VENJCRADEC
IN CKCLIC/4
SLOVENIJA
JUGOSLAVIJA
*WIEN «
IZDAL TUJSKOPROMETNI ODBOR
MESTNE OBČINE SLOVENJGRADEC
Če iščeš po svetu »deželo smehljajo«,
če videl na zemlji nisi še raja,
poseti čimpreje prelepi naš kraj,
veselje nudila bo zima ti — maj!
Pogled na mesto z Vršijo goro
Foto Kvac I.
KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE SLOVENJGRADEC
LETOVIŠČE - ZIMSKI ŠPORT - TURISTIČNO IZHODIŠČE - LEPI IZPREHODI - VODNE IN
SONČNE KOPELI - V VSEH LETNIH ČASIH (RAZEN POLETI) POSEBNO ZNIŽANE CENE
-V - *-V
mmh - £** **“*■'- fA w-
. -**•* , 7 ^«^*'*' 4ft ^uc v «
■ > /:-> / ■ #>r* > 1 - ’''
- ■•'* . v < ..■
■P ,|* 9 -
^•W,^ - f-V „
f?/T. /*3L. ^ 3 '
^ upr f ‘
-OKU ■ * r «T r A a A „V
Kratek opis kraja.
V prostrani, ravni kotlini, obrobljeni z ljubkim hri¬
bovjem in daljnimi visokimi odrastki Karavank, Po¬
horja in Kozjaka, leži med krasnimi gozdovi slikovito
slovenjgraško mesto. Podeželski mir, združen z me¬
ščansko udobnostjo, čist, okrepčujoč ozonski zrak, pri¬
jetno hladne poletne noči, bistre vode, pestra vegeta¬
cija ter prelepi razgledi — so prednosti, ki pridobi¬
vajo kraju ime in sloves priljubljenega letovišča.
1 t t l m
«*r-
Slovenj gradeč s pohorskim hribovjem - Foto I. Kvac.
Redki so kraji, ki bi imeli v vsakem letnem času
toliko privlačnosti in presenetljivih posebnosti, kot jih
ima to srednjeevropsko mestece. V jeseni se oko ra-
duje čudovito jasnih in daljnih razgledov. Zima s svo¬
jimi belimi gorami, fantastično zasneženimi gozdovi,
sanjajočimi cerkvicami ter tajinstvenimi gradovi, vzbuja
v nas zopet tih spomin na pravljične nordijske kraje,
o katerih smo čitali v srečnih letih mladosti. In ko
pride pomlad in poletje, ko ozelenijo dobrave in gozdovi, ko hitijo živahni beli oblački v neskončne daljave in ko se ob petju
ptic v lahnem vetru pozibava pestro cvetje, tedaj je z zasneženimi vrhunci okvirjena pokrajina podobna čarobnim pokrajinskim
idilam slavnega angleškega slikarja Th. Gainsboroughja ali pa opojno nežni melodiji, ki je človek ne more nikoli pozabiti.
Slovenjgradec ima v klimatskem oziru vse pogoje za letovišče in zdravilišče. Nadmorska višina mesta je 409 m, srednja letna
temperatura 16Vj 0 C. Tako osovražene megle poleti sploh ni, dočim je pozimi zelo redka. Mesto je z okolico kakor ustvarjeno za
zanimive izprehode, izlete in gorske ture. V to svrho so vsa pota markirana. Edinstveni so tereni za smučanje, sankanje in drsanje
po ledu. Ljubitelji višinskega sonca in bliščečega pršiča pa imajo vedno priliko pohiteti na Pohorje, kjer so dobro oskrbovane
planinske koče in od koder se odpirajo pogledi na značilne pohorske kope, romantične, divje
pečine in daljne, z večnim snegom pokrite gorske velikane.
