Kraški zidar itt10 llrili podie,je dd Hoteli Igralnice Turizem •VUO KRAS V NJENIH PRIZADEVANJIH IAŠE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE te m\ ' f 1 YUM 1 iSi i. ni j *> Ci Z”’'*S, *■ *e?zbt»9»y» KNJIGA h^ž^/ '» ?>“«<« 'S. '‘■s FSXč^ k.a.5? %? A / IIV / fs ^Por«.,, ;s 06 N. -■•■m ./„ «,' C/'"'e""'-'-. ;r s«,r9' srJ^S£fX*i:^rf ~ass “«£ ;* -tiS; ‘ S:> i,t«> Z'T’ <»'%*">< y &*iV2? *- . tsa-„ " ■"-= x“"l‘-ri„ " 6On g. n„6 <>#' / 6«4'9lf*'>f ‘ j»/4 f"n-rrf 1 in s *nf J '»/e ,. "e Q[< *’*- knjiga slo das Buch a liber AL KHHra bg knjiga cro kniha cz das Buch d un libro e ki-tab et le livre f the book gb |3l|3XlO gr konyv h il libro i bok n livresco p ksiqžka pl KHHra rus kniha kitap the book delo - tiskarna d.d. Dunajska 5, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: 061 314 346, 061 318 095, Fax: 061 302 658 skb n er KO BANKA PRIDE K VAN Storitve, ki jih lahko opravite, ne da bi stopili v banko. Doma in v tujini. 365 dni na leto. Za uporabnike Interneta. Pregled stanja na računih (žiro, tekoči, devizni). Pregled in izpis prometa. Izvajanje plačil s položnico ali s prenosnim nalogom (virmanom). Predstavitev si oglejte na http://www.skb.net/ Podrobnejše informacije o SKB NET-u dobite v svoji matični enoti SKB banke, v Sektorju elektronskega bančništva (061 /131 82 95) ali pa nam pošljite elektronsko pošto (skb.net@skb.si). SKB BANKA D.D, Za danes. In za jutri. Jf Ko .etite, ne pozabite! Z vami ob vsakem vzletu in pristanku Duty&Tax FreeShop Slika na naslovnici: SGP Kraški zidar, d.d. -Avtocesta čez Kras in poslovni objekt Partizanska 17 v Sežani, foto: Gojko Franetič Telefoni revije Kras: 061/125-14-22 067/78-434 / Informativno revijo Kros izdaja podjetje Mediacarso, d.o.o„ 1000 Ljubljana, Rimska 8 - telefon/fax +3864)61/125-14-22 - E-mail: niediacarso@eunet.si - Glavni urednik Lev Lisjak; odgovorna urednica Ida Vodopivec-kebolj - Naslov uredništva; Revija Kras, 6223 Komen, p.p. 17, telefon: +386-067/78-434 - Maloprodajna cena 500 SIT, 5.000 Lit, 6.00 DEM, 4,00 $; naročnina šestih zaporednih številk s poštno dostavo v Sloveniji 3.000 SIT, za tujino s poštno dostavo 80.000 Lit, 80.00 DEM, 60,00 $ - Žiro račun: Mediacarso, d.o.o., 50100-603-4311- Tisk: IMlo-Tiskama, Ljubljana - Fotografije: fotoa-Sencija Mediacarso - Nenaročenih rokopisov jn fotografij uredništvo ne vrača - Brez izdajateljevega pisnega dovoljenja ponatis ali kakršno koli povzemanje objav-ljenih Prispevkov iz revije Kras ni dovoljeno - Po netenju Urada vlade R Slovenije za informi-'anje št 23/142-92 od 27.5.1993 sodi revija Mas s prilogami med proizvode informa-t*vne narave, za katere se plačuje davek od Prometa proizvodov po 5-odstotni stopnji -Mednarodna standardna serijska številka RSN 1318-3257. Lhganizacija tiska: [^Korotan Ljubljana d.o.o. 73779/<4>,1997 KRAS ^ # 1 m I m | m ni iiuiiiiiiii j 199702007,24 DECEMBER 1997, št: 24 Agencija Kras: * Dušan Rebolj: ZAMISEL O KRAŠKEM PARKU SE URESNIČUJE 8 Dr. Andrej Kranjc: 10 Agencija Kras: NATEČAJ ZA OTROŠKI EKSLIBRIS O KRASU 13 Dr. Peter Habič: Mag. Neva Pajntar: DOHODKOVNI POLOŽAJ SLOVENSKIH KMETIJ JE IZJEMNO NEUGODEN 18 Davorin Vuga: 20 Davorin Vuga: KAŠTELIR ZA VAROVANJE RIMSKE CESTE 22 Agencija Kras: 24 Agencija Kras: TURIZEM NA KMETIJAH 26 Karol Rustja: 28 Karol Rustja: BURJA, SNEŽNI ZAMETI IN VOLKOVI 34 Matija Zorn: 38 Dr. Martin Knez, mag. Janja Kogovšek, dr. Tadej Slabe: KAMNITI GOZD 40 Iztok Geister: 44 Mag. Dušan Novak: OBRH, BROJNICE, ZAGANJALKA, BRUHALNIK 45 Dr. Rajko Pavlovec: 46 Vinko Sterle: GVARDJANI IN ZANKARJI 48 50 Spoštovanim bralcem revije Kras, sodelavcem, ki reviji zagotavljate s svojimi prispevki visoko informacijsko, izobraževalno ih motivacijsko raven, in podpornikom, ki reviji omogočate, da prihaja med bralce, se izdajatelji zahvaljujemo! V letu 1998 vam želimo veliko ustvarjalnih in srečnih dni! JUBILEJ Petdeset let Kraškega zidarja Splošno gradbeno podjetje Kraški zidar, d.d., Sežana letos Praznuje petdesetletnico obstoja. Enajstega maja 1947 je takratni Okrajni ljudski odbor Sežana Ustanovil Okrajno gradbeno podjetje "Ograd" za obnovo v vojni Porušenega Krasa... Sedaj zaposleni delavci podjetja in njegovi že upokojeni delavci so se ustanovitve podjetja in njegovih uspehov pa tudi trnove poti spomnili v septembru 1997 na slovesnosti v Lipici. O uspešni prehojeni poti največjega gradbenega kolektiva na Krasu pripoveduje njegov 9lavni direktor Radoš Lipanje, dipl. inž. gradbeništva... KRAŠKI ZIDAR V SLOVENSKEM PROSTORU Agencija Kras raški zidar praznuje v letu ■ 1997 petdesetletnico. Slove- jK. snost ob jubileju smo imeli v septembru na hipodromu v Lipici, kjer smo se zbrali na srečanju zaposleni in upokojeni elani kolektiva. Petdesetletnica podjetja je priložnost za pogled na prehojene poti, na zgrajene šole, stanovanjske soseske, vodovode, eeste in je hkrati izhodišče za prevajanje sposobnosti kolektiva s cilji, ki vodijo v prihodnost, z močno izraženo željo, da bi poslali še boljši in uspešnejši. Hkrati pa je to tndi priložnost, da se vse generacije, od najmlajšega člana kolektiva do naj starejšega Upokojenca, ponovno srečajo in skupaj utrejo že zgrajeni most pripadnosti temu, svojemu kolektivu. Prav vztrajanje in pripadnost kolektivu je tisti povezovalni element, ki je v Vseh teh letih pomagal izoblikovati to, kar Predstavlja SGP Kraški zidar danes. Poudarek slovesnosti je bil prav v tem; kajti, koliko ' Uidi težkih trenutkov in samoodrekanja - je hilo treba premagati na tej petdesetletni poti. Koliko zaupanja v lastne sposobnosti, samo-rastništva in jasno začrtanih ciljev je bilo, to vedo samo tisti, ki so to pot prehodili in jo s svojim delom tudi obeležili! Začelo se je s sklepom Okrajnega ljudske odbora Sežana... Začetek naše gradbene dejavnosti je vezan na sklep sežanskega okrajnega ljudskega odbora, ki je uvidel potrebo po obnovitvi porušenega Krasa in odločil, da bo 11. maja 1947 datum ustanovitve Okrajnega gradbenega podjetja “Ograd” s sedežem v Divači. Podjetje se je sedem let pozneje preimenovalo v Splošno gradbeno podjetje “Kraški zidar” Sežana. Pot, po kateri se je Kraški zidar povzpel med najpomembnejše nosilce gospodarskega in tudi družbenega razvoja sežanske občine, ni bila kratka niti lahka. Prvi koraki podjetja so temeljili le na delavnosti, požrtvovalnosti in zavzetosti majhnega petdesetčlanskega kolektiva, ki je v povojno gradnjo vložil vse svoje moči in napore. Dragocena je bila tudi tradicija kraškega zidarstva, ki je odtehtala pomanjkanje strokovnega kadra in prepotrebne mehanizacije. Viden preobrat je prineslo leto 1950 in začetek uveljavljanja zakona o delavskem samoupravljanju. Začelo se je intenzivno posodabljanje proizvodnje in na- črtno izobraževanje prepotrebnih kadrov. Taka usmeritev kolektiva je zahtevala od zaposlenih veliko samoodrekanja. Prav ta težka leta in premagovanje kriznih let so kolektiv notranje utrjevala ter ga po dejavnostih vejala in širila. Vključitev v slovenski prostor V prizadevanjih za čim hitrejši razvoj je kolektiv Kraškega zidarja že v sedemdesetih letih spoznal, da je nujna vključitev v širši slovenski prostor, saj mu matična občina ni nudila dovolj možnosti za povečanje obsega dela in za nadaljnji razvoj. Prav zaradi nujnosti odpreti se navzven, je kolektiv vključil v sestavljeno organizacijo združenega dela IMOS Ljubljana. Prek nje je prevzemal dela v večjih stanovanjskih soseskah in sodeloval v poslovnih gradnjah v Ljubljani in Sarajevu. To je bilo pomembno tudi zato, ker smo tako lažje prišli v stik z moderno tehnologijo in z delom z drugimi dokazovali, da smo sposobni enakovredno opraviti vsako, še tako zahtevno nalogo. Veliko prelomno obdobje za SGP Kraški zidar je bilo leto 1976, v katerem je JUBILEJ Od ceste... ... do hiše bilo s pripojitvijo Marmoija Sežana in SOP Sežana ustanovljeno Splošno gradbeno podjetje “Kraški zidar” n.sol.o. Sežana s petimi temeljnimi organizacijami združenega dela in z delovno skupnostjo skupnih služb (DSSS): tozd Gradbena operativa (visoke gradnje, gradnja prometnih objektov, proizvodnja kamna, gramoza in proizvodnja prefabriciranih elementov), tozd Mehanizacija (storitve z gradbeno mehanizacijo, prevoz blaga v cestnem prometu, opravljanje tehničnih pregledov), tozd Proizvodna obrt (zaključna dela v gradbeništvu), tozd Marmor (proizvodnja in montaža okrasnega kamna), tozd Projektiva inženiring (izdelovanje vseh vrst tehnične dokumentacije, svetovalni inženiring) in delovna skupnost skupnih služb (direktor, komerciala, finance in računovodstvo, splošne in pravne službe, družbeni standard). Izredno intenzivno rast podjetja v začetku tega obdobja so spodbudili sprejeti Osimski sporazumi, načrtovana gradnja proste carinske cone na Krasu ter vsesplošen gospodarski zagon, ki je narekoval graditev vrsto infrastrukturnih objektov (vodovod Brestovica-Sežana), vrsto objektov družbenega standarda (šole, vrtce, telovadnice, občinske stavbe idr.) in pospešeno gradnjo stanovanj. Z ustanovitvijo lastnega projektivnega biroja so nastajali objekti, ki so bili od ideje do zgraditve delo rok naših delavcev, naših strokovnjakov. Mnogo takih objektov je pustilo trajen pečat na slovenski arhitekturi in na slovenskem gradbeništvu in so še sedaj deležni najbolj laskavih pohval ter priznanj. Naslednje prelomno obdobje je bilo v letu 1990 z ukinitvijo tozdov. Iz organizacije združenega dela s petimi tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb je ponovno nastalo enovito Splošno gradbeno podjetje Kraški zidar p.o. Sežana z organizacijski- mi enotami: Gradbena operativa, Mehanizacija, Proizvodna obrt in Uprava z enakimi dejavnostmi, kot so jih prej opravljali tozdi-Tozd Marmor in tozd Projektiva inženiring sta postala samostojni podjetji. Zadnji pomemben datum je 24. julij 1996, ko seje podjetje po več letih lastninjenja dokončno preoblikovalo v Splošno gradbeno podjetje Kraški zidar, d.d., Sežana in se vpisalo v sodni register kot delniška družba. Lastniki podjetja so poleg države postali tudi zaposleni, nekdaj zaposleni in upokojeni