQ/UI2LO98AhCy6wfKoyqec+9GzmKc+J14QyWy+m23gqcwn6KAf40WTb87MK5DXIn1jBw1dAeWr8VRjROTHdybFZIHVQ12iNiRRYvVYWgUJW3plgrhy4AfxiAfnoQEuac83Vob9y52jEuoa+RSWeSI0gtxa0aKNW0mXajDWZuRGiHKPXCnBrxT8B8=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>