Sresko mesto Siovenjgradec ima okoli 1.300 prebivalcev. Tu je sedež podružnice Slov.
plan. društva in Koroškega smuč. podsaveza. Mesto je izredno snažno in lepo urejeno. Kras
mesta je lepa banovinska bolnišnica, nov Sokolski dom kralja Aleksandra I., meščanska šola
in druge lepe privatne zgradbe. Mesto ima električno razsvetljavo, dobro pitno vodo, lekarno,
več zdravnikov, zdravnika-dentista, podružnico Ljubljanske kreditne banke, hotel Schuller,
hotel Goli, mnogo gostiln in trgovin, tonkino, dve mestni godbi in dva lepa parka. Ne¬
daleč od mesta se ob kristalnočlstem potoku Mislinji nahaja kopališče — pripravno tudi
za sončenje. Iz kopališča je krasen razgled na 2.126 m visoko Peco in sosednje vrhove. Radi
naravnih lepot, cenenega življenja in ugodnih prometnih zvez je Siovenjgradec in okolica v
vsakem letnem času vabljiv cilj ne samo naših, ampak tudi inozemskih zimskih športnikov,
turistov, avtomobilistov, kolesarjev, — posebno pa vseh onih, ki jih je nervozni tempo mo¬
dernega življenja utrudil in se hočejo vsaj za par tednov vrniti nazaj v naročje večno lepe
in dobre matere prirode.
Siovenjgradec je v zgodovinskem oziru še posebno interesanten. Na zapadni strani mesta
se je na tako zvanem Grajskem hribu že za časa Rimljanov dvigal poganski tempelj rimske
naselbine „Colatio“. Pozneje je bil na vrhu hriba zgrajen viteški grad, ki so ga okoli leta 1000.
predelali v cerkev. Cerkev, ki ima v ostalem še vse glavne konture viteškega gradu, stoji še
danes in daje celi okolici posebno romantično obeležje. V cerkvi je znamenit rimski steber,
narejen iz samo enega kosa marmorja. S stebrom je podprt cerkveni svod. Naselbina v
bližini gradu se je v starih dokumentih (1090 — 1206) imenovala trg „Windisken-graetze“.
Zadnji lastnik je nato trg priključil ozemlju oglejskega patrijarhata. V tej dobi se Siovenjgradec G r a\d - Foto šmigovec h.
v raznih listinah že stalno omenja kot mesto, kjer je bila ustanovljena tudi kovnica denarja.
Na podlagi neke pogodbe iz leta 1362. je postalo mesto last avstrijskih vojvod. Interesantno je dejstvo, da je leta 1453. cesar
Friderik III. podelil župnijo svojemu svetovalcu Eneju Silviju Piccolominiju, ki je pozneje z imenom Pij Ii. postal rimski
papež. V letih 1473. in 1476. so napadle mesto turške horde in ga oplenile, a leta 1489. so napadli mesto in Grad
Madžari. Ko se je leta 1514. mudil v mestu cesar
Maksimiljan, je dal zgraditi Schulthainzingerjev stolp.
Pozneje so na tem mestu zgradili grad Rotterturm, v
katerem je danes nameščena osnovna šola. V mestu
so divjali večkrat tudi požari, tako v letih 1632., 1811.
in 1903.
Razumljivo, da ima mesto s tako staro zgodovino
tudi mnogo umetniških spomenikov. Omenimo le pre¬
krasno župno cerkev zgrajeno 1251. leta in posvečeno
sv. Elizabeti. Zanimivo je, da je bila svetnica s kra¬
jem tudi rodbinsko povezana, saj je bila mati sv. Eli¬
zabete, Gertruda, soproga ogrskega kralja Andreja II.,
rojena v Slovenj grad cu. V cerkvi sami se nahajajo
prav lepa dela krščanske umetnosti. Tako je v cerkvi
krasen oltar iz leta 1734. z veliko sliko sv. Elizabete
in pa umetniško izdelana prižnica. Poleg glavne cerkve
Freske iz leta 146 0. i ev n i eni bližini tudi cerkvica sv. Duha iz leta 1450.