delavci podjetja. V gradnjah na Krasu ponovno obujamo prvinsko graditeljsko značilnost tega območja, ker potrebujemo potrditev, most med tradicionalno in sedanjo danostjo. Preverjena kakovost storitev in izdelkov ter v dogovorjenih rokih opravljeno delo je bil tisti izziv, ki nam je v teh petdesetih letih pomenil vse in za kar smo bili pripravljeni žrtvovati tudi marsikatero soboto in nedeljo. Od hiše... ... do mesta kraški zidar splošno gradbeno podjetje d.d. Splošno gradbeno podjetja Kraški zidar sedaj... Kraški zidar je sedaj eno izmed večjih in - prepričan sem - tudi eno izmed boljših gradbenih podjetij v Sloveniji. Dejavnosti podjetja segajo skoraj na vsa področja gradbeništva. SGP Kraški zidar gradi stanovanjske soseske, industrijske in ener-Setske objekte, poslovne in reprezentančne objekte, sakralne objekte, šole in vrtce, turistične in gostinske objekte, bancinske servise in free shope, hotele, športne objekte, čistilne naprave, avtoceste, magistralne in testne ceste, mostove, nadvoze, podvoze... ^ gradnjah na Krasu ponovno obujamo pr-vinsko graditeljsko značilnost tega območja, bor potrebujemo potrditev, most med tradicionalno in sedanjo danostjo. Preverjena kakovost storitev in izdelkov ter v dogovorje-ttih rokih opravljeno delo je bil tisti izziv, ki ^amje v teh petdesetih letih pomenil vse in Za kar smo bili pripravljeni žrtvovati tudi Marsikatero soboto in nedeljo. Od tod tudi zaupanje številnih investitorjev doma in na Mjem, ki nam prepuščajo v gradnjo svoje •deje, svoje projekte. Rezultati našega dela s° vidni vsepovsod po Sloveniji; prav posebno pa se z njimi srečujemo v našem prostoru in v njegovi okolici, saj so skoraj vsi gradbeni objekti delo zaposlenih tega kolektiva. Lahko rečemo: zunanjo podobo našega prostora smo v preteklosti oblikovali in gradili ter j o še naprej sooblikujemo in gradimo predvsem delavci Kraškega zidarja. In na to smo lahko ponosni! In naša nadaljnja razvojna stremljenja? Naša nadaljnja razvojna stremljenja so usmerjena predvsem v to, da se potrdi in utrdi mesto podjetja Kraški zidar v slovenskem gradbeništvu. Notranja moč in most med tradicionalnimi vrednotami ter sedanjim časom, nenehno spremljanje napredka, vpletanje lastnega znanja, obogatenega z naj novejšimi tehnologijami in rešitvami, so dovolj veliko zagotovilo, da bo naša prihod- nost vsaj taka, kot je bila preteklost. Družba se sicer v zadnjem času bliskovito spreminja in pred nas postavlja nove in nove zahteve ter naloge. Nihče jih ne bo opravil namesto nas. Le z delavnostjo, iznajdljivostjo in z lastnim znanjem bomo še naprej konkurenčni v bitki za vsakdanji kos kruha. Svoje delo bomo morali organizirati tako, da bo še bolj učinkovito, opravljeno z večjim zadovoljstvom ter da bo s tem tudi plačilo za ves vloženi trud večje. Kaj bomo delali v letu 1998, v naslednjih letih in po letu 2000? Gotovo to, kar smo že do sedaj gradili: poslovne objekte, šole, stanovanja, vodovode, ceste, mostove in še kaj! Upam, da bomo vse to naredili v še večje zadovoljstvo številnih investitorjev, kupcev in vseh dragih, s katerimi se srečujemo in se še bomo srečevali!” m šl C W KRAŠKI PARK Uspešno čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo v okviru programa PHARE ZAMISEL O KRAŠKEM PARKU SE URESNIČUJE Dušan Rebolj O naslajanju Kraškega parka ob pomoči PHARE so konec novembra 1997 govorili v Javnem zavodu Park Škocjanske Jame Prostore javnega zavoda Park Škocjanske jame - Gombačevo domačijo ■ so odprli novembra 1996 Konec novembra 1997 je bila v Gambočevi domačiji v Škocjanu nad Škocjanskimi jamami predstavitev uresničevanja projekta za razglasitev Kraškega parka, ki je vključena v PHARE program čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Pred predstavitvijo je minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar odkril spominsko ploščo, ki poudarja, da sta obnovo Gambočeve domačije v Matavunu, kjer ima sedaj svoje poslovne prostore javni zavod Park Škocjanske jame, omogočila Republika Slovenija in program PHARE Evropske zveze. Potem so o dosedanjem čezmejnem sodelovanju med Slovenijo in Italijo v okviru PHARE programa govorili minister Gantar, državni podsekretar v Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Ivo Piri, predstavnica delegacije Evropske skupnosti v R Sloveniji gospa Jasmina Sioud in državni podsekretar v Ministrstvu za okolje in prostor Mladen Berginc. Obnovo te hise sta omogočili Republika Slouenija in Smpska unija - program 'Phare 1997 Phare^ die renouatm of this buildmg ms made possibie by the Oepubiic of Slouenia and the turopean ‘Union - Phare Programme MKT inister za okolje in prostor dr. Pavle Gantarje /■ opozoril, da se pri vključevanju Slovenije v I % Z H evropske povezave premalo poudaija, kako m/ B ji to že prinaša povsem otipljive investiticije, A ▼ JL. rezultate in koristi. PHARE programi Evropske zveze so namreč namenjeni spodbujanju razvoja v državah, ki so vanje vključene. Slovenija sedaj meji z dvema članicama Evropske zveze - z Italijo in Avstrijo - in iz tega sodelovanja lahko veliko pridobi v okvim tako imenovanega čezmejnega sodelovanja (Gross Border Cooperation - CBC) v okviru PHARE programov. V zadnjih letih je bilo to sodelovanje uspešno z Italijo, sedaj pa si obetamo enako uspešno sodelovanje še z Avstrijo. Tako se je v letu 1994 začel uresničevati projekt Timav. Ta se je nanašal na revitalizacijo ali ponovno oživljenje Notranjske Reke, na kanalizacijo v Ilirski Bistrici, ki je s svojimi odplakami najbolj onesnaževala Reko. In pomenil je tudi začetek priprav na ustanavi-tev Kraškega parka. Program čezmejnega sodelovanja z Italijo je zajel še vodnogospodarsko ureditev Nove Gorice z ureditvijo vodnega zadrževalnika Pikol in reke Vrtojbice. V letih 1995 in 1996 seje nadaljeval s projektom Eko Adria, kije zagotovil čistilni napravi v Novi Gorici in Vipavi ter kanalizacijo v Ajdov-čini, namenjen pa je bil tudi Triglavskemu parku. Zelo pomembno je poudariti pomoč PHARE pri študijah in projektnih dokumentacijah in zlasti z nepovratnimi investicijskimi sredstvi iz teh programov. Pomembni pa so še zato, ker z njimi dobivamo tudi nepristranske in korektne ocene o učinkovitosti in realnih stroških projektov, česar prej nismo imeli. Sedaj so naši projekti mednarodno primerljivi in preverljivi z vsemi potrebnimi razpisi, izbori izvajalcev pa potekajo po zelo strogih kriterijih Evropske zveze. Državni podsekretar v Ministrstvu za okolje in prostor Mladen Berginc je spregovoril o uresničevanju zamisli za razglasitev Kraškega parka. Projekt za ustanovitev Kraškega Parka se je na nek način začel s prvimi pogovori pred nekaj leti prav v Gambočevi domačiji v Škocjanu, v kateri deluje sedaj j avti zavod Park Škocjanske jame. Takrat so se začela vsa potrebna opravila za razglasitev regijskega parka Škocjanske jame zaradi posebnega pomena tega prostora, uvrščenega v Unescov seznam svetovnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Pomeni pa projekt hkrati tudi prvi korak v razglašanju nekega večjega območja za zavarovanega v Republiki Sloveniji. Mladen Berginc je poudaril, da se Pri nas o pripravljanju osnov za razglasitev Parka kot zavarovanega območja, njegove razglasitve in njegovega upravljanja na primem Kraškega parka šele učimo. In lUlARE projekt, ki predstavlja na Krasu pomoč v tej smeri, je za nas izjemno dobrodošel. Projekt namreč ni enostaven, saj zahteva poleg velikega znanja tudi demokratično Proceduro med svojim uresničevanjem. Omogoča nam, da se vseh zadev lotevamo na resnično profesionalen način, resno in z jasno določenimi cilji. V projektu za razglasitev Kraškega parka, ki seje začel v letu 1994 in se bo končal v letu 1998, sodeluje PHARE s 400.000 ECU, Slovenija pa sodeluje v njem s 100.000 ECU. V njegovem uresničevanju sodelujejo podjetje Oikos, d.o.o., iz Domžal, ki projekt usklajuje in pripravlja za park osnove upravljalskega načrta tega prostora. Podjetje TSEje opravilo vse potrebno za zagotovitev opreme zavodovi dejavnosti. Podjetje Limnos, d.o.o., iz Ljubljane skrbi za ureditev kolesarske poti na območju regijskega parka Škocjanske jame oziroma po Krasu. Regionalni okoljski center (REC) za srednjo Evropo pa vodi projekt majhnih skladov, za katerega je pripravil javni razpis za neprofitne pravne osebe in fizične osebe in se bo začel po izbom priglašencev uresničevati v decembm 1997 ter končal v septembru 1998. S tem projektom za razglasitev Kraškega parka smo zelo zadovoljni, saj izstopa kot eden izmed najbolj uspešnih. Zato bo lahko kot vzorčni primer, kako se je treba takih zadev lotiti in kako jih izpeljati. Ker pa je projekt večplasten, je Berginc poudaril, da zajema ne le varstvo naravne in kulturne dediščine tega prostora, pač pa spodbuja tudi regionalni razvoj. In pomemben je še zaradi zavarovanja na Krasu zelo pomembnih zalog pitne vode. Ustanovitev Kraškega parka je hkrati tudi eno izmed dejanj, ki jih bomo morali opraviti v Sloveniji tudi na drugih območjih države z ustanavljanjem parkov. Kraški park in vsa potrebna opravila do njegove razglasitve bodo vzorčni primer v procesu ustanavljanja parkov v Sloveniji in uveljavljanja varovanja narave ter razvijanja podeželskega prostora, kjer so taki parki predvideni. Ker je Kras enovito območje, ki ga sicer reže državna meja med Slovenijo in Italijo, pomeni vsa priprava na ustanovitev parka nujno tudi potrebo po povezovanju z že zavarovanimi predeli Krasa v Italiji. Zato ima projekt Kraški park širšo mednarodno veljavo in narekuje najširšo mednarodno povezavo. Ne le med dvema sosednjima državama, ampak tudi širše, v Evropi. Kajti Kras je v širšem evropskem prostoru posebnost in redkost, se pravi fenomen evropskega pomena. Dušan Rebolj, publicist - izdajatelj revije Kras -Mediacarso d.o.o., 1000 Ljubljana, Rimska 8 JUBILEJ Leta 1947 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti ustanovila Zavod za raziskovanje krasa (Speleološki inštitut) s sedežem v Postojni. Za prvega vodjo je bil imenovan Alfred Šerko, ki je bil obenem tudi upravnik