7. Štev. PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, SObda 14. febmarja 1925. P«am«zMl .Številka vso Din Leto V
mamo narodno -socijalistične stranke.
t&nedtaiitv« in M0«hvaii*v«;	Ors&iMn	St.	%,	krv«.
Izhaja vsako soboto.
Mečeta« naračnhia: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo S Din.
lasaratt se računajo po velikosti Ctoc so v oglasnem delu.
Nova narodna skup&ina.
Vlada je pri volitvah zmagala, vsaj iako trdijo oi'ic. poročila ministrstva uotr. zadev. Opozic. blok je sicer pridobil na glasovih, vendar ne toliko^ da hi lahko prevzel vladne posle. Z zmago vol. vlade se je tudi utrdila Pašičeva pozicija. Radikalni desidenti niso prodrli niti v enem volilnem okrožju ter je začrta krat računati z enotnostjo radikalne stranke.
Opozicija je napram vladinim strankam v toliko na slabšem, ker ni enotna in je razkosana na več progra-matično nasprotujočih si strank. Do sedaj je združevala opozicijo predvsem negativna naloga, to je kako zrušiti PP. režim. Pri volitvah svoje najpoglavitnejše naloge opozicija ni mogla izvesti. V Sloveniji in ua Hrvatskem se je posrečilo potisniti PP. režim v manjšino. V Srbiji se pa Davidoviču ni posrečilo pridobiti z ostalimi opozicijonal-nimi strankami odločilne uspehe. In ravno v Srbiji je pa bil ključ do razpleta notranje politične situacije.
Sicer za PP. vlado še vedno ni najbolj rožnat položaj v skupščini. Na razpolago ima le večino nekoliko glasov. Trajna vlada nacijonalnega bloka bo šele tedaj mogoča, če ho zn svojo politiko pridobil še to ali ono politično skupino.
Vlada bo morala računati tudi s lem, da se je večina Slovencev in H r-vatov \izrekla proti hegemoniji Vele-srbov. Večina Slovencev in Hrvatov je za upravno decentralizacijo in za polno enakopravnost vseh državljanov brez ozira na pokrajine, narodnost in veroizpoved. Naj je nacijonalni blok tudi zmagal, absolutno ne bo mogel nikdar zanikati upravičenih zahtev ogromne večine Slovencev in Hrvatov. Ne bo mogel, če hoče, da se naša država konsolidira in da bo ljudstvo vsaj približno zadovoljno. Prav tako se bo moralo odstraniti iz javne uprave in ,iz političnega življenja korupcijo, če hočemo veljati za državo, kjer preobvladuje poštenje, red in pravica.
Če bo nova vlada kratkomalo prezrla vse utemeljene zahteve velikih množic jugoslovanskega ljudfttva, po-i tem Rimamo pričakovati v državi >iz-inirjenja, ampak pomenijo volitve dne 8. februarja začetek nosili notranjepolitičnih bojev, ki bodo državo stali še mnogo žrtev.
Opozicija, ki se bo uveljavljala v bodoči narodni skupščini, bo morala nastopati s pozitivnim programom, zasledujoč stvarno kritiko. Opozicija bo morala v skupščini dajati pobudo za rešStev raznih perečih gospodarskih, socijalnih in kulturnih vprašanj, ki pri nas niso bila dosedaj niti načeta, kaj šele izvedena. Poglejmo druge države, ki so nastale na razvalinah Ivi v še A v-stro-Ogrske. Poglejmo Češkoslovaško, ki nam služi lahko za vzor, kaj se lahko napravi za državo in ljudstvo, če se parlament z resno voljo loti poštenega dela. Tudi toliko zaničevana Nemška Avstrija nam je lahko v marsičem za vzgled, kako se lahko izpelje notranje politične prilike v tir stalnega napredka in konsolidacijo.
Delovno ljudstvo nima v skupščini nobenega zastopnika. Socijalistične stranke niso uspele. Očigled neodložljivi rešitvi raznih socijalnih vprašanj je velika škoda, da nima delavstvo direktnega vpliva na šoeijalno zakonodajo. Toda navzlic neugodnemu položaju, da delavstvo v skupščini nima svojih zastopnikov, bo moralo delavstvo najti pota, da si ta vpliv pridobi vsaj indirektnim potom. Delavstvo bo moralo pričeti računati z realnimi dejstvi in bo moralo prenehati z neplodnim bratomornim medsebojnim bojen*. Delavstvo hoče kruha, socijaln-3 in gospodarske zaščite in se bo moralo pred •to kategorično zahtevo proletarjata umakniti vsako osebno spletkarstvo. Kdor se ho še naprej poigraval z delavstvom z brezplodnim teoretiziranjem in zavajanjem v borbo za ne-izvršljiva gesla, s tem bo delavstvo samo obračunalo. Dovolj je političnega igračkanja, kajtj nastopilo je iztrezne-nje tudi v širokih masah proletarijata.
Stopamo v novo razdobje državnega življenja. Če se tudi ni dosedaj vse izvršilo tako kot smo .si. želeli, ne smemo obupavati. Pošten mož se ne ustraši, če pogleda v oči še tako okrutni resnici. Energije, ki so bile preizkušene v neštetih trdih bojih, nikdar ne omagajo. Tudi v novem razdobju našega državnega življenja bomo šli vztrajno na delo. Kot doslej bomo imeli pri vsakem našem koraku v mislih dobrobit delovnega ljudstva in v srcu ljubezen do naše države. Zato glave po konci! Pošten in pravičen je naš boj!
Neuspehi sodiallstlinega pokreta.
Socijalistične stranice so se udeležile minulega volilnega boja pod najtežjimi okoliščinami. Pritisk vladujočih strank, težko ekonomsko stanje delavstva, razcep socijalističnih strank, oslabljenost političnih in strokovnih organizacij, vse to so vzroki, ki pojasnjujejo poraz delavskih kandidatov pri volitvah, dne 8. februarja. Seveda pa vse te okolnosti le p|o(jasnjujejo poraz, nikakor ga pa ne opravičujejo. Menda je naša država edina v Evropi, ki ne bo imela v skupščini niti enega socijalističnega poslanca. 2e v bivši skupščini sta bila samo dva srbska socijalno demokratična poslanca. Pri ravnokar minulih volitvah so pa še srbski socijalni demokrati izgubili svoje zastopnike, tako da je sedanja narodna skupščina brez vsakega socijalističnega poslanca.
Če kje, bi v Sloveniji lahko socijalistične stranice dosegle častno parlamentarno zastopstvo. V Sloveniji je razvita industrija in je v raznih industrijskih centrih in mestih koncentrirano delavstvo, ki ima za seboj desetletno socialistično organizatomo šolo. V Sloveniji so izvedene politične in strokovne organizacije socijalističnega delavstva in tudi ne manjka številnih zmožnih delavskih voditeljev, ki so se desetletja trudili vcepiti delavstvu razredno zavest. Navzlic temu je pa Slovenija ne samo pri volitvah leta 1923, ampak tudi sedaj poolnoma odpovedala. Izvoljen ni bil niti eden socijalistični poslanec.
še leta 1928. so dobili socijalisti v volilnem okrožju Ljubljana—Novo mesto 8410 glasov (NSS 1259, SSJ 1443 in Socijalistična stranka delovnega ljudstva 5708 glasov). Letos so pa dobili socijalisti le 5230 glasov (NNS 828, Čobal 895, Pastorek 715 in Makuc 2792 glasov). Torej nazadovanje za 3180 glasov. Še večje je pa nazadovanje, če primerjamo s sedanjimi rezultati volilne številke iz
leta 1920. Takrat so dobili socijalisli 18.909 glasov (NSS 2633, komunisti 9142 in socijalni demokrati 7134 glasov). Od leta 1920. so padli socijalistični glasovi za 13.679 glasov.
Leta 1923. so dobili socijalisti v mariborsko - celjskem volilnem okrožju 12.104 glasove (NSS 2090, SSJ 4280 in Soc. stranka delavnega ljudstva 5734 glasov). Letos so pa dobili socijalisti le »498 glasov (Blok bratskega sporazuma, katerega jedro je tvorila NSS 2137, Mo-derndorfer 1050, Korun 4099 in Makuc 2212 glasov). Socijalistični glasovi so nazadovali za 2606 glasov, oziroma še za več, ker je dobil blok bratskega sporazuma tudi nekaj nesocijalističnih glasov. Leta 1920. so dobili socijalisti 29.262 glasov (NSS 2365, socijalni demokrati 21.249 in komunisti 5648 glasov). Od leta 1920. so padli socijalistič-ui glasovi za 19.764 glasov.
V celem so socijalistične stranke v Sloveniji Nazadovale od leta 1920. za 33.443 glasov in sicer NSS za 2033 glasov, socijalni demokrati za 21.524 glasov in komusisti za 9786 glasov.
Katastrofalno nazadovanje imajo zaznamovati predvsem socijalni demokrati in za njimi pa komunisti. Še najmanj je prizadeta Narodno-socijalistična stranka, akoravno je tudi znatno utrpela na svoji moči.
Naša stranka je že pred volitvami predvidevala neuspeh socijalističnih strank, če ne nastopi delavski razred v eni fronti. Mnogo smo si prizadevali stvoriti enoten delavski blok, vendar je bil ves naš trud zaman. Bernotu se je zdelo neobhodno potrebno, da nastopi sam, prav tako Korunu, kot Makucu. Vsi so hoteli propasti, vsi so hoteli škodovati delavstvu. Dne 8. februarja so tudi dosegli to, kar so hoteli!
Akoravno so danes socijalistične organizacije razmajane, se bi vendarle z
enotnim nastopom dosegel uspeh. Moralna sila enotne delavske fronte bi vzdramila dela vsi; e množice k odpornosti, sigurnost uspetia bi privabila pod socijalistično zastavo tudi tiste, ki se ji danes izogibajo. Tako je pa socijalisli-čen pokret dobil ponoven udarec.
Nekateri so mnenja, da so v naši državi trenotno v prvem redu aktueina državno-pravna vprašanja in da je socijalistična ideja podrejenega pomena. Do gotove meje je to res. Pozabiti se pa ne sme, da se državno-pravno vprašanje ne bo pri nas ugodno reševalo za delavski razred, če pri tem ne bodo sodelovali socijalistični zastopniki. V usodni zmoti so oni, ki menijo, da je vseeno, če zastopa delavski razred SLS, kot reakcijonarna meščansko - agrarna stranka, ali pa če zastopa delavske interese napredni socijalist. Delovno ljudstvo bo imelo to prav kmalu priliko spoznati, ko bo brez v pliva na socijaluo zakonodajo in ua državne socijalne institucije.