V cerkvi so stare klopi (leta 1487) in pa dobro ohranje¬
ne freske na stenah iz leta 1450. Freske, 'ki predstavljajo posebnost in redkost tovrstnega slikanja, so bile do poslednjega časa
pokrite z malto, dokler jih ni odkril ter s strokovnimi članki opozoril na nje sedanji mestni župnik in duh. svet. g. J. Soklič
Z banovinsko podporo so bile nato freske (pa tudi cerkvica) renovirane In tako ohranjene naši umetnosti. (Gl. sliko 1)
Poleg omenjenih slik je v obeh cerkvah, pa tudi pri mnogih privatnikih še dosti slik, posebno od slovenjgraških slikarjev,
kot so bili to: Strauss (oče in sin) ter Mihael Skobi. Slovenjgradec je dal tudi nemški umetnosti dva slavna človeka. Prvi je v
Slovenjgradcu rojeni komponist Hugo Wolf, drugi pa je nemški lirik Ernest Goli. Pri cerkvi v bližnjem Starem trgu je pokopan
znamenit slovenski pisatelj župnik Davorin Trstenjak. V romantičnih Selah, na podnožju Urške gore, pa živi in deluje eden naj¬
boljših slovenskih pisateljev, monsg. Franc Ksaver Meško.
Sprehodi v slovenjgraško okolico.
Iz Slovenjgradca v Stari trg — 15 min. Iz Slovenjgradca na Grad pri Starem trgu (po poti ob vodopadu ali pa mimo kapelic
križevega pota. Višina hriba je 527 m, na vrhu je božjepotna cerkev) — 30 min. Iz Slovenjgradca do gozdnega penziona Strenn
pri Starem trgu — 30 min. V Sele (583 m, cerkev sv. Roka) — 1 ura 15 min. Na hrib Progel — 30 min. Do Sv. Urbana čez
Progel — 1 ura. Do Sv. Duha (alpska flora) — 1 ura 30 min. V Podgorje — 1 ura. Povratek skozi Dobravo (krasni smrekovi
gozdovi!) — 1 ura. K Sv. Miklavžu — 2 uri. Gozdni sprehod k stari cerkvi sv. Jurija — 35 min. K Sv. Filipu nad Legnom —
1 ura. K Sv. Barbari pod Malo Kopo (1526 m) — 1 ura 15 min. V Šmartno ob Mislinji — 30 min. Povratek mimo že omenjene
cerkve sv. Jurija na Legnu Na Homec (Marijina cerkev, izvir slatine) — 50 min. Do penziona gradu Hartenstein — 1 ura 30 min.,
ali od železniške postaje Turiška var — 25 min. Na hrib Rahtel (666 m) — 45 min. Do dvorca Gradišče — 30 min. V Troblje
(gostilna Pcčoler) — 30 min. V Pame x e (gostilna ing. Vrhnjaka) — 40 min. V ŠL Jedert (kolodvorska restavracija I. Vihnjaka) —
50 min. Iz Št. Jederti do božjepotne cerkve sv. Ane — 1 ura. K Sv. Petru na Kronski gori — 2 uri.
Potovanja in izleti po železnici.
Na Uršljo g ro (Plešivec) v Karavankah — 1696 m. Izhodišče iz Slovenjgradca — 4 1 /, ure. Na gori je planinska koča
Slov. planin, društva in najvišje ležeča cerkev v dravski banovini sploh. Tura na Uršljo goroj je ena najlažjih planinskih
tur. Področje je bogato na alpski flori, razgledi so krasni in obsežni.
Na Kremžarjev vrh na Pohorju — 1161 m. Planinska koča Slov. planin,
društva. Dohod iz Slovenjgradca — 1 ura 45 min. Na Veliko Kopo — 1542 m.
Dostop iz postaje Dovže preko Pungartovega sedla. Na Črni vrh — 1543 m.
Dostop iz postaje Dovžč ali Mislinje. Na Paški Kozjak (Špik) — 1107 m.
Dostop iz postajališča Paka. V Hudo luknjo — iz postaje Gornji Dolič.