Zavoda kraških jam Slovenije. Prvo delo, morda simbolično, je bila izdaja knjižice "Postojnska jama in druge zanimivosti krasa" (1952), ki je lahko še danes za vzor vodniški literaturi. Zaradi Šerkove smrti leta 1948 je zastavljeno delo na Inštitutu precej zastalo. Nadaljevalo se je šele leta 1951 z nastopom Romana Savnika za pomočnika upravnika. Pridobil je dva redna sodelavca Egona Pret-nerja in Franceta Hribarja ter dva zunanja sodelavca Ivana Michler-ja za pripravo "jamskih ekskurzij" ter Valterja Bohinca za pomoč pri zbiranju literature in sestavljanju katastra. Prve naloge Naloge Zavoda so bile z ustanovitvenim aktom predvidene zelo široko (“...da vsestransko raziskuje jame... in kraš-ke pojave vobče, ...da sodeluje pri urejanju jam za tujski promet...,” itd.), vendar so se v Zavodu v prvih letih rednega dela posvečali predvsem prvi in zadnji izmed nalog, navedenih v statutu: “...da ustvari centralni kataster jam v Sloveniji... in da uredi... in odpre javnosti jamski (kraški) muzej v Postojni”. Obe nalogi sta bili razmeroma kmalu izpolnjeni. Narejen je bil prepis katastra (registra raziskanih) jam Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane, dopolnjen z italijanskimi podatki za slovenski del nekdanje Benečije-Julijske krajine, in s terenskimi raziskavami (na Zgornji Pivki, Idrijskem in Dolenjskem ob Temenici). Leta 1962 je bilo v jamskem katastru zbranih podatkov za Petdeset let Inštituta za raziskovanje krasa ZRC S A POL STOLETJA IVZISKOVANJA KRASA Andrej Kranjc 2000 jam. Speleološke zbirke so bile odprte na ogled javnosti. Prve mednarodno odmevne raziskave Leta 1955 je izšla prva številka in-štitutskega zbornika “Poročila - Acta carso-logica”, v katerih so bili objavljeni rezultati dotedanjega raziskovalnega dela. Speleološke raziskave so obsegale posamezne pomembnejše jame (Habečkov brezen, Planinska jama, Amešova luknja), regionalne raziskave so bile usmrajene v podzemeljski svet Prestranškega in Slavinskega ravnika, v hidrografske raziskave pa sodijo raziskave odtočnega sifona v Pivki jami (s pomočjo potapljačev) in barvanje Lokve pod Jamskim gradom. Pretner je objavil prispevek o raziskavi nekaj rodov jamskih hroščev. S širitvijo kroga sodelavcev - leta seje 1959 zaposlil prvi geolog R. Gospoda-rič, leta 1962 pa seje zaposlil še naš najvidnejši krasoslovec I. Gams - se je širilo tudi delovno področje Inštituta. Posebna pozornost je bila namenjena velikim vodnim jamam med Postojno, Planino in Cerknico, vodnim virom za oskrbo s pitno vodo na Primorskem in Notranjskem ter sledilnim metodam. Tudi mednarodno odmevne so bile triletne raziskave za pripravo mednarodnega simpozija, v okviru katerih je bil opravljen obsežen sledilni poizkus v zaledju izvirov Ljubljanice (Cerkniško, Planinsko in Logaško polje). O tem je bila 1976 objavljena posebna knjiga. S projektom “Speleološka karta Slovenije” so bili bistveno dopolnjeni podatki o jamah in krasu po vsej Sloveniji. Med izrazito uporabnimi nalogami je treba omeniti predvsem raziskave kraškega po- vršja (vrtač in podzemlja na avtocesti Vrhni-ka-Postojna, odprte leta 1972. Poleg uporabnih raziskav, ki so sicer lahko nudile obilo gradiva, primernega za nadaljnjo znanstveno obdelavo (npr.: za tipologijo, nastanek, funkcijo vrtač, za proučevanje sedimentov v vrtačah), so bili za ta čas značilni odkrivanje, inventariziranje, popisovanje in opisovanje raznih pojavov ter zbiranje podatkov. Ker Inštitut še zdaleč ni imel (tudi sedaj še nima) toliko raziskovalcev in iz tako različnih strok, da bi lahko sam uresničeval vso potrebno interdisciplinarnost pri kompleksnem raziskovanju krasa, si je pomagal z zunanjimi sodelavci oziroma z organiziranjem interdisciplinarnih raziskav, pri katerih so sodelovali najrazličnejši inštituti in posamezni raziskovalci, tudi iz drugih republik Jugoslavije. Morda je najboljši primer za to projekt “Naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera” (1968-1973), katerega rezultati so bili objavljeni v posebni številki Acta carsologica (VIII, 1978) na 364 straneh. Prispevek mlajše generacije raziskovalcev Predvsem s prihodom mlajše generacije raziskovalcev od srede sedemdesetih let naprej (med njimi so bili tudi iz “novih” vej znanosti, ki jih do takrat še ni bilo v okvirih Inštituta, npr. kemik, hidrogeolog), so se raziskave usmerile tudi v proučevanje s poudarkom na posameznih procesih (korozija, erozija, odlaganje sedimentov, podzemeljska ekologija, podrobno tektonsko proučevanje), ne pa na regionalni razporeditvi. Skladno s težnjami v vseh raziskovalnih panogah po natančnejših opazovanjih, po (zveznem) beleženju podatkov ter zbiranju podatkov v številčni obliki, ki jih je mogoče na razne načine obdelovati in analizirati, še posebej po pojavu računalnikov, so k temu težili tudi raziskovalci krasa. V podkrepitev naj navedem nekaj značilnih raziskovalnih nalog iz teh časov, ki so tudi objavljene: hidrologija Ledinske planote nad Idrijo, kondenzna korozija v Dimnicah, mineraloška primetjava peščenih lutk z notranjskega krasa, fosfati in tanatomasa iz Divjih bab, sledenje voda v zaledju Rižane, jamske anastomoze, ipd. Opazno je tudi, da je bilo vedno več raziskav namenjenih varstvenim vidikom kraškega površja in podzemlja (npr. naravno čiščenje sanitarnih odplak v Pivki jami), oziroma da se pri večini raziskav upošteva tudi varstvo narave in okolja. S tem v zvezi je tudi vedno večje zanimanje za človekov vpliv na kras v najširšem pomenu besede. To je bilo še posebej poudaijeno z mednarodnim simpozijem “Človek na krasu” (1993, ob 70-letnici prof. Gamsa), katerega gradivo je objavljeno v XXIV. številki Acta carsologica in obsega 25 prispevkov avtorjev iz štirinajstih držav. Razširitev v svetovno krasoslovje Predvsem v osemdesetih letih je opazen tudi prehod iz “slovensko” orientiranih v mednarodno povezane raziskave. Pri tem ne gre toliko za regionalno “mednarodnost” (res je, da so sodelavci Inštituta raziskovali tudi kras na tujem, npr. na Peloponezu, zadnja leta največ v Vunnanu na Kitajskem), kot gre predvsem za sodelovanje s tujimi raziskovalci pri razreševanju mednarodno pomembnih krasoslovnih vprašanj v okviru mednarodnih projektov. Bodisi v svetovnem (IGCP-UNESCO), v evropskem (programi COST v okviru Evropske zveze) ali v bilateralnih okvirih (projekti z itlijan-skimi, češkimi, francoskimi raziskovalci). Tudi ta sprememba oziroma razširitev v “svetovno krasoslovje” je lepo vidna iz inštitutskega zbornika. Prvič je to opaziti v VI. (1974) številki Acta carsologica, ko se je slovenski naslov iz “Poročil” spremenil v “Krasoslovni zbornik”, obenem pa so v tej številki objavljeni tudi znenstveno-razisko-valni prispevki s 6. kongresa speleologov Jugoslavije (Lipica-Sežana, 1972). V zadnjih letih se v Acta carsologica vrstijo objave z mednarodnih srečanj (vsakoletna med- LETA 1999 EVROPSKO ZNANSTVENO KRASOSLOVNO SREČANJE Francoski krasoslovci pripravljajo evropsko krasoslovno znanstveno srečanje, ki bo septembra leta 1999 na Grandes Causses in Vercoi-ju. Krasoslovna prireditev je del projekta CAGEP - URA 903 CNRS, v katerem sodelujejo tudi raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Na tem znanstvenem srečanju bodo krasoslovci spregovorili o novih načinih študija krasa, o modelih v krasoslovju, o poteku razvoja krasa, o njegovih hidroloških lastnostih, o različnih oblikah in o njegovi zaščiti. Vsi, ki se želite udeležiti zborovanja, lahko dobite več podatkov pri članu njegovega znanstvenega odbora Tadeju Slabetu na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, Postojna, telefon: 067/24-781. JUBILEJ narodna krasoslovna šola “Klasični kras”, simpozij o zgodovini krasoslovja in speleo-logije, mednarodna okrogla miza o Marte-lu). Poleg tega pa se v Acta carsologica pojavlja vedno več prispevkov tujih avtorjev, bodisi o snovi, ki se tiče slovenskega krasa (Maisov prispevek o Schmidovi izmeri Postojnske jame iz leta 1891) ah pa o pomembnih krasoslovnih dosežkih sploh (Lowe & Gunn o novi teoriji o nastanku jam). Za konec naj omenim še, da so izsledki posameznih raziskav objavljeni tudi v samostojnih knjigah - monografijah, kar je najuspešnejši zaključek takega raziskovalnega dela. Prvo tako samostojno delo je Habičeva monografija o kraškem svetu med Idrijco in Vipavo (283 str.) iz leta 1968, nato vrzel do leta 1989, ko je izšla Kranjčeva monografija o jamskih sedimentih. V zadnjih letih pa so taka dela vedno pogostejša: Slabetova o reliefu jamskih sten (1995), Knezova o vlogi lezik pri oblikovanju Škocjanskih jam (1996), v kratkem pa naj bi izšli deli o tektoniki Postojnske jame in o krasu na južnem Kitajskem. Kljub temu, da se člani Inštituta za raziskovanje krasa vedno uspešneje vključujejo v mednarodne tokove, pa lahko z veseljem zapišem, da se zanimanje za naš Kras in za njegovo raziskovanje ne zmanjšuje, pač pa se skladno s temi tokovi celo povečuje, kar najbolj dokazuje mednarodni simpozij o Krasu v Lipici v letu 1997, organiziran ob svetovnem geomorfološkem kongresu. In to ne na pobudo slovenskih raziskovalcev, ampak na pobudo mednarodnega odbora za pripravo kongresa. Izredni član SAZU, dr. Andrej Kranjc, dipl. arheolog, dr. geografskih znanosti -znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2 Član Inštituta Andrej Mihevc vodi ob mednarodnem simpoziju Klasični Kras (leta 1997) skupino strokovnjakov Krasu. - Foto: J. Kogovšek. Mihevc in speleologinji iz Bergena v jami Bestažovica na Krasu. V bergenskem laboratoriju je meril starost kapnikov iz naših jam. - Foto: A. Mihevc Revija Kras in Društvo Exlibris Sloveniae razpisujeta za učence šol na Krasu NATEČAJ ZA OTROŠKI EKSLIBRIS O KRASU Agencija Kras OTROŠKI EXLIBRIS Nataša Luin, OŠ A.Š. Stjenka, Komen Revija Kras in Društvo Exlibris Sloveniae iz Ljubljane razpisujeta za učence osnovnih šol na Krasu natečaj za izdelavo ekslibrisov z naslednjimi pogoji: 1. Ekslibris ali knjižni znak je listek, ki ga lastnik knjige nalepi na notranjo stran njene sprednje platnice, da s tem izrazi lastništvo knjige. Na ekslibrisu morajo biti vidni latinski napis “ex libris”, kar pomeni "iz knjig” ali “ena izmed mojih knjig” ter ime in priimek lastnika eks-librisa. Knjižni znak oplemeniti lep motiv, s katerim lastnik knjigo okrasi. 