Mi narodni socijalisti bomo zuali izvajati konsekvence iz dosedanjih volilnih rezultatov. Gotovo nam niti več na um ne pade, da bi še naprej rotili razue Makuce, Korune in Bemote, da prenehajo s svojo katastrofalno politiko. Našli bomo svojo pot, da bomo v danih razmerah lahko kar največ koristili delovnemu ljudstvu.
Pismo iz Maribora.
Maribor, 10. februarja.
Za blok bratskega sporazuma smo pričakovali večje razumevanje, ko je vendar jasno, da brez sporazuma ni mogoča konsolidacija naše države. V mari-borsko-celjskeui okrožju smo dobili skupno 2148 glasov. Dasi smo napram zadujim volitvam v celoti za 58 glasov napredovali, z izidom ne moremo biti zadovoljni, ker je ideja bratskega sporazuma, kakor rečeno zaslužila več upoštevanja. Škodovalo pa nam je tudi to, ker je do bloka prišlo prepozno in smo imeli komaj mesec dni časa za agitacijo. V tem kratkem času nam ni bilo mogoče volilstvo v zadostni meri seznaniti z idejo. Drugi moment, ki ga je treba naglasiti, je ta, da se je Davidovičeva demokratska stranka, s katero smo bili v koaliciji, pri nas šele ustanovila in da se tudi naša stranka od zadnjih volitev še ni dovolj orgauizatorno okrepila. V teni pogledu mora biti zanaprej drugače. Iti nam je takoj na delo, ne samo v mestih, ampak tudi na deželi tako, da bomo pri prihodnjih volitvah docela pripravljeni. Samo v delu je rešitev!
Četudi nismo dosegli pozitivnega uspeha, smo vendarle lahko zadovoljni, da smo združili tako častno število glasov na svoji'listi. V mnogih krajih smo zasejali seme bratskega sporazuma, ki bo klilo naprej in če bomo na tej podlagi nadaljevali, upoštevajoč to, kar smo rekli v začetku, je gotovo, da bomo kmalu tako pripravljeni na novo borbo, da bomo v njej s sigurnostjo lahko računali na uspeh.
Končno moramo poudariti tudi to, da smo bili mi edina stranka, ki se je v tem volilnem boju omejevala zgolj na idejni boj.
>Tabor< trdi, da narodni socijalisti sedaj povešamo oči. Nimamo nobenega vzroka za to. Nič ni nečastnega pasti v boju, ako si se v njem posluževal poštenih sredstev. Sicer pa v glasovih nismo nazadovali in nismo bili poraženi. Drugače stoji s samostojnimi demokrati, ki so vodili volilni boj z vladnim pritiskom in so vpregli v svoj voz tudi organizacije, ki se ne bi smele vmešavati v strankarsko borbo v korist ene stranke! Kljub temu so dobili samo en mandat, akoravno so trdili, da jih dobe najmanj tri.
Pri nas borbenost ni pojenjala in ni opaziti malodušja. Mi gremo že sedaj na delo za prihodnji volilni boj, kar po zadnjih volitvah žal ni bil slučaj. Zato smemo trdno upati na boljšo bodočnost.
Volilnilizidi v Slovenili.!
Volilno okroiielUubllana (mesto).
Vohlni izid v Ljubljani je ta-le: dr. Korošec (SLS) 4366, Mohorič (Nacijo-nalni blok) 4000, dr. Ravnihar (Narodna zajednica) 847, dr. Perič (SSJ) 479 in Makuc (komunisti) 427 glasov. Izvoljen: dr. Anton Korošec.
Narodna zajednica je dobila malo število glasov navzlic temu, da je bilo med volilnim bojem, na shodih in za-upniških zborih veliko razumevanja za njen nastop. Do zadnjega tedna je splošno prevladovalo mnenje, da se bo vršila glavna bori« med dr. Korošcem in dr. Ravniharjem. Zadnji teden pred volitvami se je pa mnenje ljubljanskih volilcev bistveno preorijentiralo.
Priznati se mora, da so organizirani zaupniki NSS (ki je nastopala v Narodni zajednici), napravili svojo dolžnost in so se disciplinirano ter požrtvovalno udejstvovali v volilnem boju. Podlegli so pa močnejšim agitacijskim sredstvom nasprotnikov, ki so razpolagali z razširjenim časopisjem in z velikimi materi-jalnimi sredstvi. Nasprotniki so s svojim volilnim orožjem preobvladali javno mnenje. Nacijonalnemu bloku in klerikalcem se je posrečilo prepričati ljubljanske volilce, <la se vrši borba samo med Mohoričem in dr. Korošcem in da dr. Ravnihar nima izgledov na uspeh. To usiljeno prepričanje ljubljanskim volilcem je odločilo tudi izid volitev.
Klerikalci sami prizinaivajo, da nimajo v Ljubljani več kot 1800 svojih glasov. Razumljivo je bilo v nedeljo zvečer presenečenje, od kje so dobili naenkrat 4366 glasov. Izven dvoma je, da so za dr. Korošca glasovali volilci, ki se niso še nikdar in se tudi danes ne prištevajo pristašem Slovenske ljudske stranke. Za dr. Korošca so v pretežni večini gkisovali predvsem komunisti in socijalni demokrati, katerih oficijelni kandidati sploh niso prišli v poštev za volilni uspeh. Tem glasovom so se priključili tudi oni naprednjaki, ki so hoteli glasovati za onega protin Režimskega kandidata, ki je imel po
njihovem mnenju največ izgledov na uspeh.
V ilustracijo kdo je glasoval za dr. Korošca bodi omenjeno, da je znan slučaj, da sta n. pr. >Sokola« s sokolskimi znaki ostentativiio Vrgla svoje krogljice v dr. Koroščeco škrinjico.
Tudi samostojni demokrati ne morejo računati, da imajo v Ljubljani 4000 svojih pristašev. Samostojni demokrati imajo v Ljubljani svojih 2500 glasov, na katere laliko v vsakem slučaju računajo. Vse ostalo kar so dobili, gre na račun pred volitvami razširjenega mnenja, da je v Ljubljani mogoča zmaga samo za klerikalca ali samostojnega demokrata. Ljubljanski napredni, odločno protiklerikalni volilci so se odločili potem za samostojnega demokrata. Pripomniti je, da je pod utisom kožuosti klerikalne zmage tudi dr. Ravniharja zapustilo večina volilcev, ki so spadali v krog njegove politične skupine v, radikalni stranki, oziroma v bivši narodno - napredni stranki.
Srednja linija narodne zajednice m našla razumevanja med ljubljanskimi volilci. Odločevala sta dva ekstrema: klerikalno - protirežimski in protiklerikalno - režimski. Z malo večino je zmagal klerikalni protirežimski kandidat.
Dvomimo, če so ljubljanski volilci dobro izbirali in dvomimo, če je bilo najmodrejše, da so obrnili hrbet narodni zajednici, ki bi z zmago svojega kandidata prav lahko izpolnila vse zahteve onih naprednih volilcev, ki so volili dr. Korošca in onih protirežimskih volilcev, ki so volili vsled svojega protiklerikalnega stališča Mohoriča. Toda opustimo rekriminacije. Volja ljubljanskih volilcev je bila zaenkrat izrečena z izidom volitev dne 8. februarja. Samo da se ta v naglici in nepremišljenosti izražena volja volilcev ne bi že v doglednem času slabo obnesla za belo Ljubljano in za vse tiste, ki vidijo rešitev v — dr. Korošcu. Sicer je pa mogoče neobhodno potrebno razočaranje, da se najde — resnico.
Volilno okrožje Ljubljana—Novo mesto.
VSE CENJENE NAROČNIKE, ki so že opetovano prejeli položnice s predpisanimi zneski, pa se jih niso poslu-žili, prosimo nujno, (la nemudoma poravnajo zaostalo naročnino. — Uprava.
Okraj	s »vs i uš *S	"S ag li	S. K. S. Pucelj	uš je* « S	c-o t—J -i	b*a i SE	_>«—»	“l-g uo>u	. mJttS ZŽ M c*&.
Črnomelj	2082	632	478	781	48	72	11	4	18
Kamnik	5390	675	636	111	180	18	23	15	22
Kočevje	4854	841	580	645	53	22	82	22	28
Kranj	6678	1640	699	380	252	34	121	181	80
Krško	4867	751	1746	998	191	34	48	25	22
Litija	4670	667	560	128	602	65	128	139	44
Ljubljana okolica	8120	1447	1381	266	743	45	64	301	23
Logatec	2337	1392	293	315	72	6	119	17	23
Novo mesto	4859	940	1877	460' 107		59	72	28	25
Radovljica	3582	1422	462	50	539	31	160	163	248
Skupaj .	47.939| 10.410		8.712	4.034	2.762	386	828	895	533
Izvoljenih: SLS 8 poslancev, SKS 1 poslanec (Pucelj), Narodni blok 1 poslanec (dr. Žerjav).
Volilni izidi v Zagrebu in Beogradu.
V Zagrebu so dobili Dav idovifevri 1559, frankovci 882, samostojni demokrati 2407, pučka stranka 248, komunisti 941, Šurmin 341, socijalisti 235, radičevci (Trumbič) 16.299 in Šafar 136 glasov. Oba mandata odpadeta na radi-čevce in sta izvoljena dr. Trumbič in ing. Košutič.
V Beogradu so# dobili od 18.295) oddanih glasov radikali 9412, Davidov ič 5994, dr. Grisogono 997, zemljorodniki 78, republikanci 501, Nastas Petrovič 102, socijalisti 349 in uacijonalisti 1049 glasov. Izvoljena sta dva radikalna poslanca. Davidoviču je manjkalo po volilnem redu okrog 100 glasov, da bi bil izvoljen. Davidovič je bil izvoljen v Črni gori. Na tretjem volilnem okraju je kandidiral Davidovič v somborskem okrožju, kjer mu manjka do izvolitve okrog 80 glasov. Kakor se vidi, volilna geometrija ni bila najugodnejša za Da-
vidoviča. Izvoljen hi moral biti pravzaprav v vseh volilnih okrožjih, a je bil samo v enem.
KINO MATICA
LJUBLJANA Kongresni trs
S traja 1
»ROVA PHVBif
Štev. 7.
Volilno okrožje Maribor - Celje s Prekmurjem.