V zdravilišče Rimski vrelec — iz postaje GuHanj. Povratek v Slovenjgra-
dec (peš) čez hrib Progel. Na Košenjak — 1522 m. Dostop iz postaje Dra¬
vograd. Na Peco v Karavankah — 2126 m. Iz postaje Prevalje z avtobusom
v Mežico, dohod preko Uletove koče na Peci. Povratek eventuelno na
Pliberško kočo (last Nemšno-avstrijskega alpinskega društva), nato na postajo
Pliberk v Avstriji in preko Dravograda v Slovcnjgradec. V Savinjski dolini
se lahko prirejajo izleti v Celje ali še dalje v zdravilišče Laško in Rimske
toplice. V Logarsko dolino v Savinjskih planinah se lahko pride iz postaje
£
Uršlja gora s planinsko kočo in cerkvico (1666m) - Foto l.Kvac.
mimo spominske plošče ponesrečenega slovenjgraškega pošt. šefa g.
in nato na vrh.
Prevalje, potem z avtobusom v Črno in od tu v Lo¬
garsko dolino ter samotno Robanovo dolino z doho¬
dom na Kočo Korošica — Luče. Povratek na Črno
in Slovenjgradec. V Dravski dolini se prirejajo lahko
izleti v razne kraje do Maribora (kopališče na Fel-
berjevem otoku!). Potovanja na Bled in Bohinj v
Julijskih Alpah gredo preko Ljubljane. Potovanja na
jugoslovanskih železnicah so zelo poceni, razen tega
je cena nedeljskim povratnim voznim kartam zni¬
žana za 50»/».
Uršlja gora ali Plešivec.
Uršlja gora je ugasel ognjenik, ki s svojo višino
(1696 m) dominira v slovenjgraški kotlini. Najlepši
pogledi na goro so iz Pohorja in iz Mislinjske doline.
Na gori stoji že prej omenjena stara romarska cerkev
sv. Uršule, ki so jo kmetje zgradili v letu 1602. Pot
iz Slovenjgradca drži skozi idilično gorsko vas Sele,
nato poleg kmetije Šuler do izvira Kotuljke. Tu so
postavljene klopi in mize, zato je prostor pripraven
za počitek. Od Kotuljke se vzpenja pot v serpentinah
Fr. Eiletza na Plešivčko Kopo (višinska flora in favna)
Vrh gore je popolnoma gol, zato ima tudi drugo ime .Plešivec'. Z vrha se odpirajo krasni razgledi na Peco, Grossglockner,
Savinjske planine, Pohorje ter daleč proti ogrski in hrvatski strani itd. Na desni strani golega vrha so divji prepadi, na levi pa
stoji cerkev in pa koča Slov. planin, društva. Koča je odprta od 15. maja do 1. oktobra in ima 6 sob, 27 postelj, 1 skupno pre¬
nočišče za 18 oseb in veliko obednico.
Zanimivi sestopi so na izbiro n. pr. na Rimski vrelec ali Guštanj ali Št. Vid — Smrekovec (zelo priporočljiv!) ali na Mežiško
dolino in drugam. Za zimske posetnike je ključ od koče v Slovenjgradcu na razpolago. Ena soba je namreč za zimsko sezono
opremljena s pečjo in oskrbljena s kurivom.
Pungartovo sedlo.
P ungartovo sedlo (1377 m) med Veliko
Kopo (1542 m) in Črnim vrhom (1543 m) tvori zna¬
menit prehod iz Dravske v Mislinjsko dolino. V
sončnem gorskem zatišju bo v jeseni na sedlu otvor-
jena nova planinska postojanka Slov. planin, društva.
Koča bo imela 8 sob, 20 postelj, 3 skupne spalnice
(ena damska, dve moške) za 35 oseb, 2 jedilnici,
kopalnico, vodovod in shrambo za smuči. V načrtu
pa je še električna razsvetljava. Koča bo odprta
skozi celo leto. Oskrba bo izvrstna in po najnižjih
cenah. V najbližji okolici koče sta dva izborna stu¬
denca, pol ure od koče pa je pod Malo Kopo zdravilni
vrelec .Porodnica*.