2. Razpisa se lahko udeležijo učenci, ki obiskujejo osnovne šole na Krasu ali so po rodu s Krasa, živijo pa v zamejstvu in drugod po svetu ter obiskujejo našim osnovnim šolam enakovredne šole. Učenec lahko predloži več ekslibrisov. 3. Ekslibris je lahko narejen v eni izmed grafičnih tehnik (linorez, lesorez, gravura v les in podobno) in čim lepše odtisnjen, lahko je narisan s tušem ali pa računalniško oblikovan in natisnjen s tiskalnikom. Risbe ne pridejo v poštev. Velikost ekslibrisa ne sme presegati izmer 10 x 15 centimetrov. 4. Motiv na ekslibrisu mora biti povezan s Krasom. To je lahko kmečka hiša ali drugačen kraški objekt, zanimiv dimnik, porton, kamnit v°dnjak, kamnita ograda ob njivi, kraški gozd, kraška jama, vrtača, živina in druge Živah, rastline s Krasa in še marsikaj. Priporočljivo je, da je upodobljen motiv na kakršen koli način povezan s lastnikom ekslibrisa, na primer: upodobljen domač pes, domača živina, domača kamnita streha, jama, v kateri je lastnik ekslibrisa občudoval lepe kapnike, obrtna ali drugačna dejavnost v družini in podobno. 5. KTdeleženec v natečaju mora predložiti po tri odtise oziroma enakovredne kopije vsakega ekslibrisa. Na hrbtni strani vsakega primerka knjižnega znaka morajo biti s svinčnikom in s tiskanimi črkami na- pisani naslednji podatki: ime in priimek izdelovalca, njegova starost, razred in oddelek, ki ga obiskuje na osnovni šoli, uporabljena grafična tehnika oziroma risba s tušem ali računalniška tehnika, ime in popoln naslov šole ter ime in priimek likovnega pedagoga, ki je svetoval udeležencu natečaja pri izdelavi ekslibrisa. 6. Priporočljivo je, da šola zbere vse ekslibrise udeležencev natečaja in jih odpošlje do vključno 31. marca 1997 s priporočeno pošto na naslov: Revija Kras, 6223 Komen, p.p. 17. Da se poslani ekslibrisi med poštno dostavo ne bodo poškodovali, naj jih predlagatelji zavarujejo s kartonom ali na dmg ustrezen način. 7. Žirija, sestavljena iz strokovnjakov ter predstavnikov revije Kras in Dmštva Exlibris Sloveniae, bo v roku odposlane in predložene ekslibrise pregledala. Petnajst najbolj uspelih in zanimivih ekslibrisov bo nagrajenih s knjižnimi nagradami. 8. Razstava otroških ekslibrisov s Krasa, ki jo bo spremljal katalog, bo na Krasu, in predvidoma tudi na Tržaškem in v Ljubljani. 9. O rezultatih razpisanega natečaja za otroški ekslibris o Krasu in o razstavi izbranih ter nagrajenih del bo revija vse zainteresirane in javnost obvestila. Revija Kras bo poročala, kako so se udeleženci natečaja lotili izdelave ekslibrisov s tematiko o Krasu, kakšno veselje in kakšne težave so imeli pri tem, kako so pripravo na natečaj izpeljali na šolah in drugo. Tudi to, kako že sedaj tisti, ki imate svoj ekslibris, tega vlepljate v svoje knjige. Zato pišite o tem na uredništvo revije Kras, Mediacarso, d.o.o., 1000 Ljubljana, Rimska 8, telefon in fax: 061/125-14-22 ali na revijo Kras, 6223 Komen, p.p. 17! Otrokom želijo razpisovalci natečaja veliko prijetnih uric z izdelovanjem ekslibrisov, likovne pedagoge na šolah pa prosijo, naj učencem pri tem pomagajo! TURISTIČNE JAME Posvet v Matavunu UPRAVNI IN RAZVOJNI PROBLEMI TURISTIČNIH JAM Peter Habič Skupnost turističnih jam Slovenije in Turistična zveza Slovenije sta pripravili 9. novembra 1997 v upravnih prostorih javnega zavoda Regijski park Škocjanske jame v Matavunu posvet o jamskem turizmu in kraških parkih. O pomenu turističnih jam v slovenskem turizmu je spregovoril predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. O zakonu o jamah in o regijskih parkih je govoril državni podsekretar v Ministrstvu za okolje in prostor Mladen Berginc. O Regijskem parku Škocjanske jame je govoril direktor javnega zavoda Regijski park Škocjanske jame Albin Debevc. Kot predsednik GIZ Turistične jame Slovenije pa sem spregovoril o upravnih in razvojnih problemih turističnih jam pri nas... Turistična ponudba kraškega podzemlja Ves turizem sloni na posebnih doživetjih turistov, ki so za ponujene usluge pripravljeni nekaj plačati. Ponudnik navadno premisli, kaj se mu splača ponuditi in po kakšni ceni, da bo imel od ponudbe nekaj koristi. Turist pa prav tako premislil, kaj se mu splača kupiti. Turizem kot gospodarska dejavnost se seveda razvija po bolj zaplete- nih poteh oblikovanja in posredovanja ponudbe in povpraševanja. Danes se lahko vprašamo, kako je s turistično ponudbo kraških jam na našem klasičnem slovenskem krasu? Kraško podzemlje s čudovitimi simfonijami okamenelih kapljic je le skromen del turistične ponudbe Slovenije. Kraški podzemeljski svet je za večino zemljanov posebnost, kije dosegljiva le na redko posejanih točkah našega planeta. Na slovenskem krasu je znanih že 7.000 vhodov v različne jame in brezna. Od teh je za turiste urejenih le 20 jam, pa še med temi jih je le 9 električno osvetljenih. Vsak dan v letu si jih turist lahko ogleda le pet, druge so odprte ob sobotah in nedeljah ah praznikih, nekaj pa je takih, ki jih je mogoče obiskati le po posebnem dogovora z upravitelji jam. Le Veliko ledenico v Paradani sredi Trnovskega gozda lahko vsakdo obišče, kadar hoče. Največ za obisk urejenih jam je na Notranjskem; v okolici Postojne, Planine in Cerknice jih je sedem. Drago jamsko turistično središče je na Krasu okrog Škocjanskih jam, kjer je pet dostopnih jam. Drugod Po Sloveniji so posejane posamezne turistične jame, po ena na Idrijskem, pri Grosupljem, Domžalah, Kostanjevici, v Savinjski dolini, na Raduhi in pri Šoštanju. Po večini so to suhe kapniške jame, v osmih je tudi viden podzemeljski vodni tok, v eni je poleg kapnikov led, ena pa je znana po posebnih aragonitnih kristalih, ježkih. Poleg urejenih turističnih jam je še vrsta jam zanimivih za obisk, dosegljive pa so predvsem izuijenim jamarjem s potrebno jamarsko opremo. Turistično neopremljenih je tudi množica posebnih kraških pojavov, izvirov, ponorov, naravnih mostov, presihajočih jezer in kraških polj, globokih udomic, škrapelj in dragih oblik. Ponekod so tako na gosto posejane, da bi ob njih lahko oblikovali prave krajinske kraške parke, kakršna sta v Škocjanskih jamah pri Divači in v Rakovem Škocjanu pri Rakeku. Ureditev in urejenost jam za turistični obisk To je posebno poglavje naše zgodovine in današnjih razmer. O tem so na posvetu o turističnem vrednotenju slovenskega krasa spomladi 1995 v Postojni razpravljali A. Kranjc, A. Mihevc in S. Ramšak, P. Sedminek, P. Habič, V. Saksida in dragi. Njihovi prispevki so objavljeni v reviji Kras (1995, št. 9). A. Kranjc predstavlja zgodovino urejanja turističnih jam, ki sloni na prizadevanju posameznih zanesenjakov. Omenja tudi vzroke za opuščanje, kot so nerentabil-nost in majhen zaslužek, sicer pa brez podrobne analize ocenjuje, da nobena izmed sedanjih turističnih jam, ki jih upravljajo jamarska društva, ni v turističnem in gospodarskem pogledu zelo pomembna. Vse jame pa le prispevajo k boljši in pestrejši turistični ponudbi slovenskega krasa. Pomena Postojnskih in Škocjanskih jam A. Kranjc posebej ne ocenjuje. A. Mihevc obravnava prispevek jamarjev k jamskemu turizmu. Jamarje opredeljuje bodisi kot turiste, bodisi kot raziskovalce, ki odkrivajo in propagirajo jame in s tem omogočajo njihovo turistično uveljavljanje. V tretjo skupino uvršča jamarje kot turistične delavce, ki urejajo jame za turistični obisk ali pa vodijo turiste po opremljenih in neopremljenih jamah, da si s tem njihova jamarska društva izboljšujejo svoj gmotni položaj. Jamarji, združeni v jamarskih društvih (JD) in Jamarski zvezi Slovenije (JZS), torej prispevajo k turistični ponudbi z odkrivanjem jam, z vzgojo vodnikov, z opisovanjem jam in z neposrednim urejanjem jam. V Jamarski zvezi Slovenije se porajanjo nasprotja med prostovoljno ja- marsko in pridobimo turistično dejavnostjo, ker vsa jamarska društva nimajo svojih turističnih jam. Avtor pogreša dolgoročno nacionalno strategijo razvoja jamskega turizma. In pričakuje, da bodo zakon o jamah, o društvih in o koncesijah razrešili odprta vprašanja med jamarji in državo. S. Ramšak poroča o dejanskem stanju v jamski turistični ponudbi. Na podlagi opravljenih anket ugotavlja, da so za obisk urejene poti v jamah dolge od 30 do 3500 m in da obisk v njih traja od 15 minut do 2 ur, vstopnina pa je od 150 do 1300 SIT, nekatere skupine in posamezniki imajo po različnih jamah od 4 do 50% popusta. Kot paketna prodaja turističnih jam je uvedena jamska turistična transverzala s 30 % popusta. Omenja tudi, da si je nekatere turistično neurejene jame mogoče ogledati prek Komisije za jamski turizem SPEGU pri JZS. Ta alternativni jamski turizem, ki so ga spodbujali dražba Prospeleo v Postojni in Speleo-camp v Lazah, organizirani spusti v Logaško jamo in Gradišnico ter Poštarska jamska transverzala, naj bi bil v vzponu. A. Mihevc kot predsednik Jamarske zveze Slovenije ugotavlja, da je hitro vključevanje večjega števila jam v turistično ponudbo tem jamam povzročilo veliko škodo. Omenja Križno jamo, Snežno jamo na Raduhi in Veliko ledenico v Paradani. Jame ogrožajo tudi nekateri nevestni jamarji, zato bi bil potreben poseben jamarski kodeks o varovanju jamskega okolja. Sedaj so razmere take, da sta dve turistični jami praktično brez posebne infrastrukture. Obiskovalci si ju lahko ogledajo v njunih naravnih razmerah, vendar primemo opremljeni. To velja predvsem za Zelške jame, v Križni jami pa je skromna pot urejena le v začetnem delu. Naraščanje števila obiskovalcev lahko v teh jamah sproži neljube posledice. Poti v dragih osemnajstih jamah so v različnem stanju, večina je kamnitih in ilovnatih, ponekod so spolzke in nevarne, samo v Postojnski jami so poti pokrite z nedrsečim betonskim tlakom. Med najmanj primernimi za goste je s premogovimi ugaski nasuta čmoblatna pot v Divaški jami. V večini jam je torej potrebna temeljita prenova poti. Posebno