Vollvni okraj	o* SJ m{m	H.I.S.S. Radič	ts 1	■S ’	M S	US « dl	2 S	•	 £3 tj 35 g Jo	. u* ‘5	—» ca c-r» ao£	% .•sa «2	.<! «*a g tog	»^5	h- SL*** -s-
Brežice	2477	1090	15	417	16	674	78	56	36	146	4	59	3	54
Celje	5621	497	19	1223	25	466	88	499	79	614	15	127	7	330
Dolnja Lendava	1668	2054	336	551	26	16	8	21	200	29	98	11	29	94
Konjice	2239	164	9	334	17	73	23	427	11	97	4	13	6	17
LaSko	3139	274	15	785	29	126	1107	65	30	204	10	160	9	57
Ljutomer	3723	262	19	561	14	440	27	641	63	24	6	6	4	49
Maribor, desni breg	3636	1437	20	598	30	216	281	436	128	550	63	102	11	156
Maribor, levi breg	7134	1828	29	1299	52	326	207	1033	288	856	18	42	21	687
Mozirje	1*39	280	18	217	15	17	—	1	2	13	3	20	—	64
Murska Sobota	2622	4385	1438	948	47	22	25.	126	58	79	48	18	74	297
Ormož	2620	250	9	463	12	207	9	34	20	12	1	2	4	18
Prevalje	1156	503	4	188	16	11	71	70	58	642	13	178	5	45
Ptuj	5113	1453	21	532	21	358	34	399	78	231	58	21	7	69
Slov. Oradec	3583	718	23	586	21	112	57	428	27	566	13	260	8	157
Šmarje	4138 1	1197	54	557	29	551	97	111	10	35	1	31	5	43
Skupaj:	52.678	16.392	1999	9239	376	3615	2212	4347	1088	4099	355	1050	193	2137
izvoljenih: SLS 11 poslancev, Radičeva stranka 3 poslance, Narodni blok 1 poslanec (dr. Pivko).
Izid volitev v državi.
Dne 10. februarja je notranje ministrstvo objavilo rezultate o volitvah in odpade po tej objavi na radikale 140, samostojne demokrate 22, Davidoviče-ve dejnokrate 36, Korošcu 20, Spahu 15, Radiču 68, Nemcem 5, zemljoradni-kom 5‘, črnogorskim federalistom 3 in džemijetu 1 mandat. Iz uradne objave sledi, da je vlada dobila večino 162 mandatov. Značilno je, da je vlada izdala več komunikejev o izidu volitev, ki so si pa o številu mandatov nasprotovali. Prvotno so celo vladni komuni- ! keji trdili, da je dobil nacijonalni blok skoraj 180 glasov večine, pozneje je pa vlad« v svojih oficijelnih komunikejih retirirala. Opozicija je takoj po izidu volitev trdila, da je vlada poražena in da so opozicijonnlne stranke dobile velike več glasov, kot pa nacijonalni blok. Via- j da še danes nima točnega poročila p izidu volitev in je tudi zadnja objava nott(anjega ministrstva o številu mandatov, ki pripadajo posameznim strankam, nezanesljiva.
Na podlagi ugotovitve notranjega mi-uiatrstva dne 10. februarja ima vlada 5 glasov večine. Vsekakor zelo majhna večina, s katero bo težko vladati. VJada nacijonalnega bloka si hoče iz zadrege pomagati na ta oačin, da bo verifikacij-
ski odbor razveljavil nekatere mandate Radičeve stranke. Vlada, oziroma verifikacijski odbor namerava razveljaviti mandate vseh onih Radičevih poslancev, ki so obtoženi po zakonu o zaščiti države. Na ta način bi bila vladna večina znatno ojačena.
Pašič-Pribičevičeva vlada je odločena še naprej voditi dosedanjo politiko. Rekonstrukcija kabineta se ne bo izvršila pred sklicanjem narodne skupščine, ki mora najkasneje zborovati 1 mesec po izvršenih volitvah. V vladi se nahajajoča ministra dr. Šurmin in Drin-kovič nista bila izvoljena. Vsled tega sta podala predsedniku vlade demisijo, katere pa ni sprejel z motivacijo, da ima sedanja vlada svoj mandat do sklicanja skupščine in da dotlej tudi dr. Šurmin in Drinkovič ostaneta lahko v vladi. Kakor se poroča, bodo imeli v novi vladi samostojni demokrati 3 port-fele, ostale pa radikali.
Opozicija je medtem sklicala konferenco v Beograd, kjer se bodo šefi opo-zicijonalnih strank pogovorili o nadaljnji taktiki in uredili medsebojne odno-šaje v skupščini. Na sestanku opozicij.v nalnih šefov se bo tudi razpravljalo o tem, kako so se izvedle volitve v državi.
O »svobodi” volitev.
Iz časopisnih porot'it prinašamo podatke, da si bodo čitatelji napravili sliko ’ o svobodi, pod katero so se vršile volil ve 8. febr. zlasti na Hrvaškem, v Bosni, Vojvodini in v Srbiji. Na podlagi tega bo vsakomur jasno zakaj je stranka džemifeta skoraj popolnoma izbrisana in na kak način so zemljoi;adnike popolnoma decimirali.
V Negotinu je n. pr. več Davidovieevih skrinjic na volišču zginilo.
V Jezerih se je vsled nasilstva orožnikov razvil pravcati boj na volišču s seljaki. Pri tem so bili 3 seljaki ubiti, 6 pa je bilo ranjenih.
Prav tako se je vršil boj med orožniki in seljaki v Svetem Ivanu Zelini, kjer so bili 4 orožniki ranjeni.
V več krajih so odgnali orožniki čuvarje skrinjic iz voliftča. V Velikem Trgo-vifitu pa ae /im j« čuvar Radičeve skrinjice Torn, ki je bil kandidatov namestnik, krat-komalo zoperstavil. Orožnik je moža ubil kar na mestu v volilnem lokalu.
Na voliščih po Hrvatskem in v Slavoniji ponekod sploh ni bilo varuhov skrinjic, ker so jih aretirali in zaprli že dan pred volitvijo. Tam so se godile velike sleparije. Na več , krajih so kratkomalo pretresli krogljice iz Radičevih skrinjic v režimske. Navajamo po »Slovencu tak konkreten slučaj iz Petrinjcev. Ko se je -namreč predsednik volilne komisije odstranil iz lokala, je vanj udrl občinski komisar in pretresel krogljice iz Radičeve skrinjice v radikalno. Tako so tam Radičevci dobili samo 69 glasov, ko so Jih zadnjič imeli 500, radikali pa 450, ko so jih zadnjič imeli samo 17.
V županiji Belovar in Varaždin so orožniki kratkomalo ustavljali kmete, da niso mogli na volišče. To je dokazano s pričami.
Po nekod »o morali predsedniki volilnih komisij ustaviti za par ur volitve in jih nadaljevati po noči in to samo vsled nasilnega terorja gotovih organov in njihovih pomagačev. Slučaj v Rosiljevem in Vrbovškem.
V Karlovcu imajo s podpisi dokumentirano, da so kmetje oddali za Radiča toliko in toliko glasov, a v skrinjicah se jih je ob sklepu naštelo veliko manj.
V Bosni so nastopali za blokaše retuiki in Srnaoci, ustavljali 30 muslimane in Jim zapirali doatop na volišče. V Gračaniet pa so se ti ljudje nasilju uprli in prišlo je do poboja. Tudi tu so volitve ob 5. uri popol-
dne končali ter jih nadaljevali potem od 10. ure ponoči do 5. ure zjutraj.
časopfisi doznavajo, da so v sarajevskem okrožju glasovali tudi mrtvi. Trdijo, da je bilo oddanih do 1QOO mrtvih glasov in da sta v Sarajevu dva predsednika komisije pustila aretirati več oseh, ki ho glasovale na imena mrtvih.
Sleparije in zločini i/. južne Srbije šele pridejo na dan. Tam so glasovi džemijeta zginili. Kjer je bilo prej 8 ali 10 tisoč glasov, so jim sedaj pustili samo kakih 10 glasov, dasi je znano, da noben pristaš te stranke ni dal radikalom ali sam. demokratom svojega glasu, ker jih v pravem pomenu besede sovražijo.
Značilno je tudi to, da 10. t. m. zjutraj iz Macedonije še ni bilo nikakih poročil o izidu, pa so vendar vladne stranke vse ta-mošnje	mandate že	vštele sebi v	dobro,
dasi je	znano,	da tam	ni bilo za nje	terena
za ugodne izglede.
V Vojvodini so se *odlikovali« pri tej umetnosti posebno Pribičevičevci, zlasti v krajih manjšin: Pravijo, da se bodo vršile tam še	enkrat	volitve,	ker se je pustilo na
volišča	samo	ljudi z	legitimacijami	Pribi-
čevičevcev. Kot slučaj navajamo, da je to predlagal predsednik " volilne komisije v Subotici glavnemu volilnemu odboru — g. kasacijski svetnik Putnik.
Tako tam v od nas oddaljenih krajih. Kako se je vršilo pri nas, tega za enkrat ne bomo popisovali, saj je to videl marsikdo, kdor je hotel in se je zanimal. Zbiramo pa podatke tudi za naše kraje. Prav nesramno je bilo podkupovanje ubogih ali pa nerazsodnih ljudi z denarjem ter bi tu najložje govorili o Judeževih groših. Prav poseben je bil pritisk na gotove sloje od strani visoko stoječih gospodov in direktni ukazi, da morajo na volišče in oddati glas prvi skrinjici. Na volišču pa se Je vršila kontrola, kam je padla krogljica.
Pa dosti danes! Tako bi se volitve ne smele vršiti, ker to ni svoboda in tudi volitve niso tajne.
Našim rodbinam
priporočamo na§o pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo.
PO OŠUIMH
IZ STRANKE.
VolilcII Tovariši I
\
Načelstvo Narodno-socijalistiične stranke se zahvaljuje vsem tovarišem za požrtvovalno delo, ki so ga izvršili v najtežjih okolščinah o priliki volitev dne 8. februarja. Navzlic pritisku z nasprotne strani so naše organiaaeije storile svojo dolžnost in so šle odločno in vztrajno t boj za strankino načelo. —-Nismo dosegli takih uspehov, kakor bi jih bilo želeti. Trenotni neuspeh naj ne straši nikogar. Tovariši! Pojdite topet pogumno na delo, da razširite našo organizacijo iu ustvarite vse predpogoje za bodoči uspešni nastop.
Načelstvo Narodno-soeijalistične stranke.
Celjsko okrožje.