Smučarski tereni so idealni. Krasni izprehodi. Pla¬
ninska flora. Sneg leži do pozne pomladi. Z Velike
Kope krasen razgled! Sploh je to svojevrsten pohorski
svet, pravljičen pozimi in očarujoč poleti. Koča je še
posebno pripravna za" daljše bivanje bodisi poleti
ali pozimi.
Koča pod Kopo na Pungartovem sedlu ( 13 7 7 m).
Dohodi:
a) Iz Mislinjske doline (južna stran):
1. Slovenjgradec — Legensko polje — Plesnik 4 ure. 2. Slovenjgradec — Kremžarjev vrh (plan. koča) — Slovenjgraško
sedlo — Bernekerjevo sedlo — Herta vrh — Mala in Velika Kopa 5 ur. 3. Slovenjgradec — Legenjsko polje — Gradiška
bajta — Lampret — Slovenjgraško sedlo (kot zgoraj!). 4. Šmartno — grad Gallenhofen — Plesnik 3 ure 30 min. 5. Iz po¬
staje Dovže (najkrajši in najboljši vzpon) 2 uri 15 min. 6. Mislinje — Krivec (položna vozna pot) 3 ure. 7. Mislinje —
Črni vrh 4 ure 15 min.
b) Iz Dravske doline (severna stran):
1. Vuzenica — Sv. £nton 5 ur. 2. Vuzenica —
Sv. Primož na Pohorju — Teisel — Malo sedlo —
Kope 5 ur. 3. Iz Vuhreda 4 ure. 4. Iz žel. po¬
staje Brezno-Rib niča do Ribnice (avtobusni promet
do Ribnice 11 km, Din 13* — ) preko Kopnika —
Sv. Bolfenka 2 uri.
c) Iz Senjorjevega doma
preko Črnega vrha (razgledna točka) 1 ura 30 min.
Kremžarjev vrh.
Najlepša razgledna točka Pohorja (1161 m).
Očarljiva panorama: Nizke in Visoke Ture (Tauern),
/.irbitzkogel, Schockel, Graz z grajskim hribom, rav¬
nina okoli Celja, predgorje v Savinjski dolini, Kum
pri Zidanem mostu, Sljeme pri Zagrebu, Savinjske
planine, Vzhodne Karavanke z Uršljo goro, Peco in
Oljševo, Košenjak, Svinška planina, Korica in druge
gore. Ponoči se vidijo luči iz daljnega Maribora in Graza.
Takoj pod vrhom stoji Kremžarjeva koča, last
podružnice Slov. planin, društva Slovenjgradec. Koča
Koča na Kremžarjevem vrhu (1161 m) - Foto Pečenko j e odprta skozi celo leto. Ima 3 sobe, 10 postelj in
skupno ležišče za 10 gostov. Prijetni prostori, dobra
in cenena oskrba. Sončna veranda z ležalnimi stoli. Koča je priporočljiva za večdnevno bivanje. Zelo primerni tereni za
smučanje in sankanje. Gozdna kapelica je pripravna tudi za čitanje sv. maše.
Dohodi: Iz Slovenjgradca 1 uro 45 min. Iz Dravograda 4 ure. Iz Tibonj 3 ure 30 min. Iz Vuzenice 3 ure. Iz Trobelj in
Pameč 2 uri (pripravno za vožnjo s smučmi!). Koča je zelo pripravna kot i hodišče k ostalim društvenim ko^am na Pohorju:
Na Malo in Veliko Kopo, Pungarlovo sedlo, kjer je v gradnji nova koča. Dalje na Črni vrh, Senjorjev dom, Pesek, Klopni vrh
na Ruško in Mariborsko kočo. Potovanja in izleti se seveda lahko prirejajo tudi v obratni smeri t. j. iz Maribora od ene do druge
planinske koče. Priporočljivi so dohodi iz postaj Brezno — Ribnica (avtobus do Ribnice!) in Mislinje čez glavni trg (5 odnosno 4 ure.)
Radi velike razprostranjenosti in položnih terenov,
na katerih ne morejo nastajati plazovi, se smatra
Pohorje kot najidealnejši kraj za smučanje. S sedem¬
dnevnim skupnim bivanjem v imenovanih kočah
je zvezana ugodnost proste povratne vožnje po
železnici.