poglavje so tudi varovalne ograje. V tem pogleduje najbolje urejena Postojnska jama, pomanjkljiva pa je ograja v vseh dragih jamah. Nekatere stare ograje niso vzdrževane, ponekod niso dovolj vame, drugod pa jih sploh ni. Pereč problem več kot polovice jam je osvetlitev. V tem pogledu bi bilo treba za prijetnejši ogled narediti več. V manjših jamah si je mogoče pomagati z raznimi ročnimi svetilkami. Večjih podzemeljskih prostorov pa si z njimi ni mogoče dovolj osvetliti; preveč luči lahko tudi škodi jamam. Poleg jamske infrastrukture prispeva k njihovi turistični privlačnosti urejena okolica vhoda ali izhoda, pa tudi dmga turistična ponudba je pomembna. Zanimivo je, da je le ob vseh električno osvetljenih jamah urejena stalna ali vsaj delna gostinska ponudba, pri dmgih enajstih jamah, ki sijih lahko ogledamo le s priročnimi svetilkami, pogrešamo tudi bolj organizirano zunanjo ponudbo. Upravljale! turističnih jam Sedanji upravljale! turističnih jam so organizirani kot turistična podjetja, kar velja za Postojnsko jamo in Škocjanske jame. Podjetje Postojnska jama ima v upravljanju tudi Pivko in Čmo jamo, Otoško jamo, Jamo pod Gradom v Predjami in Planinsko jamo, ki jo delno oskrbuje Jamarsko društvo Planina. Jamo Pekel, Županovo jamo in Veliko ledenico upravljajo turistična društva Šempeter, Grosuplje in Lokve. Jamarska društva upravljajo: Sveto jamo in Dimnice (JD Dimnice), Divaško jamo (JD Divača), Ravensko jamo (JD Idrija), Zelške jame (JD Rakek), Križno jamo (DZRJ Ljubljana Matica), Snežno jamo na Raduhi (JD Prebold) in Kostanjeviško jamo (JD Kostanjevica). Le Rotovnikovo jamo, ki je v hiši Rotovnikovih, upravljajo lastniki sami. V postopku lastninjenja sta turistično podjetje HTG Sežana in Postojnska jama-turizem uskladila lastninska razmerja z zakonom o lastninjenju naravne in kulturne dediščine in predala v državno last jamsko infrastrukturo. Z zakonom za Škocjanske jame in z začasno pogodbo za Postojnske jame pa so urejene tudi upravljalske pravice, čeprav koncesije še niso podeljene. Turistična in jamarska društva so v urejanje svojih jam vložila precej prostovoljnega dela in lastnih sredstev, saj so bila le redka deležna pomoči lokalnih skupnosti. Kot dobri gospodami skrbijo za urejenost jam in okolja ter varujejo jamsko naravno bogastvo. Jamarske izkušnje članov in sodelavcev teh društev jim to omogočajo. Vendar vsa društva niso dovolj močna za trajno in razširjeno turistično dejavnost, kar se na nek način kaže v stagnaciji in manjšem obisku. V nadaljnji izmenjavi mnenj in izkušenj bo treba na podlagi predvidene, a žal še ne sprejete zakonodaje, poiskati najboljše rešitve za prihodnjo dejavnost in razvoj jamskega turizma. O tem bodo svoje poglede najlažje predstavili upravitelji jam, soočeni z novimi zakonskimi predlogi. Upamo, da bo zakonodajalec upošteval prispevek slovenskih jamarjev k urejanju in varovanju turističnih jam in dmštvom omogočil nadaljuj6 gospodarjenje s temi naravnimi vrednotami- Kazalci gospodarske uspešnosti Oktobra 1997 sem prosil upravnike turističnih jam za podatke o obisku, vodnikih, vrednosti infrastrukture in stroških za Vodenje, vzdrževanje in promocijo. Doslej sem prejel 11 poročil, pričakujem še odgovore na vprašanja za Sveto jamo in Dimnice ter zajame, ki jih upravlja podjetje Postojnska jama, turizem. Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da obisk nekako stagnira, saj je v primerjavi z lanskim letom zrastel le od 85.000 na 89.000 ali za 4,7 %. Po posameznih jamah je bil obisk različen in je v nekaterih nazadoval od 15 do 28 %, v dmgih pa zrasel od 7 do 50 %. Po razmerju iz preteklih let lahko ocenimo, da prispevajo jame društvenih upravljalcev okrog 20 % celotnega jamskega obiska. Iz cenitev S. Ramšaka pa izhaja, da bi omenjene jame lahko obiskalo glede na ocenjeno sprejemljivost tudi petkrat več obiskovalcev. V omenjenih jamah so potemtakem še precejšne rezerve, ki bi jih morali s pametnim razvojem izkoristiti v gmotno podporo jamarski dejavnosti in lokalnih skupnosti. Po približni oceni so omenjeni upravljale! dosegli v letu 1997 skupno okrog 45 milijonov tolarjev dohodka, stroški vodenja so znašali 30 milijonov, 15 milijonov pa so namenili vzdrževanju in promociji jam. Večina jam z dohodkom ne pokriva stroškov vzdrževanja in vodenja; razliko pokrijejo člani s prostovoljnim delom. Z večjim obiskom bi se tudi ta razmerja spremnila. Najučinkovitejša bi bila pomoč države in lokalnih skupnosti z večjo promocijo jamskega turizma. Večji obisk bi povečal dohodek, ta pa bi omogočil dopolnjevanje jamske infrastrukture in s tem večjo privlačnost jam. Oblika in naloge združenja turističnih jam Potreba po strokovnem povezovanju upravljalcev turističnih jam je že dalj časa očitna, uveljavila pa se je najprej v ustanovitvi nacionalnega sveta upravnikov turističnih jam leta 1992. V naslednjih letih je ta svet prerastel v gospodarsko interesno združenje (GIZ) Turistične jame Slovenije, ki naj bi delovalo po zakonu o gospodarskih družbah. Ustanovni zbor je bil 23.12.1994. Združenje je začelo z delom, vendar je to leta 1996 zastalo s spremembami v upravi Postojnske jame, kjer je sedež združenja. Združenje še ni vpisano v sodni register, potrebuje pa tudi novo vodstvo. Težave z vpisom v sodni register so povezane z raznorodnostjo zdmženja gospodarskih družb in društev. Ker ne moremo pričakovati, da bo zakon o jamah ali o varstvu narave sam spodbudil strokovno povezovanje upravljalcev turističnih jam, bodo morali ti sami poiskati najprimernejšo rešitev. Če ne bodo mogli delovati v okviru GIZ, ostaja možnost, da se vsaj društveni upravljale! povežejo v združenje na podlagi zakona o društvih. Združenje čakajo pomembne naloge, ki si jih je zastavil že nacionalni svet Jamarske zveze Slovenije in ki so zapisane v ustanovni pogodbi združenja. Poleg domačih nalog ga čaka tudi sodelovanje v Mednarodnem združenju turističnih jam (ISCA), ki bo imelo leta 1998 svoj kongres na Sardiniji. Na njem naj bi poročali o urejenosti in privlačnosti turističnih jam na našem klasičnem Krasu. Potrebujemo tudi čim prej zakon o kraških jamah, ki že dolgo čaka na obravnavo v Državnem zboru Slovenije. Dr. Peter Habič, dipl. geograf in redni profesor za fizično geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani 6230 Postojna, Pretnerjeva 7 Mag. Neva Pajntarje po FADN metodi ugotovila: DOHODKOVNI POLOŽAJ SLOVENSKI KMETIJ JE IZJEMNO NEUGODEN Kmetijska svetovalna služba. Uprava R Slovenije za pospeševanje kmetijstva, ki deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je objavila raziskavo svoje sodelavke mag. IMeve Pajntar, ki je doma iz Štanjela "Spremljanje dohodkovnega položaja kmetij v Sloveniji po FADN metodologiji". Ker je to prvi, žal še nere-prezentativni prikaz o uspešnosti gospodarjenja slovenskih kmetij -tudi kraških, objavljamo prirejen raziskovalkin povzetek. ■W" začetku leta 1994je bilo pod Z vodstvom Kmetijske sveto- Z valne službe Slovenije prvič nastavljeno knjigovodstvo T na večjem številu kmetij. Projekt je narekovalo slabo poznavanje položaja kmetij in potrebe po tovrstnih informacijah za gospodarsko svetovanje in usmerjanje kmetijske politike. Glede na postopno vključevanje Slovenije v Evropsko skupnost smo se zaradi primerljivosti tehnoloških in ekonomskih kazalnikov odločili za uradno metodologijo Evropske skupnosti, to je tako imenovane FADN - Farm Ac-countancy Data Network (Kmetijskega knjigovodskega podatkovnega omrežja). V prvem letu vodenja knjigovodstva je vztrajalo 283 kmetij, v drugem 250 in v letu 1966 že 328 kmetij. Vzorec kmetij ni reprezentativen. Kljub oceni potrebnega števila kmetij posameznega proizvodnega tipa in velikosti smo ob izbiri dali prednost pripravljenosti kmetije za sodelovanje. Kmetije v vzorcu so nadpovprečno velike, ker majhne in neprofesionalne kmetije niso zainteresirane za vodenje knjigovodstva. Slabo so zastopane manj pogoste proizvodne usmeritve. Za reprezentativnost je vzorec tudi premajhen. Za 1,3-od-stotno zastopanost kmetij v vzorcu, kot je povprečno v Evropski skupnosti, bi moralo v Sloveniji sodelovati nekaj več kot 900 kmetij, pri čemer ni upoštevana pestrost naravnih razmer. Način zbiranja podatkov je v omenjeni FADN metodologiji opredeljen s podatkovnim modelom. Nekaj več kot 100 tehnoloških in ekonomskih kazalnikov, ki iz njega izhajajo, zagotavljajo enoznačnost in primerljivost rezultatov med državami. Naši rezultati še niso primerljivi, ker nimamo nekaterih enotnih opredelitev, kot jih poznajo v Evropski skupnosti, npr. območij z omejenimi dejavniki, davka na dodano vrednost, drugačen je način subvencioniranja. Poleg tega doslej še nismo ocenjevali vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda. Dodali smo nekaj kazalnikov, ki so se nam zdeli pomembni. Po omenjeni metodologiji dokaj natančno spremljamo prihodke od posameznih aktivnosti, medtem ko spremljamo stroške neprimerno manj. O gospodarski uspešnosti posameznih pridelkov tako ne moremo sklepati, pač pa lahko sklepamo o gos-podaijenju celotne kmetije. Mnogim kmetijam so taki kazalniki premalo natančni, zato bo treba v bodoče natančnost povečati do ugotavljanja spremenljivih stroškov in pokritij posameznih pridelkov. Korak v tej smeri je že stoijen z računalniškim programom, ki je na voljo od začetka leta 1996. Podatki, ki jih zbirajo v Evropski zvezi, so namenjeni usmeijanju kmetijske politike. Sistem v celoti podpira tudi EURO-STAT. Ekonomska velikost kmetije, ki je izražena v ekujih, je obenem kriterij za zajetje kmetij v register. V Sloveniji bi bilo za uporabo podatkov na agregatni ravni treba čim prej navezati sodelovanje strokovnjakov iz razvojnih in raziskovalnih ustanov, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Urada RS za statistiko. V publikaciji “Spremljanje dohodkovnega položaja kmetij v Sloveniji po FADN metodologiji” so predstavljeni zbirni tehnološki in ekonomski kazalniki za leta 1994, 1995 in 1996. Večina opazovanih kmetij je na hribovitem in višinskem območju, več kot 40 % kmetij je usmerjenih