Krajevna organizacija v Celju poziva tem potom vse tovariše, ki še niso storili svoje dolžnosti, da plačajo članske prispevke tovarišu blagajniku, ki se ga najde v njegovi pisarni cel dan. ‘Ker dosedanji pozivi niso ftnell uspeha, a ; moramo in hočemo ihteti v vsaketn oziru red tako v knjigah in računih, kakor glede dolžnosti glasom organizacijskega reda iu ker smo člane pri mnogobrojnih sestankih in raznih prilikah opetovano opozorili, da storijo svojo dolžnost, upamo, da bode ta apel zadostoval. Kdor hoče biti organiziran Član, ta bo storil svojo dolžnost ne le glede plačan ja minimalnega prispevka, ampak tudi v vsakem drugem oziru. Kdor ne izvršuje prevzetih dolžnosti in ne plača letnega prispevka in strankinega davka, kar vse skupaj znaša za celo leto itak le borih 17 Din, tisti ni član in nima članskih pravic, niti pristopa k sestankom, zborovanjem in občnim zborom. Ako pa je kak zaveden pristaš stranke mnenja, da je mogoče napraviti izjemo, ali če začasno vladajo okotnosti, vsled katerih mit ni mogoče zadostiti svojim prevzetim obveznostim, potem naj se dotičnik primemo zglasi pri blagajniku in pove vzroke, ki se bodo gotovo drage volje vpoštevali. Sam pa si izjem ne more nihče dovoljevati ter veljajo organizacijske obveznosti za vse tovariše brez izjeme enako. Tozadevno bodemo postopali brezobzirno in dosledno.
Celjska krajevna organizacija je storila po izvršenih volitvah in radi dogodkov pri istih važne sklepe, ki se bodo v bodoče izvedli. Sklicala bode tudi v najkrajšem času izredni občni zbor, h kateremu bodo imeli pristop le oni člani, ki so do tistega časa plačali v roke blagajnika strankin davek in pa zaostale in tekoče redne prispevke, kar naj tovariši resno upoštevajo.
.Strankin davek in letni članski prispevki.
Krajevne organizacije morajo pobrati vsako leto od vsakega organiziranega člana po 5 dinarjev ter izročiti ta znesek načelstvu osrednjega izvrševalnega odbora v Ljubljani. Teh 5 dinarjev tvori strankin davek.
Redni članski prispevek pa znaša mesečno po 1 Din, torej celoletno 12 dinarjev.
Mariborsko okrotje.
Krajevna organizacija NSS v Mariboru vabi na člansko zborovanje, ki se ho vršilo v soboto, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani pri »Jadram«, Rotovški trg. Vabimo tovariše, da se tega zborovanja zanesljivo udeleže, ker se bo na njem razpravljalo o bodočem našem delu. — Odbor.
CEHOSLO VAŠKA.
V čehosiovaškem ministrstvu za so-cijalno politiko se pripravljata dva nova načrta socijalne zakonodaje in sicer novela k zakonu o delavskih odborih v tovarnah in zakon o delavskih dopustih. Zakon o' delavskih dopustih je spojen ■/. zakonito regulacijo cerkvenih in državnih praznikov v Čehoslovaški. Češko Slovo< javlja, da je ugotovljeno, da so nekateri uradi v Čehoslovaški stali v službi Habsburžanov, katerim so razni vplivni državni uradniki dovoljevali razne koncesije na posestvih, ki se nahajajo na Slovaškem. V lej protidržavni aferi bodo posebno kompromitirani zastopniki češke klerikalne stranke. — >Tribuna* poroča, da bo odstopil soc. demokratični minister za socijalno politiko Habermau. Za njegovega naslednika je določen znani češki socijalni poli-Jik dr. Leo VVinter.
GRfcKO-TURSKI SPOR.
>■<■■:■■■ •
KEM Al. - PASA.
Med Grčijo in Turčijo je nastal resen spor vsled tega, ker je angorska vlada Kemal-paše izgnala iz Carigrada grškega patrijarha. Izgon grškega patrijarha iz Carigrada je političnega značaja in nadaljevanje larske ofenzivne politike proti Grčiji. Ko je izbruhnil spor med Grčijo in Turčijo radi izgona patrijarha je izgledalo, da bo med obema državama izbruhnilo vojno razpoloženje. V svet so se celo raznašale vesti, da je Grčija mobilizirala del svoje vojske. Vesti so se pa izkazali kot pretirane in o oboroženem nastopu med obema državama niti govora ne more biti. Spor se bo razrešil pred Zvezo narodov.	•
HULG ARIJA.
V Savezu zetnljoradnikov je nastal razkol. V Savezu obstojata sedaj dva v/.-vrševalna odbora, eden izmed njih dela v soglasju z emigranti in krmnininti^ do-čim se drugi izreka proti vsaki zvezi ž njimi. V Sofiji je policija odkril« protivladno zaroto, katere niti vodijo do Prage. V vaseh je bilo najdeno vetje število revolucijoname .literature, pozivov iu inštrukcij iz Prage. Našlo se je tudi skrito orožje. Policija je aretirala večje število pristašev Stambolijskijeve zemljoradničke stranke.
TAJNI DOGOVOR MED JU G OSLA VI.jQ. KULGARMO IN RUMITNIJO.
Po vesteh' iz Carigrada je tamošnji list Tevhit objavil tekst tajnega dogovora med Jugoslavijo, Bulgarijo in Rumunijo. Ui je bil sprejet o priliki zadnjega poseta ministrskega predsednika Cankova v Beogradu. Po tem dogovoru se odreka Bulgarska aspiracijam na Macedonijo in priznava historično pravo Srbije na teritorij nekdanje stare Srbije. Bulvarska se obvezuje, da bo nastopila proti makedonskim borbenih organizacijam. Nadalje priznava Bulga-rija Jugoslaviji pravo na Solun. Nasprotno se je Jugoslavija napram Bulgarski obvezala, da ne bo trpela na svojem teritoriju agitacijo bulgarskih emigrantov , pristašev Stambolinskega. Bumunija so obvezuje, da bo podpirala Bulgarsko pri njenih zahtevah v Traciji. Bulgarija in Jugoslavija se pa po tem tajnem ugovoru obvezujeta, da bodeta podpirali Rumunijo v vprašanju Besarabije.
V Sofiji so vest carigrajskega list« takoj demantirali, vendar pa je demanti tako nejasen, da mu ni pripisovati veliko verjetnosti.
UKINJENO FRANCOSKO
POSLANIŠTVO V VATIKANU.
Francoska zbornica jo sprejela vladin predlog s HI4 glasovi proti 250, da se ukine francosko poslaništvo v Vatikanu. Obenem je bil sprejet predlog, da bo Alzacija imela še naprej v Rimu posebnega zastopnika, za katerega j« predviden v proračunu poseben kredit.
SOVJETSKA RUSIJA.
Kakor ,smo že poročali, je: moral Trockij odložiti glavno zapovedniStVft' rdeče armade. Za njegovega naslednika je- imenovan Franze, ki je te dni prevzel službo ljudskega komisarja za vojno SSSlt. Pri tej priliki je izdal Frunze na armadv) proklamacijo, v kateri pravi, da mora rdeča vojska izvršiti oporoko svojega voditelja Ljenina. Utrditev Zveze delavcev in kmetov zagotavlja zmago rdeči vojski, ki temelji mi obrambi domače zemlje.
Bratstvo v Kotmležu priredi veliko predpustno veselico, ki so vrši dne 15. il. v prostorih g. (M. Ura n ir-a v Potoški vasi. Začetek torno oh 4. uri pop. Spored: godba, ples, Šaljiva pošta i dr. Vstonino 5 Din. — Sodeluje kvartet Uranič. Vabljena so v.sa sosednja bratska društva, da se udeleže prireditve v čim večjem številu.
»Bratstvo« Loke pri Zagorju. V nedeljo, dne 15. II. 1925 ob 3. uri popoldan vrši v društvenem lokalu na Lokah izre.im občni zbor tukajšnjega ..Bratstva . Dnevni red običajen. K mnogoštevilni udeležbi se vljudno vabi. Sosednja društva se nap oša, da se zborovanja udeleže po svojih /.asiop-uikih. — Odbor.
Brastvo v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo 22. t. m. ob 7. uri zvečer v vseh prostorih kavarne Miiller veliko pustno veselico z maškarado in šaljivo pošto. Opozarjamo tudi na to veselico (Mane NSS in
NSSZ v Zagorju. Ker je čisti dobiček cu-menjen prosvetnemu delu proletarske delavske mladine, pričakujem« obilnega po-seta. Vstopnina je 5 Din. — Kvartet Re-povž. — Odbor.
(Janc prireditvenega odseka »Bratstva« v Zagorju vljudno vabim na sestanek prireditvenega odseka, ki se vrši v nedeljo 15. t. m. ob 2. uri popoldne v društvenem lokalu »Bratstva Zagorje«. Dnevni red tega sestanka je prireditev 22. t. m. DolžrtOat vseh bratov in sester je, da se tega sestanka sigurno vsi udeleže. Točnost dolžnost. Nato gremo skupno na prireditev »Bratstva' v Kotredež. — NaOelnik prireditvenega odseka Lojze Basel.
Plesna šola »Bratstvo« v Kranju priredi svoj zaključni venček v soboto, 14. t. m. ob H. uri zvečer v dvorani hotela »Nova pdStat. /a zahavo in drugo je vse preskrbljeno, zato se prič.ikuje obilna udeležba. — Odbor.
BLEŠČEČE BELO PERILO*
Štev. 7.
Stran 8.
O Slavkah in Izporlh.
(Iz knjige Soc. zakonodaja dr. Š. S.)
wmm
■ /soncem
Stavka (štrajk) ali delavska vstaja v narodno - gospodarskem smislu je skupna vstavitev dela v enem ali več podrtjih od strani delavcev, tako da je redno obratovanje onemogočeno ali vsaj izdatno moteno, v namenu izsiliti od podjetnika za delavstvo ugodnejše pogoje.
Izpor (lockout) je ustavitev obratovanja po podjetniku, da bi prisilil delavstvo delati pod najugodnejšimi pogoji-
Oboje- stavka in izpor, je bojno sredstvo in ima namen nasprotnika oškodovati; oškodovanje je naravnost namen iti ue samo spremljevalna okol-uost. Z gospodarskih!) oškodovanjem hoče tako podjetnik kakor delavec vplivati drug na drugega ter ukloniti voljo nasprotnika, da pristane na stavljene zahteve.
Stavke se'ločijo v: a) ofenzivne,
b) defenzivne in e) simpatijske stavke.
Z ofenzivno stavko hoče delavstvo doseči bodisi višjo mezdo ali skrajšanje delovnega časa, ki so v zvezi s službenim razmerjem stavkujočih. Defenzivna stavka ima namen, odbiti neupravičene napade na delavske pravice, bodisi da hoče podjetnik znižati delavske mezde, podaljšati delovni čas ali vobče uvesti nekaj, kar bi oškodovalo delavske interese.