Hotel Schuller.
V središču mesta 5 min. od postajališča in 15 min.
od železniške postaje. Pri odhodu vsakega vlaka je
gostom na razpolago hotelski sluga. Pisemski in tele¬
grafski naslov: Schuller, Slovenjgradec. Hotel ima
kavarno, restavracijo, biljard, verando, društveno dvo¬
rano, klubski lokal, velik zaprt vrt brez prahu z na¬
pravami za prhe in sončenje. V vrtni verandi so na
razi olago ležalni stoli. V hotelu je 23 sončnih in zelo
zračnih sob, z okni na vrtno in ulično stran. Novi
trakt poslopja je najmoderneje urejen s tekočo mrzlo
in toplo vodo in s centralno kurjavo v sobah, hodniku
(balkon in vestibul) in v straniščih na izplakovanje.
Vsako okno je opremljeno tudi z zaklopnimi lesenimi
roloji. Tla so parketna. "Izredno udobno je urejena velika^ kopalnica. Električna razsvetljava. KegliSče. Garaže. V hiši je poštni
in telegrafski urad, kakor tudi telefon. Naši in inozemski časopisi. Dunajska kuhinja. Lastna mesarija, prekajevalnica in mlekarna.
Južnoštajerska in dalmatinska vina. Dnevno sveže pivo iz soda. Odlična pitna voda.
Penzionska cena pri (najmanj) 8 dnevnem bivanju v hotelu v juliju in avgustu se giblje od 35 — 45 Din. V ceni je vključeno
stanovanje (cena istega se ravna po opremi) in trikratna dnevna hrana.
Zajtrk: Mleko, kava ali čaj, surovo maslo in med. Kosilo: Juha, govedina ali pečenka s tremi prikuhami. Dvakrat
tedensko tudi močnata jed. Večerja: Mesnate jedi s prikuho ali na željo brez mesa. Postrežba in pecivo ni vključeno v
penzijski ceni. Posebnih izdatkov ni. V slučaju izleta se mesto kosila lahko dobi jedila s seboj. Izvensezonska cena je 20°/ 0
nižja. Cene so seveda neobvezne. Cene za otroke se ravnajo po dogo\oru. V slučaju, da bi se čas bivanja v hotelu ne mogel
naprej določiti, se prosi, da se nameravan odhod vsaj dva dni prej javi pri upravi hotela.
Kremžarjev vrh-zima - Foto I. Kvac
Hotel ima lastna lovišča z lovsko kočo sv. Huberta,
enako ima lasten ribolov. Penzijski gosti se torej lahko
zabavajo z obema športoma. Hotel Schuller je bil po-
češčen z obiskom sedanjega ministrskega predsednika
g. dr. M. Stojadinoviča, ki je v hotelu dalje časa pre¬
bival. Enako so posetili hotel in v njem prebivali
mnogi generali in oficirji jugoslovanske vojske.
Radi zelo praktične in moderne ureditve hotela, v
katerem je centralna kurjava, tekoča mrzla in topla
voda, je hotel izredno prikladen tudi za bivanje v
mrzlejših letnih časih. Sobe so krasne in opremljene
z vsem konfortom, tako da ima iz mrzlih gora došel
človek pozimi v topli sobi prijeten občutek domač¬
nosti in varnosti. Gostje so izredno zadovoljni tudi
z lego sob. Sobe so obrnjene proti jugu in na ta način
tudi pozimi izpostavljene blagodejnim učinkom sončnih
žarkov. Hotelski gosti pa se ne počutijo samo pozimi
in poleti ugodno, ampak tudi spomladi in jeseni, saj
jim to ugodnost poleg konforta in krasne narave po¬
vzroča tudi znatno znižanje visokosezonskih cen. Ho- *
tel Schuller je izhodišče številnih izprehodov, izletov
in gorskih tur.
Prometne zveze.