v prirejo mleka. V povprečju uporabljajo opazovane kmetije od 11,85 ha (leto 1996) do 12,45 ha (1994) kmetijskih zemljišč in redijo skoraj 20 GVŽ (glav velike živine, 500 kg) na kmetijo. Prevladujejo čiste kmetije, kar pa je zelo povezano z velikostjo. Razpolagajo z nekaj več kot dvema PDM (1 PDM je polnovredna delovna moč, to je oseba v aktivni življenjski dobi, ki ji je kmetijstvo osnovna dejavnost) na kmetijo. Pri razlaganju ekonomskih kazalnikov se moramo zavedati že omenjene ne-reprezentativnosti vzorca, še posebej majhnega števila poljedelskih in vrtnarskih kmetij ter kmetij, usmerjenih v rejo drobnice in perutnine. Pri primerjavi rezultatov med posameznimi leti pa se moramo zavedati, da so izraženi v slovenskih tolarjih v nominalnih vrednostih. Domala vsi rezultati so predstavljeni po proizvodnih tipih, izbrani najpomembnejši pa še po štirih značilno- stih: po površini kmetijskih zemljišč v uporabi, po številu GVŽ, po območjih regijskih kmetijskih in živinorejsko-veterinarskih zavodov ter po območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo. V letu 1994 je prihodek presegel 3 milijone SIT na petih tipih kmetij: poljedelskih, usmerjenih v prirejo mleka, prašičerej-s kih na osnovi doma pridelane in na osnovi kupljene krme ter na gozdarskih kmetijah. Prihodek od živinoreje je v povprečju 3,3-krat večji od prihodka pri rastlinski pridelavi; kar polovica prihodka je od kravjega mleka. V letu 1995 sta se povečala prihodek za 23 % in dohodek nominalno za 25 %. V letu 1996 je ostal prihodek v primerjavi s prihodkom v prejšnjih letih nominalno enak, stroški so se povečali, tako da je dohodek nižji za 7 %. Spremenljivi stroški dosegajo od 65 % (1995) do 58 % (1996) vrednosti prihodka, amortizacija osnovnih sredstev do tretjine, tako da po odbitju vseh stroškov (razen lastnega dela) za dohodek kmečki družini ostane le 16 do 17 odstotkov vrednosti prihodka. V letu 1994 so na štirih tipih kmetij izkazovali negativen dohodek in sicer na kmetijah, usmerjenih v prirejo govejega mesa, drobnice, perutnine in na vrtnarskih kmetijah. V letu 1995 dohodek na kmetijah z drobnico ni več negativen, v letu 1996 pa negativen dohodek izkazujejo le še kmetije, usmerjene v rejo perutnine. V vseh treh letih premajhne naložbe ne zagotavljajo ohranjanja vrednosti osnovnih sredstev vsaj na enaki ravni. Med območji z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo so velike razlike v uspešnosti gospodarjenja. Najuspešnejše so nižinske in nekoliko manj hribovske kmetije, najslabše pa so razmere na kraških in strmih območjih. Razlike so velike tudi med območji regijskih kmetijskih in živinorejsko-veterinarskih zavodov. O vplivu velikosti na dohodek kmetije lahko govorimo kot o dejavniku, ki skupaj z naravnimi in drugimi razmerami vpliva na proizvodno usmeritev in tako tudi na dohodek kmetije. Nasploh rezultati raziskave kažejo na izjemno neugoden dohodkovni položaj slovenskih kmetij! SPOMENIK PRVOHSTNE ARHITEKTURE Davorin Vuga Na dnu travniškega površja velike kraške vrtače nasproti železniške postaje v Štanjelu sameva veliko avstrijsko vojaško pokopališče iz časa bojev med prvo svetovno vojno ob Soči. Prostor za zadnji počitek padlih je bil izbran po eni strani zaradi bližine železniške proge, po drugi strani pa je bil izbran tudi zaradi bližine vojaške bolnišnice v gradu v Štanjelu, v srednjeveškem naselju na hribu nad železniško postajo. o železniški progi Sežana-Gorica je ■ namreč potekala glavna oskrba kraš-kega in vipavsko-goriškega odseka obsoškega bojišča med 1. svetovno -flL. vojno. Vlaki so po njej prevažali v zaledje tudi nepregledne množice ranjencev in umirajočih. Tako je bilo zaradi izredno ugodne lege Štanjelu usojeno, daje za mnoge vojake postal zadnja postaja na njihovi kalvariji; vsak vlak je pripeljal tudi tiste, ki so bili izdihnili med prevozom k najbližji bolnišnici - lazaretu. Bolj kot so se množile grobne gomile v kraški vrtači, bolj je avstrijsko višje armadno poveljstvo - AOK razmišljalo o dostojni ureditvi velikega pokopališča. Še med najhujšimi spopadi na soški fronti, vendar najpozneje v jeseni 1917, po velikem kobariškem porazu Italijanov, so bili narejeni velikopotezni načrti za Helden-grabdenkmal - spomenik grobu junakov. Njihova duša je bil dunajski arhitekt Joseph Ullrich. Ker je zamisel zahtevala precej denarja, so avstrijske vojne oblasti s pomočjo posebnih domoljubnih propagandnih razglednic nabirale denar križem po Avstro-Ogrski. To je bilo logično, saj so na grobišču počivali pripadniki malodane vseh narodov čmo žolte monarhije. Arhitekt Ullrich si je zamislil naslednjo rešitev: značilni pravokotnik vojaškega grobišča je presekal z osjo v obliki glavne nagrobne poti, ki se približno na sredini razširi v nekakšen heksagon ah šesterokotnik in se nato v prvotni širini nadaljuje do vznožja pobočja nad vrtačo. Na čelni strani mogočno, s kamnitim drobirjem tlakovano alejo zapira širok vhod med dvema masivnima vratnima stebroma, sezidanima iz rezanih apnencev, z letnicama 1915 in 1917 in s po enim viteškim mečem, ovitim s hrastovo oziroma lovorjevo vejo. Na nasprotni, hrbtni strani pokopališča se na izteku središčne poti dviga stopnišče iz velikih apnenčevih blokov, na ploščadi pa med dvema žrtvenikoma blesti dorski tempelj v klasicistični izvedbi. Na glavno alejo se pravokotno navezujejo tri medgrobne poti; prva z razširjenim heksagonalnim prostorom vrisuje vodoravna kraka velikega latinskega križa v tlorisu grobišča, kar daje štanjelskemu gaju padlih tudi verski značaj. Arhitekt je predvidel posebne tipske kamnite križe na grobovih vojakov, neglede na njihov čin, z značilnimi kovinskimi poznose-cesijskimi ovalnimi ploščicami za imena. Z deli so začeti najpozneje pozimi 1918 in pri tem so si avstrijske vojne oblasti pomagale tudi z ujetimi Rusi (Glej fotografijo ohra- njenega nagrobnika mskemu Judu Salomonu Gerschovvu iz Fomina, umrlemu 18. maja 1918!). Žal seje ureditev razlikovala od Ullrichove zamisli; zlasti pri križih so ostati pri začasnih lesenih oznakah z vžganimi imeni padlih, njihovimi čini, enotami in datumi smrti. Prav iz redkih arhivskih posnetkov še razberemo nekatera imena vojakov na značilnih lesenih nagrobnikih v obliki nemškega viteškega križa. Kot povsod ob Soči počivajo tudi v Štanjelu Slovenci. Grobišče so urejevalci obdali z leseno ograjo, s krili, vpetimi med stebre iz rezanega kamna. Izostal je gaj cipres v ozadju, pred tempelj pa so le postavili piramido iz štirih manlihe-ric (avstrijskih karabink modela Mannlicher, osnovne oborožitve pešcev - infanteristov) in na njen vrh pridali vojaško trobljo. Monumentalna žrtvenika (na levem je vrezano Ullrichovo ime) sta imela na okrasnih kvadrih na ovršju nekakšne kovinske okraske (vidni so na arhivskih fotografijah), ki niso več ohranjeni. Toliko nam o tej izvirni in kvalitetni arhitekturni zasnovi štanjelskega vojaškega pokopališča - spomenika sporočajo redki ohranjeni fotografski posnetki iz leta 1918. Verjetno je razpad dvojne monarhije prekinil dokončno izvedbo projekta arhitekta Josepha Ullricha. Ne vemo, ali so sploh še postaviti kovinska vrata na vhodna stebra, saj jih na fotografijah ni videti. Grobove padlih so po 1. svetovni vojni zasedli nekdanji sovražniki in avstrijsko vojaško pokopališče v Štanjelu je bilo prepuščeno zobu časa. Najpozneje v začetku tridesetih let so bili leseni križi povsem prepereli, zato so italijan- ske oblasti, tako kakor na drugih obsoških pokopališčih, obnovile tudi štanjelsko pokopališče po svojem okusu. Tak italijanski videz grobišča je preživel 2. svetovno vojno, nakar je od prvotnega, arhitekturno izbmšenega spominskega kompleksa zaradi brezbrižnosti takratne nove ljudske oblasti ostalo le malo. Še vedno se dviga tempelj z žrtvenikoma na vrhu stopnišča z latinskim napisom na ar-hitravu ati prekladi: HLIIS OPTIMIS PATRIA GRATA - NAJBOLJŠIM SINOVOM HVALEŽNA DOMOVINA, z avstrijskim in ogrskim državnim grbom v plitvem reliefu, vrezanima v beli nabrežinski kamen, z geslom: INDIVISI-biliter ac INSEPARABILITER -NEDELJIVO IN NELOČLJIVO na plapolajočem traku, s krilatcema mehkih poznosecesijskih potez in z značilno secesijsko vinjeto v obliki trtnih listov. Od nagrobnikov sta takoj desno od vhoda nedotaknjena le dva, oba judovska (eden pripada že omenjenemu ujetniku Gerschowu). Od ograje sta ostala še vhodna stebra z letnicama začetka in konca te velike kalvarije na slovenskih zahodnih mejah. Iz čisto vojaškega stališča je nedvomno zanimiv prav tisti judovski (drugi) nagrobnik, ki je manjši in ki stoji bližje levemu vhodnemu stebra na pokopališče. Lapidaren, jedrnat napis sporoča, da tod počiva praporščak - Fahnrich 46. infanterijskega (pehotnega) regimenta (polka) -Dezso Steiner, umrl 19. avgusta 1917. Daje bil to madžarski Jud, jasno kaže Davidova šesterokra-ka zvezda nad napisom (Pravilneje se tem judovskemu svetemu znaku reče Davidov ščit!). Pokopani častnik je najverjetneje umrl v štanjelskem lazaretu kot žrtev tistikrat pravkar začete 11. soške bitke, v kateri so Italijani poskušali - zaman -prodreti na Krasu in pri Gorici, posrečilo pa se jim je brez boja zasesti le Banjščice. Skrbna izdelava nagrobnika kaže, da so čez čas za večni spomin na rajnega poskrbeti njegovi vojni tovariši, kot je bilo to navada. Rezani apnenec je grobo nakljuvan, napisno polje je spolirano. Med izvirnimi ostalinami na pokopališču velja omeniti le še železen kovan poznose-cesijski križ na zdaj anonimnem grobu v bližini južnovzhodnega roba pokopališča, v smeri vinograda onkraj opustošenega gaja junakov, saj po naši vednosti pomeni unikatno delo na avstrijskih obsoških vojaških grobiščih. Ploščice z imenom rajnega pa očitno že dolgo ni več! Prostor avstrijskega vojaškega pokopališča pod Štanjelom, kjer se nad grobovi tako zanimivo prepletata klasicizem in pozna secesija, še deluje vojaško; po eni strani strogo z monumentalno kompozicijo templja, po drugi strani pa človeško pretresljivo s še vidnimi travnatimi gomilami nad počivališčem padlih in umrlih vojnih trpinov. Dobro