Simpatijska stavka je izraz delavske solidarnosti; njen namen je izključno podpirati delavstvo, zaposleno v drugih industrijskih ali obrtnih, odnosno prometnih panogah v boju za dosego njegovih pravic.
Stavka in izpor je ostanek prirod-uega prava, prava moči in sile. Kdor je močnejši, zmaga in kdor zmaga, diktira pogoje nasprotniku, ki se mora ukloniti rad ali nerad. Uspehi stavk in izporov so izrednim potom pridobljene dobrine, do katerih ima zmagovalec popolno in izključno pravico po prirodnem in po državljanskem pravni.
(5 lede stavk in izporov veljajo v naši državi nastopne zakonite določbe;
1. Kalicijski zakon z dne 7. aprila 1870, drž..zak. avstr. 48, ki določa v § 2:
»Dogovori delodajalcev, ki nameravajo z ustavitvijo obrata ali z odpustom delavstva doseči znižanje mezde ali vobče neugodnejše pogoje za delavstvo (izpor), dalje dogovori delojemalcev, ki nameravajo s skupno ustavitvijo dela izsiliti od podjetnikov višjo mezdo ali vobče ugodnejše pogoje (stavka) ter končno dogovori glede podpiranja onih, ki vztrajajo pri navedenih dogovorih, ali glede oškodovanja onih, ki bi se teinu izneverili, nimajo pravno nikake »noči in veljave.c
Ko bj se torej pogodili podjetniki ali delavci, da plača, tisti, ki bi omenjene dogovore kršil, -gotovo svoto denarja, tkzv. konvencionalno kazen, bi se pogojena svot« v tem. slučaju ne mogla izterjati sodnim potom, ker proglaša koalicijski zakon (alte dogovore za pravno neveljavne.
Pred volitvami je tudi v našem strokovnem gibanju nas tal zastoj, ker so se Posvetili tudi naši delavci volitvenim Predpripravam. Votli tv e so sedaj za nami in posvetiti, bo szopet vso pažnjo strokovnemu delu. Volitve same so pokazale, da naše delavstvo še ni zrelo. — Strokovno gibanje ne mešamo radi s Politiko, a tu je treba vseeno spregovori par besed. Svoj čas najmočnejše socialistične stranke vseh vrst so danes Pokazale, da jim delavstvo obrača hrbet.
Delavec se danes odtujuje socijali-dičnim strankam in strokovnim organi-*acijam. Tepe ga kapitalističwi bič, ka-loregu še poljubuje. Kaj je temu vzrok 2 klavske vrste so danes razcepljene kot "lorda nikdar prej. Teinu cepljenju so krive gojile notranje razmere v organizacijah samih. Poglejmo samo pri socialnih demokratih. Stepejo se za zastopnike delavstva, med ; seboj pa vodijo "ajogabnejši boj. Tako je tudi v strokov-°(ih organizacijah. Spominjam se slučaja, ko je neka skupina izdelala protest proti pravilniku bratskih skladnic, ki je bil po mojem prepričanju dober in vendar ga je druga skupi tia odklanjala, ker je izšel iz nasprotue strani. To je 'Cdenkost, a takih malenkosti' je inno-150 in te škodujejo potei n delavskemu j*°kretu. Danes, po volitvah vidimo, da ako naprej ne more iti. Spregovoriti bo ^Po besedo. Ali se postavimo v od-°Clo socialistično fronto, ali se damo 'la milost in nemilost kapiltalistoiii. Da-moramo nekaj nap ra- viti, ker nas ltftk pritiska kapitalističmu zmaj že z
Vs*h strani.	i	,	i	\	r,
Osebna zaščita, ki jo nudi vobče že kazenski zakon, je v koalicijskem zakonu v gotovih smereh širša in močnejša, kar sledi iz §§ 8 in 4, ki se glasita: »Kdor z grožnjo ali silo ovira ali skuša ovirati delodajalca ali delojemalca pri izvrševanju svobodnega odočeva-nja, delo dati ali sprejeti v namenu, da se v § 2 omenjeni dogovori sklenejo, razširijo ali šiloma izvrše, je kriv, če ni njegovo dejanje kaznjivo po strožjih kazenskih določbah, prestopka in se kaznuje pri sodiščih z zakonom od 8 dni do 8 mesecev.«
Določbe §§ 2 in 8 tega zakona veljajo tudi za dogovore obrtnikov v to svrho, da se zviša cena blaga na škodo prebivalstva* (karteli, trusti).
Podobne določbe vsebuje tudi zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 2» avgusta 1921, objavljen v Uradnem listu za Slovenijo št. 95 iz leta 1921, ki veli v členu 11;
-Osebe, ki poizkušajo druge osebe zadržati od dela, se kaznujejo z zaporom do 6 mesecev, ako ne prehaja njih postopanje v težje kaznjivo dejanje. — Ako se take osebe takoj na poziv oblastva ne razidejo s kraja, kjer so se nedopuščeno zbrale, se kaznujejo z zaporom do leta dni in v denarju do 8000 dinarjev.*
Oba zakona ščitita svobodo samoodločbe posameznika. Pri presojanju vprašanja da-li so bila srestva grožnje ali sile, vobče način zadrževanja od dela, zadostna za uklonitev volje, pride vedno v poštev individualni moment. Grožnja in nasilje pa ne sme iti nikoli tako daleč, da bi nastal dejansko položaj izsiljevanja, sicer ni več prestopek nego zločin, ki se ne kaznuje po tem, marveč po kazenskem zakonu z občutnejšo kaznijo.
Po koalicijskem zakonu in po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda je kaznjivo izključno le nasilno postopanje, liodisi zoper oblastne organe, če pozovejo k razidu v slučaju nedopusče-riega zbiranja.
Če se sklene z glasovanjem na javnem zborovanju, da stopi celokupno delavstvo v stavko, ni dejanskega stanja prestopka v smislu navedenih zakonov in ne more biti nihče kaznoan. Vobče se more reči, da stavkajoči zaradi tegu, ker stavka,jo, niso kaznjivi, — stavka kot taka je neizogibno zadnje bojno sredstvo za dosego in obrambo delavskih interesov, — kazensko se zasledujejo le zaradi nasilja, ki se navadno ob stavkah dogaja.
Politično oblastvo pa ima pravico nastopiti zoper stavkujoče, ki se niso v ničemur pregrešili ne zoper koalicijski zakon ne zoper zakon o zaščiti javne varnosti in reda. Avstrijski obrtni red določa v § 85 sledeče: »Če zapusti pomožen delavec imetnika obrti predčasno, brez zakonitega vzroka, zakrivi prestopek obrtnega reda in naj se kaznuje po določbah tega reda. Vrhutega iina imetnik pravico, pomožnega delavca po oblastvu prisiliti, da se vrne na delo za čas, kar ga še manjka in zahtevati povračilo za storjeno škodo.«
(Nadaljevanje sledi.)
Narodno socijalna strokovna zveza je danes edina strokovna organizacija, ki se resno trudi za zboljšanje delavskega položaja. Ona je danes edina resna zastopnica delavstva, ker hodi pravo in iskreno pot. V Narodno socijalni strokovni zvezi so danes združeni vsi oni, ki so se otresli pogubonosnega intema-cijonalizma in ki hočejo sebi in proleta-rijatu dobro. Zato pozivamo še ostale delavce, da se nam pridružijo in pomnožijo naše vrste.
Vse člane NSSZ pa pozivamo, da podvojijo svoje delo, da gredo med de1 lavstvo in širijo naš pokret. Vsi in vsak na delo.
Jesenice. Tukajšnja podružnica je v najlepšeni razvoju. Pri zadnjih volitvah obratnih zaupnikov si je podružnica pridobila 3 zaupnike in 3 namestnike. Podružnica je intervenirala glede brezplačnega prevoza mrtvecev na pokopališče na Koroško Belo. Tudi je podružnica takoj pod-vzela korake glede nameravanega skrčenja obrala. K. 1. D. je namreč razglasila, da se bo s 1. februarjem delalo samo 14 dni v mesecu, kar bi delavcem prineslo hud udarec. Intervencijo je izvršil br. Zupan Tine in dognal, da o kaki krizi ni govora, zato bo podružnica podvzela energične korake, da se delo ne omeji.
Iz strokovnega tajništva. Na zadnjo okrožnico nam še niso odgovorile vse podružnice. Prosimo jih torej, da to nemudoma store. Te dni razpošljemo novo okrožnico, na katero nam mora brezpogojno vsaka podružnica odgovoriti. Tudi moramo podružnične odbore tem potom pozvati, naj redno obračunavajo s centralo. So podružnice, ki kar pozabljajo na to. Bratje, uvedite red v podružnice. Bodite v stalnih stikih s centralo.
Kdaj bomo izprogle-
dalil
♦ /
Pod tem naslovom prinaša »Naš Glas ~. glasilo »Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani* članek, ki ga prinašamo v celoti.
»Ne vemo še, kakšen je izid volitev z dne 8. feb. in kateri stranki bo pripadla častna naloga — trgale so se zanjo prav vse — da bo rešila vprašanje državnih nu-stavljencev, Toda naj bo izid te ogabne nasilnosti, združene s prevarami in s kršenjem zakonov, kateri so nadeli ime »politični boj«, kakršenkoli hoče, eno nam je pokazala sedanja volilna borba bolj jasno, kakor \gie prejšnje, to namreč, da so organizacije državnih nostavljencev popolnoma odrekle. Nikdar preje ni bilo toliko neupravičenih upokojitev, premeščenj itd. med državnimi nastavljenci, kakor v prošlih mesecih. Toda spričo vseh teh persekucij so ostale organizacije mirne, potuhnjene, kakor da se jih vse to tiče. Noben protest ni prišel niti od najvišje inštance naših organizacij, od Glavnega Saveza. Zakaj? — Funkcijonarje organizacij je očividno prevzel strah, da bi jih ne zadela enaka zla usoda kakor njihove tovariše, ako bi se postavili v obrambo preganjanih. Pokazalo se je, da organizacije državnih nastavljencev niso sposobne za zaščito najbolj primitivnih, materijelnih interesov ulužbencev in njihovih pravic, katere jim garantira zakon. Ali imajo organizacije še zmisel? Ali ni boljše, da gre državno uslužbenstvo v vrste one politične stranke, ki ima moč, oblast in vlado? Žalostno je, da mora priti človek do takšnih sklepov.