Železniška zveza v slovenjgradec vodi preko Celja in sicer: Iz Trsta in Reke preko Ljubljane. Iz Beograda in Zagreba preko
Zidanega mosta. Iz Zagreba se lahko potuje tudi preko zdravilišča Krapine in Rogaške Slatine. Iz Budimpešte preko Čakovca —
Pragerskega — Maribora in Dravograda. Iz Brna preko Dunaja — Graza — Maribora. Iz Berlina preko Prahe — Linza —
Selztala — Zeltwega. Iz Miinchena preko Salzburga — Lindaua — Innsbrucka — Badgasteina — Beljaka (Villah) in Celovca
(Klagenfurt). iz Innichena (San Candido) preko Beljaka in Celovca. Iz Trbiža (Tarvis) preko Beljaka in Celovca. Iz slovenjgra¬
škega postajališča, ki je 5 minut oddaljeno od mesta, znaša razdalja iz Celja preko Velenja 73 km, iz Maribora preko Dravograda 74 km
iz Zeltwega preko Wolfsberga v Lavantinski dolini in
Dravograda 107 km. Iz Celovca preko Pliberka (Blei-
burg) in Dravograda 75 km.
Z motornimi vozili se lahko prirejajo izleti in poto¬
vanja na sledečih cestnih progah:
G ra z — Packer Hohenstrasse — Lavantinska dolina
— Slovenjgradec. Dravska dolina — Graz. Slovenj-
gradec — Celje — Maribor — Dravograd — Slovenj¬
gradec. Slovenjgradec — Huda luknja — Velenje —
Dobrna — Celje — Rogaška Slatina — Poljčane —
Slov. Bistrica — Konjice — Vitanje — Mislinja —
Slovenjgradec. Slovenjgradec — Šoštanj (v bližini
državno zdravilišče Topolščica!) — Mozirje — Logar¬
ska dolina v Savinjskih planinah — Slovenjgradec.
Slovenjgradec — Dravograd — Črna — Slovenjgradec.
V Slovenjgradec se potuje lahko tudi iz Eibiswalda
pri Wiesu (Zahod. Štajer.) preko prelaza Radi (670 m)
v Marenberg. Cesta je dolga 12 km in je zelo pri¬
pravna tako za kolesarje kakor tudi za pešce. Iz
Marenberga je potem z železnico do Slovenjgradca
samo še 29 km.
Vsa še potrebna pojasnila daje uprava mestne občine Slovenjgradec (Telefon interurban)
Kolodvorska restavr. VRBNJAKA IVANA
pri Sv. Jederti. Lep izprehod iz Slovenjgradca. - 1 uro.
Ugodne železniške zveze. Prvovrstna štajerska vina.
Dobra kuhinja. Kegljišče na vrtu
Vyborni Vekoslav
Dve poslovalnici blizu hotela Schuller in hotela Goli.
Frizerski salon za dame in gospode. Trajna in vodna
ondulacija. Barvanje las. Manicure
ZORZINI FRIC
Gostilna. Odlična vina in izvrstna kuhinja.
Mesarija in suhomesnato blago
ZUPANČIČ JANKO
Izdelovanje novodobnih tehtn.c, odobrenih po mini¬
strstvu za trgovino in industrijo ter od državnega
meroizkusnega urada. Dobava v vsaki množini točna
in brezkonkurenčna
Klobasa & Smolčnik
Trgovina z mešanim blagom. Veliko
skladišče manufakture, galanterije, stekla in
porcelana. Špecerija in delikatese
LOBE FRANC
Lončarstvo. Tvornica predmetov iz gline.
Prenočišča v poslopju prodajalnice voznih
kart postajališča Slovenjgradec mesto
Mlekarska zadruga
nasproti pošte in hotela Schuller. Proizvodnja
odličnih vrst sira YOGHURT. Presno maslo.
Prodaja pasteriziranega mleka
V. M. ROZMAN
i\\XVV\\\VV\\V\\X\\\\\\\\V\\V\\V\YVM
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
Bari Ivan pri župni cerkvi
Frizerski salon za dame in g os pode
Trajna in vodna ondulacija
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani
UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR
4141
000509111
ZA ČITALNICO
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si