je vedeti, da je to vojaško pokopališče med najbolj vrhunskimi arhitekturnimi stvaritvami iz časa 1. svetovne vojne pri nas, ki je kljub okrnjenosti le malo izgubila na svoji prvotni govorici oziroma na opozorilu: Slava padlim in, za božjo voljo, vojne nikdar več! Davorin Vuga, dipl. arheolog - svetovalec direktoija za arheološko dediščino v Upravi RS za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturo, 1000 Ljubljana, Cankarjeva 5 Nagrobnik ruskemu vojnemu ujetniku Salomonu Gerschowu iz Fomina, umrlemu 18. maja 1918. Avstrijsko vojaško pokopališče v Štanjelu januarja 1991. Vvp c like • fotografska dokumentacija: D. Vuga. PODOBA KRASA Moram priznati, da me je članek mladega Boštjana Štolfe o znameniti volčjegrajski Debeli Griži, objavljen v 23. številki revije Kras na straneh 26-28 pod naslovom "Volčjegrajsko gradišče" pritegnil iz različnih razlogov. V prvi vrsti sem občutil neko prijetno zadoščenje, da večdesetletno delo kar nekaj generacij naših arheologov ni bilo ne zastonj in ne zaman, saj se mlajši rodovi z vselej novim raziskovalnim žarom in vedoželjnostjo lotevajo problemov natanko tam, kjer čutijo, da še zdaleč ni bila izrečena zadnja beseda o neki nenavadni pojavnosti v naši sicer tako zelo bogati in raznoliki arheološki dediščini. To namreč za gradišča ali kaštelirje nedvomno velja! V drugi vrsti me je ob branju Štolfovega članka presenetila neverjetna marljivost zbiranja po raznih koncih razstresenega strokovnega literarnega gradiva o kaštelirjih in s tem v zvezi tudi o Volčjem Gradu; urejenost nanizanih podatkov pove dovolj. Tu je še odlična dokumentacija, vključno z zarisom griže v kataster in z nekaj razpoznavnimi vedutami najdbišča. In končno so tu še razmišljanja mladega človeka o častitljivi kamniti arhitekturi, ki je hkrati tako zgovorna in tako zelo skrivnostna, molčeča. Stroka glede raziskav Kraške planote in sosednjih območij doslej pač še ni mogla storiti dovolj, saj je tovrstne spomeniške dediščine kratko malo preveč; težko jo je ovrednotiti kartografsko in topografsko, kaj šele izpeljati sodobna izkopavanja ob pomoči najrazličnejših raziskovalnih postopkov, ki edini lahko natančno določijo kronologijo kraških su-hozidnih gradenj v prazgodovini. Tri in pol tisočletja Debele Griže pri Volčjem Gradi KAŠTELIR ZA VA P VANJ E RIMSKE CESTE Davorin Vuga Ostajajo torej razmišljanja... Meni so se prvič porajala v kar davnem letu 1971, ko sem koračil po sivem kamenju Debele Griže in globoko zajemal sapo ob soočenju z monumentalno gradnjo; sedaj je, žal, že precej bolj porasla in marsikdaj s tal ni več tako dobro prepoznavna. Iz zraka je, seveda, drugače..! Zamujena priložnost Ker sem po dolgem času v jeseni 1995 spet obiskal Volčji Grad, je bilo moje snidenje s kašteliijem resnično impresivno; kot da bi srečal starega prijatelja. Ker je naključje hotelo, da seje to dogajalo prav pred letom 1996, ki ga je bil Razdelek za kulturno dediščino pri Svetu Evrope posvetil spominjanju na bronasto dobo - prvo zlato evropsko dobo, so bile moje misli, logično, nenehno pri tem tako zelo odmaknjenem času. Poznejše strokovne vednosti so me bile namreč vselej, ko je beseda nanesla na naše kaštelirje, vztrajno in z vedno večjimi razlogi napeljevale, da sem se začel zavedati njihovih mediteransko-levantinskih razsežnosti. Kot da bi, torej, na kraju samem znova hotel dobiti potrditev za stvar-nejšo predstavo o tej naši gradnji, ki prav v Volčjem Gradu jasno nakaže svojo mogočnost, tako zelo bližnjo tistim 'kiklopskim', ki jih poznamo tako v Heladi kot v koloniziranih območjih mikenskih Ahajcev. In njihovi vplivi so segli v severni Jadran, v centralno Bosno. To je zdaj vendar že dokazano! O slovenskem deležu v vseevropskem praznovanju bronaste dobe, ki seje dogajalo leta 1996, potem ni bilo ne duha ne sluha. Ostala pa je moja impresija o Debeli Griži, ki jo predstavljam v praktično nespremenjeni obliki. Ko človek pomisli na silno oddaljeni in vendar nam, Evropejcem, tako bližnji čas bronaste dobe oziroma njene civilizacije, se navadno takoj spomni nesmrtnih Homerjevih epskih pesnitev Iliade in Odiseje, si pričara v spomin desetletno ruvanje med Ahajci in Trojanci za čast neke imenitne dame, Helene Trojanske po imenu. Pri tem pa gladko pozabi, da imamo prav iz istega herojskega časa tudi pri nas marsikatero starino oziroma kulturno zapuščino, ki z izjemnimi dogajanji v Egeji sicer ni v neposredni zvezi, vendar jim je vsekakor vzporedna in je morda celo nastala pod blagodejnimi vplivi Helade in Lavan-ta, ob siceršnjem tesnem naslanjanju na izročilo nordijske, srednje in zahodne Evrope. Nastanek kraških kaštelirjev je v tesni zvezi s širjenjem ahajske kulture iz Egeja nazaj v srednjo Evropo Zdaj se le napotimo na takšen enkraten kraj okamenelega izročila bronaste dobe, v Volčji Grad na Komenski planoti! Kraška vasica, ki se ponaša z izredno ohranjeno kamnito ljudsko arhitekturo in s še posebej ljubkimi figuralno okrašenimi portoni ah portali, ima še neko drugo in širši javnosti malodane neznano imenitnost. Na ploski vzpetini se-vemozahodno od Volčjega Grada se namreč razprostira veliko in odlično ohranjeno prazgodovinsko gradišče - kaštelir, ljudstvu znano predvsem in edino kot Debela Griža. Ime načelno ni posebej markantno, saj je griž na Krasu in na dragih kraških tleh slovanskih dežel vse polno. Pomenijo vselej kupe umetno zloženega kamenja, bodisi da gre za stara naselja in utrdbe, bodisi da takšni kupi pomenijo groblje, nastale pri 'streljanju’, to je odstranjevanju kamenja iz tal, primernih za poljedelstvo. Dolgi zidovi mejači med kraškimi polji in mogočne groblje kamenja na neplodnih tleh so si, torej, v neposredni vzročni zvezi in morda sploh izvirajo iz bronaste dobe. Ker se v takih grobljah navadno skrivajo arheološke starine, je več kot jasno, da je kultura zlaganja kamenja ob robove njiv oziroma zidava naselij in obrambnih obzidij prišla v naše kraje od nekod drugod. Zaradi izredne razširjenosti mikenske bronastodobne civilizacije, kije bujno oplajala tudi jadranska obrežja - pač zaradi trgovine, je več kot verjetno, da je nastanek kraških kaštelirjev v tesni zvezi s širjenjem ahajske kulture iz Egeja nazaj proti srednji Evropi. Obetaven projekt prepletanja jugovzhoda in severa sta nato po eni strani prekinila in zatrla katastrofalno poslabšanje klime okrog leta 1200 pred Kristusom, to je pred našim štetjem, in po drugi strani naval novih indogermanskih ljudstev s severa in severovzhoda proti jugu zaradi golega preživetja. Rimska cesta izpred treh in pol tisočletij še živi! Prav v primera Debele Griže, katere nastanek nekje v srednji bronasti dobi je dobro dokumentiran s površinskimi najdbami lončeni- ne, čeprav bi sistematično raziskovanje pokazalo še marsikaj drugega, je značilno in poučno, da se je njeno življenje nadaljevalo še v vso železno dobo, vse do prihoda Rimljanov. To pa seje na tem prostora dokončno zgodilo šele v času zgodnjega vladanja Oktavijana, poznejšega prvega cesarja -imperatorja Avgusta približno leta 34 pr.n.š. ah 719 let po ustanovitvi Rima. Kamnita groblja je vselej preživela takšne in drugačne nevihte... Ko pri Rebulovih v Volčjem Gradu povprašamo za pot, nam prijazni gospodar z nasmeškom pokaže na ozko staro pot, ki se rahlo vije po kraški gohčavi in jo vendar naravnost ubira po planjavi, rekoč: “Kar po Rimski cesti pojdite!” Rimska cesta? Torej še živi zavest o imenitni prisotnosti antičnih zavojevalcev, kolonizatorjev in prinašalcev klasične evropske omike pred 2000 leti! In res kmalu zagledamo svetlo sive kamnite groblje, ki se dvigajo proti nebu do šest, nekje celo do osem metrov visoko. Stara pot prečka starodavno naselje in utrdbo kar po sredini in jo tako svojevrstno deh na dve polovici. Ker so se stari graditelji nedvomno bali nenadnega naskoka iz vzhodne strani, so vstopni del kaštelir-ja na obeh straneh ceste okrepili s krajšim notranjim obzidjem, ki v ravni črti dodatno zapira ta občutljivi prostor in daje zunanjemu okolju značaj dobro utrjene in naprej pomaknjene bastije. Podobno je utrjen tudi nasprotni konec naselja, lahko bi rekli kar prazgodovinskega mesteca, saj je na desni strani poti prav tako v ravni črti postavljen daljši notranji zid, ki pa se ne nadaljuje še čez pot in ki zapira predprostora podobno kot na južnovzhodni strani. Zunanji nasip ima obliko nekakšnega osmerokotnika s stranicami, ki so skupaj dolge kar 850 metrov. Če utrdbo gledamo zgolj v luči notranjih obzidij, vidimo še-sterokotnik s stranicami, ki so skupaj dolge 680 metrov. Več kot impresivno deluje še podatek, da so ruševine okopov oziroma obzidij široke od 8 do 15 metrov. Sam zid, skrbno zložen iz velikih apnenčevih lomljencev, in estetsko dodelan oziroma okrepljen v statičnem smislu z vklinjeva-njem manjših ploskih kamnov, pa je debel natančno dva metra in se delno še vidi znotraj griže. Prav ta skrbna zidava nenavadno spominja na mikenske gradnje z značilnimi kiklop-skimi zidovi! In vehka škoda je, da se ne zavedamo vrednosti omenjenega kaštehrja, saj je med najlepše ohranjenimi na vsem Krasu in je nedvomno že od nastanka pred pribhžno 3500 leti namenjen varovanju pomembne trgovske poti proti vzhodu. Stara ah Rimska cesta je njen ostanek. Zato le še besedo ali dve o poti! Skrbno je vklesana v goličavo; široka je pribhžno dva metra. In prav pred Volčjim Gradom je majhno razpotje; tod glavno cesto prečno sekata stranska pot ter diagonalno v smeri od severa proti jugu še neka druga pot. Na levi strani Rimske ceste, prav ob razpotju, štrli iz tal grobo obklesana, pokončno postavljena, očitno tja prinesena skalna gmota, kije visoka kakšnih 120 centimetrov. Je pravi megalit. Po obdelavi je nenavadno podoben slavnim menhiijem - velikim kamnom, le da je skromno manjši. Toda vedeti je treba, daje vsaj tretjina kamna v zemlji! Snovi za razmislek sem nasul dovolj... Vsakemu poglobljenemu in posluha izročil davnine željnemu obiskovalcu ob obhodu ostalin Debele Griže svetujem, naj ima s seboj slovenski prevod Iliade, lahko tudi Odiseje! Morda se