Uprava Glavnega Saveza se je prostrani upala sklicati letne skupščine. Kako naj apala sklicati letne skupščine. Kako naj imenujemo tako postopanje? Pisati spomenice, naštevali zahteve, pretiti s skrajnimi konsekvencami — a pri tem kloniti takoj, kakor hitro pride najrahlejši migljaj iz vrhov vlade, potem so vse spomenice in zahteve in pretnje le udarec v vodo. Spomenic in zahtev ne upošteva nihče, konsekvenc se ne plaši živa duša, ker so vse naše pretnje toliko vredne kakor našemljena figura v koruznem polju, katere se prestrašijo vrabci, a drug nihče.
Šest let se poslužujejo organizacije državnih nastavljencev sredstev, ki so se v teku vse le dobe izkazala kot brezuspešna. Ali ne zato, ker morda niso sredstva dobra in pravilna, temveč edino za to, ker oni, na katere smo se obračali, predobro vedo, da je za temi sredstvi prazen nič; rešpekta pred našimi organizacijami ni, ker so bili voditelji teh organizacij poslušno orodje onih, od katerih so karsikoli zahtevali, in ker v naših vrstah ni solidarnosti. Solidarnost se je umaknila partizanskemu korte-širanju. Da je prišlo tako daleč, temu je vzrok popolnoma napačno pojmovanje značaja našega vprašanja:	unše vprašanje je
Horijaliio in ekonomske vprašanje, a ne politično vprašunjc, še manj pa strankarsko politično vprašanje. Vsled tega ga lahko reši le enotna, močna organizacija, a ne partizanska klika in ne politična strankn.
Ako so imeli vladajoči oblastniki napačno naziranje o državnih nastavljoneih, naziranje namreč, da smo nastavljenci vlade, a ne nastavljenci države, potem je bila prva dolžnost organizacije in predvsem uprave Glavnega Saveza, da ne sledi takšnemu naziranju. Brez odporne sile, brez stanovske samozavesti, brez solidarnosti — takšno je danes državno uslužbenstvo v naši državi, igrača v rokah vsakokratne vlade. Tudi v drugih državih se menjajo vlade — seveda ne vsake tri mesece kakor pri nas — a uradništvo ostane na svojih mestih in vrši svojo službo dalje po zakonih, a ne po partizanski volji ministrov.
Vsak državni nastavljenec ima svobodo političnega prepričenja, nobena organizacija nima pravice, da mu diktira politično prepričanje. Ali stanovska organizacija ne sme imeti najrahlejše politične barve, ker ima samo eno nalogo, da zastopa interese svojih članov, pa naj bodo ti črni ali rdeči, beli ali zeleni. Skupnost interesov nas veže, a to glavno načelo stanovske organizacije je pri nas tako daleč v ozadju, da se komaj še vidi. Stanovska organizacija se ne bori za politična načela, ne za politično moč, zato ne sme biti nikdar orodje v rokah politične stranke, pa če bi imela ta še tako lep program. Namen stanovske organizacije je. da se bori za ekonomsko izboljšanje svojih članov, da se bori za njihov dober socijalni položaj, a ne da hlapčuje profesionalnim politikom r
— Nekoliko statistike o brezposelnosti. Koncem leta 1924 je bilo brezposelnih: V Franciji okrog 11.000, v Avstriji 135.000, na Poljskem 155.000, v Nemčiji 430.000, v Italiji 130.000, v Rusiji 1,300.000. v Angliji 1,120.000, v Kanadi samo 10.000, v Avstraliji 35.000 in v naši državi še ni znano. Bo pa tudi precejšnje število.
— Razpis službe. V Celju je pri okrožne))) sodišču razpisano mesto višjega pisarniškega predstojnika. — Prošnje morajo biti vložene do 1. marca pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celju in sicer predpisanim službenim potom.
— Čestitamo! — Tovarišu Pircu, nov,-{•narju v Mariboru častitamo k njegovi 25
letnici. — Še mnogo let!
— Dober nasvet! »Slov. Narodu bi svetovali, naj bo malo bolj previden in naj nikar preveč ne brca sedaj po volitvah, še
■ manj pa grozi in denuncira naše ljudi. — »Slov. Narod« naj se zaveda, da so tudi naši pristaši jugoslovanski državljani in da tudi za nje velja naša ustava in naši zakoni. »Slov. Narod« naj bo prepričan, da bomo vsakogar znali braniti proti vsem izpadom, pa najsi pridejo od te ali one strani. — Pač žalostno, da smo zašli tako daleč, da se je pričelo javno z osebnimi grožnjami.
Z grožnjami in terorjem ne bodete dosegli ničesar gospod j*.
Važno predavanje za železničarje v Mariboru. . V nedeljo dopoldne se vrši v mestnem kinu za železničarje zelo važno predavunje o pozitivni rešitvi stanovanj,sk. vprašanja. Razpravljalo se bo tudi o ideji ustanovitve zadružne zavarovalnice v svr-he gradenj stanovanj. Po predavanju bo navzočim dana prilika da si v kreditni in stavbni zadrugi »Mojnvir« ustanove svojo posebno sekcijo s posebnim odborom.
— Zu remeduro pri bolniških hlagaj-Hali. — V Pragi so na polikliniki zborovali nemški zdravniki v zadevi ordinacij članov bolniških blagajn. Napravili so sklep, v katerem se postavljajo na stališče, da se mora pri vseh bolniških blagajnah upeljati svobodna izbira zdravnikov. S tem ho<io napravili veliko uslugo ue samo sebi, ampak tudi vsem članom bolniških blagajn. Želeti bi bilo. da se to doseže in uvede tudi pri nas.
— Potniški vizumi. — Kakor , se čuje, bodo Češka, Avstrija in Nemčija odpravile potniške vizume za potovanje v označene države. — To bi bilo zelo potreba tudi prt nas. Zakaj se temu koraku niso priključili tudi gospodje v Beogradu?
— Pri nas je kruh uujdražji. — Na Angleškem stane 1.80 kg kruha 3.95, v Nemčiji 5.85, na Holandskem 3.25, v Italiji 2.50, v Franciji 2.80, v Avstriji 2.70, v Kanadi 3.25, v Ne»vyorku 7.30 in na Madžarskem 3.40. — Pri nas pa stane 1 kg kruha 7.75 Din. Mi smo tedaj najdražji, pri nas v agrarni državi mora delavec in uradnik plačevati pri bori plači najdražje kruh! — Kdo je temu kriv? Ali ne oni, ki so doslej imeli vladna krmila v rokah? Ali ni temu kriva naša uprava? — Da, samo mi smo krivi! In še se dobe ljudje — proletarci — delavci in uradniki, ki so metali svoje volilne krogljice v žare onih, ki so jim rezali tako drag kruh. S tem so dokumentirali, da so radi lačni in strgani in da hočejo še naprej životariti v takih razmerah.
— Predrzen slepar. — V Beogradu se je pripetil slučaj, da je orožnik ustavil na cesti potnika, ki je hotel ravno na kolodvor. Zahteval je, naj mu pokaže listnico.
dila zapadna kultura in evropska civilizacija, preživlja še vedno notranje politične krize. Posamezna plemena se bore ujed seboj za nadvlado. Prinašamo sliko iz zadnje državljanske vojne, predstavljajočo prehod ustašev čez reko pred zasedbo albanskega glavnega mesta Tirane. Ta vojna, ki ni bila preveč krvava — na obeh straneh co bile neznatne izgube — je končala s porazom Fan Nolija, ki je pobegnil iz države. Albanski narod je proglasil Albanijo za republiko in izvolil zmagovitega vodjo vsta-
Potuik se ukloni zahtevi in da listnico dozdevnemu oožniku. Orožnik vzame iz listnice 37.000 Din in jih izroči nekemu svojemu spremljevalcu. Potniku pa ukaže, naj se javi prihodnje jutro na policiji. — Ubogi potnik se je pozneje prepričal, da je padel v roke sleparju, ki je bil preoblečen v orožniško obleko in da je njegov denar Izgubljen.
— Žito se je v Ameriki pocenilo! —
časo|)isi poročajo, da cene žitu v Ameriki konstantno padajo. — Mogoče pridemo vendar do ceneje moke. ako jo dobimo iz — Amerike!
— Pomorska nesreča. — V Vanrouverskem pristanišču je neka ladja zadela v neko japonsko ladjo ter jo močno poškodovala in prevrnila. Več pomorščakov je utonilo.
— Nov denar na Češkem. — Čehi dobe v kratkem nove kovane novce po 5 Din. Vzorci bodo iz bakra in nikla.
—' Pogodbeni most. Pravijo, da bo zgradila Italija nov most med Reko in Su-šakom. Do tega sporazumnega zaključka sta baje prišli pred kratkim razmejitveni komisiji.
— Trgovinska pogajanja, z Madžarsko,
ki so se vsled volilne borbe prekinila, se bodo sedaj nadaljevala.
Egiptovski obelisk v Parizu ogroien.
Med značilne stavbe egiptovske arhitekture spadajo tudi obeliski, visoki, vitki, Iri- ali štirioglati stebri, ki se proti vrhu zožujejo ter navadno končujejo v nizko piramido. V starem Egiptu so jih postavljali pred templje in grobnice. Mnogo teh obeliskov je bilo začetkom prošlega stoletja prepeljanih v Evropo in v Ameriko. Najznamenitejši med njimi je takozvana »igla Kleopatre . ki stoji v New Vorku. '/man je nad 30 m visoki obelisk na trgu pred cerkvijo sv. Petra v Rimu in pa lep obelisk, ki stoji na Plače de la Concorde v Parizu. Zadnji je b(l postavljen leta 1913 kot darilo Mehmeda Alija parižanom. Listi porogajo, da je pariški obelisk v nevarnosti, da se zruši.
šev Mehmeda bega Zogo. jtredsednikom republike.
Pramncr trboveljski, llbojskl In rremog črnomaljski,
drva, koks, oglje, šlezijske brikete
do- Ilifiia« LJUBLJANA, Kralja bavlja jjliiriJ« Petra trg 8, tel. 220
Plačilo tudi na obroke.
■p jrmmon
VEJTNMK I
'l; r i Bratje, na delo!
Strokovno organizirani delavec nam Piše:
Nemima Albanija.
Naša sosednja država, ki je še ni oplo-
Stran V.
»NOVA PRAVDA«
Štev. 7.
STOEVVER-REKORD pisalni stroj in STOEVVER šivalni stroj
n' n.  i— v vseh opremah si oglej pri LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, I. nadstr., vrata 10. —--
TAmmmm
TABORNIŠKI REF).
Izpit druge stopnje.
