Digitalna knjižnica Slovenije

»Jamiš Golee: »Ne oblači novih hlač!« Prav imovif ter čislan vinski trgovec me je povabil, *aj se peljem z njim v Svečino vina nakupovat. Bilo je pasje minzlo jutro, ko sva &e odpravljala na pot ier zavijala v kožuhe in odeje. Lepega črnega konja je laiprezal trgovčev kletar, ki je že bil precej v letih, a srčno dobrega obraza. Pred odhodom nas je ogledala vse tri žena kletarjeva, se podprla samozavestno v bok in rekla možu, ki je stopal na kozla: »Ded, jaz sem Ti rekla, ne oblači novih hlac!« Posvarjeni jo je ošvignil s pogledom ter besedo: »Ne vidiš, da vozim dva gospoda in ne morem z njima v oguljenih hlacah.« Že smo drdrali z dvorišča na cesto, ko nam je priletel v hrbet iz ženskih ust glasno resen opomin: »Ded, jaz Ti rečem še enkrat, ne oblači novih hlač!« »Nobeden od naju se ni zmenil za baburino sitnost, le kletar si je lajšal vest s pojasnilom: »Kaj neki vidi danes baibnica v teh novih cajgastili Mačah, da jo tako bodejo v oči?« Midva sva se smejala ter zbijala šale, češ, nove cajgaste hlače bi bile bolj za ženko nego za njega voznika, ki je sieer sedel prav moško na kozlu. Vožnja v ledeno izimskem jutru po cesti proti Svečini je toila lepa ter hitra, ker je brzel z nami brzi konj, ki je nosil glavo po koncu, kakor bi tekel z generali. Jaz sem hvalil vitko postavo pu naprej proti lajteršberškem hribu. Oba s trgovcem sva ohranila samozavest ter hladno kri, le nesrečni ter plašljivi kletar je kriknil: »Jezus, Marija!« in že je skočil iz najine sredine z voaa na trdo cesto. Konj je divjal do podbrega. Ko ni cul za seboj nobeHega ropota v©5, je postal in se pustil pokorno okreniti nazaj. Kmalu sva bila pri kletarju, ki se ije pobiral od silncga padca. Po obrazu je bil fcrvav in nove cajgaste hlače je imel prebite in raztrgane na obeh Ikolenib.. Dvignila sva ga in se je še postavil na noge, a ko je otipal raztrgane hlače, se mu je izvil vzdih: »SaJ pravim, baba je reikla zjutraj, ne oblači novih Mač!« Pray nič se ni ranenil iza okrvavljeno glavo, iki je puščala kri na vec mestih, njegovo žalovanje se je osredotožilo v razpoke ler luknje še pred kratklm novih in celih •ajgastih hlač. Posadila sva ga med oba na voz, ga izpraševala, ako jga kje boli v glavi, na vsa vprašanja sva dobila odgovor: »Saj je rekla baba: ded, ne oblači mi novih hlač. Baba Je znala, kaj bo in kaj šele bo doma!« Prepričana sva bila, da so poškodbe na glavi le praske, ker sicer bi bil stari tožil o ibolečinah v razbiti glavi, in ne o hlačnih luknjah na obeh kolenih. V pomirjenje mu je obljubil dobrodušni trgovec, da mu bo 'kupil iz. svojega nove štofaste hlače, da bo imel mir pred ženo. Drugic smo se oddaljili od železniškega fira brez nesrece, a voznik se je držal kljub obljubi o štofastih hlačah razbitih kolen in ponavljal jutranje svarilo in opomin svoje skrbne in preroško navdahnjene žerte. Spregla sva sama, kletar je odkrevsal sam v svoje stanovanje. Kako je zaupal ženi žalostno usodo še zjutraj aaovih hlač, ne vem. Drugo jutro se je oglasil pri meni v pisarni trgovec in mi sporočil, da je njegov kletar umrl še ono noc in to radi pretresa možganov in notranjega krvavljenja v glavi. V nezavesti in cele ure pred izdihom je ponavljal v raztrganih besedah ter dolgih presledkih: »B« — ba — je — rekla, — ne — obla — či — novih hlačl« Cudno, a resnično, temu ponesrečencu je bilo do zadnjega vec za raztrgane cajgaste hlače, nego za smrtnonevarne poškodbe na možganih in za — življenje! Pri odhodu ini je zaupal trgovec, da odslej verjame tudi on, da je v starejših ženskah res nekaj preroškega in npiOTi opomiiH ter svarila niso za prezirljivi posmehl Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA

Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.

Knjige

Periodika

Rokopisi

Slike

Glasba

Zemljevidi