Tabornik, ki napravi r uspehom sprejemni izpit iii položi obljubo, lahko napravi po preteku enega meseca izpit druge stopnje s tem, da dokaže da:
1. Pozna zgodovino skautizma in go-zdovništva s posebnim ozirom na razvoj v naši domovini.
2. Zna Citati zemljevide in z njihovo poinoCjo prepotovati neznano pokrajino.
3. Pozna nekoliko taborniških iger, narodnih in umetnih pesmi.
4. Pozna temelje zdravoslovja (bigijene) in prvo pomoč ponesrečencem.
5. Pozna temelje astronomije in geologije.
6. Razume osnovne temelje državo-znanstva in politične uprave.
Izpit prve stopnje.
Ta izpit napravljajo le nad 18 let stari taborniki, ki so že preje napravili izpit druge stonje. Da napavi ta izpit, mora dokazali da:
1. Pozna podrobno zgodovino taborništva.
2. Pozna razvoj zemlje in njene prvine.
3. Pozna v glavnih obrisih moderno svetovno naziranje.
4. Pozna nauk o telesu in spolno higi-jeno.
5. Prepotuje neznano pokrajino in prinese s seboj dnevnik, obsegajoč opazovanje prirodnih pojavov in tvorov rastlinstva in živalstva.
V dopolnitev se napravi pismena naloga iz nekaterih navedenih predmetov.
Vodniški izpit.
1. Predlagati in voditi izlet.
2. Organizirati družino.
3. Razložiti novincu naš zakon tako, da ga razume.
4. Poznati najvažnejše telesne vaje. igre, pesmi in himne.
5. Skuhati ža družino zajuterk, obed in večerjo.
6. Zaposliti gozdovnike v taboru, ses;n-viti program sestanka in ga voditi.
7. Poznati prvo pomoč.
Izpit za glavarje.
1. Orisati program delovanja rodu.
2. Izdelati načrt pokrajine.
3. Voditi z uspehom taborenje rodu.
4. Voditi delavnico in v njej zaposliti tabornike.
5. Sestaviti in uporabljati priročno lekarno.
Napreduje se samo stopoma, nikdar st ne sme posameznih izpitov preikočevati. Izvzeta sta le izpita prve in druge stopnje. Glavar rodu mora imeti na primer taborniški, vodniški in izpit za glavarje — Za taborniški izpit pripravlja novinca vodnik družine. Za izpit prve in druge stopnje se pripravljajo taborniki sami.
Pri teh dveh in pri vodniškem in pri izpitu za glavarje je navzoč zastopnik na-
čelstva Združenja. O njih se izdajejo posebna potrdila, ki jih poleg glavarja rodu podpiše tudi načelnik (načelnica) Združenja. O njih se izdajejo posebna potrdila, ki jih poleg glavarja rodu podpiše tudi načelnik (načelnica) Združenja.
13. ORLOVA PERESA.
Stremljenje vsakega gazdovuika naj bo, da bi si pridobil čim več odlikovanj, t. zv. orlovih peres in si tako zaslužil častni naziv »bojevnika« in »stražarja«.
Naziv »bojevnika« podeli načelstvo Združenja za 10. naziv »stražarja« za 15 orlovih peres«. Orlovo pero se podeljuje za sledeče čine:
1. Preživeti najmanj 30 noči v taboru pod šotorom (ni treba vse naenkrat).
2. Prepotovati najmanj 100 km peš In prinesti s potovanja kroniko, spopolnjeno z rizbami ali fotografijami.
3. Poznati naše strupene gobe in rastline.
4. Poznati 20 vrst rastlin in 20 vrst dreves oz. grmičevja.
5. Poznati 20 vrst ptic in 20 vrst žuželk.
6. Ustanoviti rod, zmožnega pravilnega delovanja.
7. Podati pismeno razpravo, bodisi iz geologije, astronomije ali podobno.
8. Voditi z uspehom 14 dnevni tabor.
9. Izdelati čoln.
10. Delovati za treznost in zdravje naroda.
11. Fotografirati plaho žival v njeni naravni okolici.
• 12. Podati pregledno študijo geologične sestave svojega kraja, njegovo rastlinstvo ali živalstvo.
13. Podati samostojno razpravo o Gozdi modrosti (gozdovništvu).
14. Predložiti 10 predmetov iz različnih panog ročne obrti.
15. Za vsako leto članstva v ZST se dobi eno orlovo pero.
To so primere, za katere se podeljujejo orlova peresa. Za čine, ki jih je gozdovnik dolžan vršiti, se ne podeljuje odlikovanj, laka dela so pomoč ubogim, rešitev življenja, udeležba pri rešilnih delih in podobno. — Ako je dovršil tabornik delo, katerega izvršitev ni bila njegova dolžnost, ga rodov svet predlaga načelstvu Združenja v odlikovanje. Predpogoji so: izpit druge m prve stopnje, popolna abstinenca in starost 16 let. Imenovanja bojevnikov in stražarjev se izvršujejo na letnem zboru Združenja.
V stalnih taboriščih se štejejo in zapisujejo točke za red, za zmago v igrali in lahkoatletskih tekmah in podobno. Nagrada je knjiga ali umetniški predmet.
* * *
Ako je načelstvo ZST mnenja, da je kak član zmožen napraviti izpite, a mu je to otežkočeno, se mu vseeno o njih izda polnoveljavno potrdilo.
xi------------...........u.-gfa........ j	.....j.;.....'.«.........""
fšajinstveni morilec deklei.
(Nadaljevanj«.)
toda mož s
Bill hoče oditi. iz kajute, krinko ga še zadrži.
»Kedaj zopet prideš, BiH?«
»Jutri zvečer, semkaj, ob tej uri, gospod?« ter zgine med vrati; le Jim še čaka navodil.
»Gospodi« reče tiho. \Villiam pogleda kvišku.
»Kaj hočeš, Jim?«
»Ali smem ludi jaz iskati — mlado damo?«
»Ne Jim, ti moraš ostati v moji bližini, kajti tebe nujno potrebujem. In zato dobiš tudi ti veliko nagrado.«
»Ce ukažete, da naj skočim v vodo, hočem tudi to storiti« de Jim vneto.
»Ti si zal dečko. Vem, da si se nekaj časa bunil proti meni le vsled spletk Elize. Sedaj uživaš zopet moje popolno zaupanje. Morda si že uganil, da imam z zginulo damo bolj intimne vezi?«
»Da, gospodi«
»Torej poskušaj, kaj ti sedaj povem: S pismom, ki ti ga takoj dam, boš odšel v mojo hišo v mestu ter mi vsako jutro in vsak večer prinašal poročila, ki ti jih bo dajal stari oskrbnik.
»Gotovo, gospod!«
»Vedeti moram namreč, če se je dama že vrnila domov ali še ne, zaznati moram to, slišiš, Jim?«
Jim pritrdi.
»Gospod, ali ne menite, da je lopovski baron Hardy pri tem poslu udeležen?«
»Nemogoče. Clilford bi bil ostal v Londonu; kot pa si sam slišal, sta oba že osem
dni odsotna.«
»Seveda, to je čisto pravilno. Toda vendarle se mi čudno zdi, da je mlada dama ravno v Hydeparku zginila brez sledu.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešerno* vega spomenika za vodo.
Hojcenejši nekim
nogavic, žepnih robcev,g brisalk, klota, belega in rujhvega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
Da bi jo bili s silo odvedli od tam, na kaj takega niti misliti ni, ker je to popolnoma izključeno, saj je v parku vedno dovolj šetalcev, vozovi pa smejo voziti samo na široki zanje določeni cesti.«
William prikima.
»Preje bi domneval, da so jo odvedli z zvijačo« nadaljuje Jim, »kar ne smatram za nemogoče.«
Mož s krinko iztrga iz	svoje	beležnice
listič in napiše	nanj nekaj	vratič.
»To pismo,	Jim, odnesi jutri	zjutraj v
hišo v mestu. Izroči je oskrbniku in se takoj vrni z odgovorom.« Sedaj pa imam še važno opravilo.«
Jimu še prijazno pokima, nato pa se počasi oddalji iz kajute. Le odmev njegovih korakov je še	nekaj časa	slišati	iz g«s,e
megle.
Ellen — jetnica.
Ellen se docela zave svojega položaja šele, ko je odšla od nje zagonetna tujka. Železne spoue teže njeni nežni roki, jeklena veriga rožlja pri vsakem gibu, ki ga napravi — ubogo dete more napraviti le par korakov ter se le s težavo usesti siromašno ležišče.
Zaman	si revica beli glavo,	kaj je
pravzaprav	vzrok,	da jo je tujka	zvabila
semkaj. Pa	ne, da	je postala žrtev	radi za-
menjave osebe? Toda n% migoče, saj tujka ve za njeno ime.
Tedaj pa ji naenkrat pade ca um nova misel. Brez dvoma, krasna tujka mora biti ena tistih	deklic,	katerih sbke	je imet
William v svoji pisalui mizi. VVilliam jo je pustil na cedilu kot več drugih, in strastna Španjolka se je radi tega maščevala nad njo. Da, tako mora biti, drugače ni mogoče rešiti uganke.	...........
lu sedaj je priklenjena kot hudodelka-jetnica ljubosumne deklice. Ali jo mor* še kaj hujšega doleteti? Uboga Ellen!
S turobnimi vzdihi se zlekne uboga deklica po siromašnem ležišču. V mislili je pri svoji bohii materi, katera bo najbrže vsled prestauega strahu, povzročenega s ponovnim zginutjem svoje hčerke, jired-časno zatisnila za vedno svoje trudne oči. Tedaj se pa odpro vrata, črnec, oblečen v služabniško obleko, se prikaže med vrati.
V rokah drži majhno laso z nekaj jedili, ki služijo za prehrano najnižje stoječim človeškim slojem. Jedila postavi na mizo, poleg jedil pa vrč z vodo in kozarec iz pločevine, ter zopet odide, ne da bi spregovoril kako besedo.
Cim ga zagleda Ellen, se močno prestraši, toda ker se zanjo prav nič ne zmeni, se kmalu umiri ter razmišlja o svoji usodi. Njeno razmišljevanje pa kaj kmalu prekine pritajen, porogljivo doneč smeh. Ne da bi se še dodobra zavedla, kaj naj ta smeh pomeni, stoji že pred njo lepa tujka.
»Zaakj ne jeste?« jo porogljivo vpraša. »Krompir, voda, najbrže ne prija vašemu razvajauemu želodcu, kajneda? No, le moji dobrohotnosti se imate zahvaliti, da sploh dobite taka jedila; pravzaprav sem sklenila, da dobite za hrano samo trd, plesnjiv kruh in vodo.«
Ellen jo mirno gleda v njen vsled razburjenosti pordečeli obraz, svesta si, da ni napravila tej deklici niti najmanjše krivice.
»Brez moči sem napram Vam«, izpre-govori Ellen tiho. »Vendar kolikor se rrto-
reui spominjali, vaa nikdar z. uuvenmr ni-sem užalila, da, uiti tega se ne spominjam, da bi vas bila kedaj preje videla. V svojem življenju sem že veliko pretrpela, in tudi to bom prestala, kar je vsemogočni se daj odmeril meni. Toda, da me imate sedaj tukaj vjeto, priklenjeno kot največjo hu-io-delko, dočim moja uboga, težko bolna mati leži doma v postelji, sedaj morda celo Že umira, za vse to boste enkrat dajali odgo vor pred najvišjim sodnikom.
Porogljiv nasmeh zgine po teh besedah lepi tujki takoj z obraza.
»Vaša mati — je bolna?« vpraša s čisto izpremenjeuim glasom.
»Izvolite se sama prepričati o resničnosti mojih besed« dč mirno Ellen, »edino razvedrilo, katero sem si pri postrežbi moje uboge matere privoščila, je bil krate.; iz-prehod v parku v opoldanskem času.«
»Ne govorite mi 1 (c o lem!« ukaže tujka rezko. »Vi ste moja jetnica ter tudi ostanete, dokler se ne odtočim, kaj se ima z vami zgoditi.«
Pa četudi je bil odmev ieh be-ed trd, osoren, vendar je videti, kot da lepa dama ne more prenesli jasnega pogieda modrih oči Ellene. Odrevenelo bulj- tujka v steno, cvetoče ustnice šepečejo nekaj nerazumljivih bsed. Potem pa se usede na priprost lesen stol in motri ubogo, priklenjeno Eile-no s pogledi, iz ka.erih ois^va nepomirljiva maščevalnost..
na
»Vi sama mi niste ničesar žalega storili, Ellen Moris« izpsvg w»ri počasi, »ui vendarle vas sovražim, zakaj, to zveste ku-sieje.«
Pri teh besedah spreleti ubogo Ellen naravnost groza kljub nieni dosedanji pogumnosti. V duhu pohiti k svojemu VVillia-111 u. Kaj če se v izbruhu svoje strasti poda k Uardyju iu ga potem zap:ejo? Bolj sv boji iu trese sedaj za sv i ega zaročenca kot samo zase.
Lepa tujka menda ugane njene misli.
»Ah, — vi mislite na njega — na svojega bratranca, kaj ne?« S3 ji roga.
»Ali ga poznale?! vpraša Ellen nehote.
»Da!«
Elleni je sedaj jasno, da je Willimo nekoč oboževal lepo tujko, potem jo pa zapustil. Prisegel ji je zvestobo ot nekdej njej, ter ga v svojem obupu zasledovala, da se nekoč maščuje nad izvoljencem svojega srca, ki jo morda tudi še sedaj ljuti «
V Elleni vse kipi, zdi se ji, da mora sedaj govoriti.
»Moj bratranec vam je preje enkrat obljubil, da vas poroči, kajne?« vpraša EHen, pri čemur močno zarudi.
Mlada dama se rezko nasmehne.
»Ne, ne,- vzklikne. »Oh, da bi bil le to storil! Toda čemu vprašujete to?«
Rdečica in bledost se izmenjavata sedaj na Elleninem obrazu. William je torej lepo deklico le omamil, jo morda z zvijačo prevaral, da, morda še kaj hujšega storil? Dalje Ellen ne mara razmišljati. — Sedaj že skoro sočustvuje z lepo deklico, katera je — po njenem mišljenju -— najbrže vsled svoje obupanosti nad VVilliamovo nezvestobo ravnala z njo tako nezaslišano.
»Svojemu bratrancu sem že večkrat prav britko očitala, da je s svojo strastjo omamljal tudi rca drugih deklic«, reče Ellen z neodločnim glasom. »Sedaj šele uvidim, kako krivico vam je storil.«
Ellen obmolkne, kajti tujka se je sedaj dvignila s stola ter se vsedla poleg nje.
»Ali je VVilliam še druge ljubil?«
Obraz Ellene postane smrtno bled. — Kljub svojemu pomilovanja vrednemu položaju pozabi sedaj,'da posl trpa tujku z njo tako sramotno in podlo.
»Po naklučju sem zvedela za to«, se izvije Elleni s težavo iz grla. »Toda VVilliam me je tako milo in udano prosil za odpuščanje, da mu tega nisem mogla odreči. — Njegovo strastno čustvo ga je zapeljalo — odpusitla sem mu, ker sem ga tako iskreno ljubila.«
Tujka štrli pred se.
»Vendar pa se ne morem spomiujati, da bi bila videla vašo sliko«, nadaljuje Ellen.
Sedaj zipiči lepa španjolka svoje temno modre oči vanjo.
»Da, imate prav, VVilliama Morris jro-znam šele prav kratek čas.«
Ellen obledi. Tako torej je z VVilliajno-vo zvestobo, o kateri ji je »tako sveto zatrjeval? — Seznanil se je s to lepo tujko iu ji prelomil zvestobo. Pa tudi tujko je zapustil, to je grozno, sramotno! ihteč zakrije Ellen svoj obraz z rokama. V tem trenutku ima občutek, da je njena ljubezen do VVilliama za vedno zginila iz njenega srca.
»Jaz — ga —- zaničujem!« se ji s pretrganimi glasovi izvije iz ust. Pri tem pa seveda Ellen ne opazi, kako zmagoslavno žari obraz njene nasprotnice, niti ne čuje njenih s tihim šepetom izgovorjenih besed:
»Ah — ona misli, da me je VVilliam ljubil ter zapustil, kot se je to menda že pripetilo nekaterim deklicam! Oh, kako sem zadovoljna, boljšega uspeha se niti želeti nisem mogla. Sedaj pa velja, da še bolj podkrepim njeno mišljenje.«
Navidezno štrli mračno pred se ter reče glasno:	»Da, VVilliam Morris . mi je
prisegel zvestobo, omamil me je, mi vzel
Spa
mojo časi — z zvijačo in silo in me potem sramotno zapustil.«
Ellen se takorekoč zgrudi. Lepa, menda od samega vraga navdahnjena deklica se naslaja na mukah svoje nedolžne žrtve
»Sedaj sem se mu maščevala. Vem, da vas je ljubil ali se vsaj delal kot da va> ljubi, toda nikdar ne boste njegova!«
»Jaz ga — sovražim!« stoče Ellen.
»Ali je to resnica?«
Tedaj pa si Ellen naglo obriše solze.
»Ni vreden, da radi njega plakam preveč nesramno me je varal. Moj bog, š< včeraj mi je rekel, da ga moje ime varuj in ščiti pred sleherno skušnjavo! In ka moram sedaj slišati!«
Izpregovorivši to se naenkrat obrne k svoji mučiteljici.
»Kdo ste vi? vpraša obotavljajoče.
»Imam več povodov, da vam zamolčim svoje ime, vsaj rodbinsko ime. Morete ‘me imenovati Terezo.«
Jeklena veriga z.arožlja. Tedaj se njolka znova porogljivo nasmehne.
»Hahaha, kmalu bo VVilliam Morris zvedel, kako mora trpeti njegova lepa ne vesta! Odločila sem se. da ga kaznujem, dokler me na kolenih ne prosi za mojo ljubezen. Sedaj ljubi vas, o tem ni dvomi, ni prav pekoče muke bo čutil, če vidi in sliši, kako morate trpeti.«
Ellen skoro presliši besede. Zavest, d/i ji je Wiliani ponovno prelomil zvestobo zaduši v nji vsako drugo misel. Tedaj ptt Tereza skoči na noge in vzradoščena juo-skne z rokama.
»Kaka ideja! Ha, kako dobro mi j( došla! Vidi naj trpljenje svoje ljubljeni Ellene, na lastne oči naj jo vidi priklo njeno in občuduje njeno razkošno biva lišče, pa je vendar ne more rešiti iz pomilovanja vrednega položaja! Hahaha, sedaj j>a na delo — brzo!«
Še enkrat se glasno nasmehne, potom jia že odhiti od svoje žrtve. Bolj podobm mrtvemu kot živemu bitju leži Ellen m' svojem bornem ležišču. Misel, Ja jo Wil liatn prelomil dano ji prisego, zamori v nji vsa druga čustva. Niti zn hip se ne pojavijo v nji dvomi, da bi to kar ji je povedala Tereza, ne bilo resnično. 3o/raštyo ki ji je kipelo iz vsake besede lepe Špan jolke, jo je utrjevalo v tej zavesti, taki izbruhi sovraštva se. morajo pojav Ti h* v srcu po maščevanju drhteče, varane deklice.
(Dalje prih.)
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 švlc. frankov stane		1176--	1104 -
100 franc, frankov	»	326 69	334-50
100 laških lir	»	25250	257-
100 čeških kron	>	179 50	18f87
100 avst. kron	»	0.085	00867
100 ogrskih kron	>	0084	0-079
100 bolg. levov	»	44-39	4140
100 dolarjev	»	6050-—	6148-
100 angl. funtov	»	29150 —	29695 -
Curlška borza,			
		11. febr.	4. febr.
		švicarskih frankov	
100 dinarjev je stalo		8-50	8-375
100 franc, frankov	»	27-78	28 05
100 laških lir	»	21*4L	21 56
100 čeških kron	» •	15-31	15-28
100 avst kron	»	0-0073	0-0073
100 ogrskih kron	»	00072	00072
100 bolg. levov	»	3*775	3 75
100 dolarjev	»	518-70	51810
100 angl. funtov	»	2477-50	2481 5
Ogovorili urednik: Franjo Kapnik. Tinka tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani-Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
Vse pisalne, risalne in šolske potreščlne dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic
Ljubljana Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica.
Velika zajoga šolskih zvezkov, map, in blokov
Glasbene Instrumente in potreb-IČIne
kupite najbolje in najce-neneje pri M. MUSIČ, Ljubljana, šelenburgova 6
il
Prometni zavod zn premos
d. d. v Ljubljani
prodala premos
le slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo.
Inozemski premog In koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
NASLOV:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserlrajo v naiem listu!
Pozor, krojač. Šivilja, nešivilja!
Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiS na Zeljo ekspresno po poiti v KROJNI SOLI, koncesijoniranl od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5.
Vsak mesec tečaji za krojače, Šivilje in nelivllje.
najboljši Šivalni stran
so edino
Josip Petelinu
znamke
..Gritzner" m MAfflerM
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
L Jubllana
blizu Praiarnovaga spomanlka za vodo.