mu bo zazdelo, da bo ob branju siva gmota kamenja spregovorila in odkrila vsaj delček svojih skrivnosti? Davorin Vuga, dipl. arheolog - svetovalec direktorja za arheološko dediščino v Upravi RS za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturo, 1000 Ljublj-«ia, Plečnikov trg 2 Prave razsežnosti kašteliija in njegovo vpetost v kraška tla pokaže šele fotografski posnetek iz letala; lepo je viden potek Rimske ceste, rji ki se pri prvih vaških hišah izgubi zn kratek čas, da bi se na drugi strani Volčjega Grada nadaljevala skozi goličave, med vrtačami s polji in vinogradi. Takšna 1 je bila torej davna zasnova • t poti, da naj kar najbolj po-veie ^enje na trdih in "Ši; skopih tleh ter da mu hkra- ti omogoči povezavo s civi-jfc: lizacijskimi središči na .'hiSmaBi vzhodu in zahodu! Kot primer mikenske citadele, ki je v svoji kamniti izvedbi iz suho zloženih velikih kamnov tako zelo podobna naši Debeli Griži, prikazujemo znamenito Gla v Beotiji v srednji Grčiji. Za razliko od Volčjega Grada, ki leži na razmeroma ravni planjavi, so Gla postavili na robovih naravne mogočne skalne ploščadi, ki obvladuje bližnji morski zaliv z odličnim pristanom. Fotografska dokumentacija: D. Vuga KAMNOSEŠTVO Že druga Pertotova knjiga o obdelavi in projektiranju kamna v kamnoseški obrti Ivan Pertot Kamnita dediščina Krasa Obdelava in projektiranje kamna v kamnoscSki obrti KAMNITA DEDIŠČINA KRAS/V Agencija Kras Tržaška založba Mladika je založila in izdala knjigo arhitekta Ivana Pertota iz Nabrežine "Kamnita dediščina Krasa". To je njegova druga knjiga o obdelavi in projektiranju kamna v kamnoseški obrti in je nadaljevanje njegove prve knjige "Obdelava in projektiranje v kamnoseški obrti - splošni del", ki jo je Pertot izdal leta 1994 v samozaložbi. Novo knjigo je mogoče kupiti za 4000 SIT v Kosovelovi knjižnici v Sežani, Mirka Pirca 1. rva Pertotova knjiga seznanja ■ bralca z lastnostmi kamnin, s Lir tehnologijo obdelave kamna ter s tehnikami in vrstami risanja za kamen. Bralcu, ki ga kamnoseštvo zanima in ki bi se o njem tudi rad podrobneje poučil, nudi dovolj znanja o tem, kar je človek doslej ustvaril v kamnu. Nudi toliko znanja, da se bralec s skrbnim študijem dmge Pertotove knjige lahko uspešno loti risanja za kamnoseštvo oziroma risanja za kamen. Z risanjem za kamen označuje Pertot projektiranje elementov, ki jih izdeluje kamnoseški obrtnik. Čeprav je danes naša predstava o kamnoseku zvečine omejena zgolj na to, da ga imamo za bolj ah manj spretnega uresničevalca zamisli drugih, je avtor knjige prepričan, da mu bo prav znanje o risanju oziroma o oblikovanju kamna omogočilo večjo svobodo ustvarjanja ter potrebno neodvisnost od drugih. Danes ne potrebujemo več kamnoseka v tradicionalnem smislu, marveč potrebujemo obrtnika, ki ustvarja. Risanje za kamen pa je navsezadnje potrebno tudi samim projektantom, saj dobro vemo, da kamna ni mogoče projektirati, če ne poznamo dobro tehnologije njegove obdelave ter lastnosti kamnin. Osnovno načelo za vse, ki se lotevajo projektiranja - poudarja Pertot - naj bo: Najprej kamnino izbrati, šele nato zanjo načrtovati! Primeri tradicionalne izvedbe proJUacije bokov konzol in klesarske izvedbe tradicionalnega, prosto stiliziranega ornamenta na čelu. - 5a: profil s karniso; čelni listni element je v izravnanem reliefu s polirano površino in poglobljenim dnom - 5b: profil iz kombinacije četrtinske brazde oz palice; čelni ornament je iz kroga v izravnanem reliefu - 5c: profil je iz volut; čelni ornament je poliran robni okles s spiralami v grebenastem, izravnanem in brazdnem profilu. Kamnoseški prosti posnetek obstoječega podboja stanovanjske hiše na Kontovelu (hišna tš. 19, starost neznana); poudarjena sta okenski prag in napuščni venec, nakazana robni okles in kosovna sestava. tjS&Ol Prosti posnetek z razčlembo nosilne konzole za kamnit gank iz Repna (hišna št. 5, iz začetka 19. stol.); ponavljajoči se karnisasti profili spodnje ploskve so tipični za ta okoliš. Pertot piše, da je področje človekovega ustvarjanja, ki v največji meri potrebuje kamnosekove storitve, predvsem arhitektura. Zato govorimo o kamnini, ki se jo v ta namen uporablja, kot o arhitektonskem kamnu. Ta pa mora imeti svoje posebne lastnosti. Področja arhitekture, ki uporabljajo kot gradivo naravni kamen, so po Pertotu: 1. Arhitektura v ožjem pomenu besede; v tem primem se uporablja kamen kot gradivo za izdelovanje arhitektonskih elementov (členov), ki so deli večjih gradenj ali arhitekturnega prostora. 2. Arhitektura opremljanja prostora; poleg svoje osnovne vloge, to je uporabnosti, imajo ti elementi poudarjen okrasni namen, zato govorimo o uporabnih in okrasnih elementih (izdelkih). 3. Spomeniška arhitektura; ko gre za spomeniške elemente, ki se jih postavlja v spomin na neko osebo, dogodek ali kraj. Zajetna Pertotova knjiga A4 formata z 272 stranmi, na katerih j e poleg besedila 222 fotografij, posnetih na Krasu, in 159 skic, nadrobno predstavlja 19 arhitekturnih elementov. To so: arkade, balustrade, cokli, konzole, ločni elementi, obloge, oboki, okvirni elementi, podboji, portali, preklade, stebri, stopnice, strehe, tlaki, venci, vhodni stebri, vogalni kamni, zidovi in še drugi elementi. Na enak način predstavlja Uporabne in okrasne elemente, kot so: kami- ni, mize in klopi, posode, vodnjaki (fontane, vodotoči, štime) ter drugi. In, seveda, predstavlja tudi spominska znamenja, preprosta spominska obeležja, nagrobne spomenike ter sakralne elemente. Knjigo pa končuje z razlago manj znanih strokovnih izrazov. Petotova knjiga "Kamnita dediščina Krasa" je v bistvu gradivo s tečajev za obdelovalce in oblikovalce kamna, ki jih prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v Trstu. Je preglednica izbora kraške kamnite dediščine in svetovalka, kaj oblikovati v kamnu in kako, da bo pomenilo ohranitev in bogatenje ene izmed temeljnih arhitekturnih prvin Krasa - obdelanega kamna. Pravzaprav bi moral knjigo imeti pri sebi in jo skrbno prebrati vsakdo, ki se kakor koli loteva obnove stavbnih in drugih objektov na Krasu. Enako tudi vsakdo, ki gradi nanovo in ki bi rad gradnji vdihnil vsaj nekaj kraške ahitekturne dediščine! Kamnoseški prosti posnetek okvirnega dvoriščnega portala obstoječe stanovanjske hiše v Mavhinjah (hišna št. 23, starost več kot 300 let?); sekundami proporci in profilacija sestavin (z napuščnim vencem vred) so klasični, ornamentna plastika (s profilacijo ramen) je tipična ter na mestih, kjer se najpogosteje noiavlia. r - s, TURIZEM Vse več ponudnikov TURIZEM NA KMETIJAH Agencija Kras Zgledu ponudnikov turizma na kmetijah v Vipavski dolini so letos sledili za ponudbo domače, kraške kulinarike zavzeti Kraševci. Na pomlad 1997 so ustanovili Društvo za turizem na kmetijah Praska. V njem so združeni že uveljavljeni prirejevalci osmič, lastniki v turistično ponudbo usmerjenih kmetij ali kmetij odprtih vrat, lastniki vinotočev pa tudi tisti, ki se s takšno obliko v turizem usmerjene kulinarike nameravajo ukvarjati. Kar precej jih je. Sedaj si lahko pri njih potešite lakoto in žejo, ob obisku pa vam bodo tudi svetovali, kaj za kras značilnega je mogoče videti in spoznati v njihovi bližini. In tudi pokazali vam bodo to! Podobno njim so že nekaj let organizirani tudi rejci drobnice v Društvu rejcev drobnice s Krasa. Pri njih je vedno mogoče dobiti kaj okusnega izmed kozjih in ovčjih mlečnih izdelkov. I Razlag, kaj je v bistvu turizem na kmetijah, je zagotovo toliko, kolikor je razlagalcev tega pojma, Brez dvoma pa lahko pripišemo, da je mogoče pod tem pojmom razumeti v njegovem najširšem smislu za turista uresničevanje njegovih turističnih potreb na podeželju in za ponudnika ob njegovi osnovni kmetijski dejavnosti z dopolnilnimi turističnimi storitvami zadovoljevati potrebe turistov. Ponudnikov turizma na kmetijah je sedaj največ na osrednjem delu Krasa. Poleg štirinajstih osmičaijev je še šest turističnih kmetij in en vinotoč. Seveda pa moramo šteti za ponudnike turizma na kmetijah tudi osem rejcev drobnice, ki obiskovalcem radi postrežejo svoje mlečne izdelke, zlasti sire in sime namaze. Osmičarji Po stari pravici, ki izvira iz časov nemšega cesarja Karla Velikega (1519-1555) in ki je prišla k nam z avstroogrsko monarhijo po odloku njene cesarice Marije Terezije (1717-1780), so dobili vinogradniki dovoljenje, da so svoje vinske viške prodajali v vinotočih pod vejo ah na osmicah. Ime osmica, ki se je ohranilo do današnjih dni tudi na širšem primorskem območju in najbolj na Tržaško-komenskem Krasu, zgovorno pove, da vinogradnik osem dni v letu prodaja v svoji kleti ah na svojem dvorišču - borjaču “pod bršljanovo vejo” (frasko) vino preteklega leta. Pridne gospodinje pa med tem ponudijo zraven še domačo malico in pecivo. In kdor se pripelje na Kras in na cestnem odcepu opazi lesen smernik s “frasko”, to je bršljanovo vejo, naj se poda po poti, ki mu jo smerniki kažejo. Zagotovo ga bodo pripeljali prav tja, kjer imajo tisti čas osmico. Največ osmič je v spomladanskem času, v aprilu in maju; so pa tudi v juniju in novembru okrog sv. Martina. Osmičarji na Krasu med svojimi osmimi dnevi prodaje nudijo mešana in sortna vina ter teran, domače žganje in sadne sokove, narezke iz pršuta in dmgih suhih mesnin, sira in vložene zelenjave, pečenice z zeljem in repo, joto ter štruklje in pecivo. Za leto 1998 so na Krasu že prijavili osmico: Od 6. do 15. marca: Vladimir Mahnič v Grahovem Brdu 1 pri Štorjah. telefon: 067/64-596 Od 10. do 19. aprila: Franc Jelušič v Štorjah 9, telefon: 067/68-432 Od 24. aprila do 3. maja: Jožef Abram v Svetem št. 68 pri Komnu, telefon: 067/78-223. Jože Sanabor v Ravnjah 10 pod Štjakom, telefon: 067/69-130 Od 25. aprila do 5. maja: Jože Pahor v Selah na Krasu 3, telefon: 065/58-442 Od 15. do 24. maja: Miro Škrk v Gradnjah 9 pri Avbm, telefon: 067/68-342 Od 12. do 21. junija: Dušan Rebula v Brestovici pri Komnu 32, telefon: 067/ 74-339 Od 19. do 28. junija: Milan Kosmina v Brju pri Komnu 15, telefon: 067/78-775 Od 6. do 15. novembra: Vojan Tavčar, Ivanji Grad 13, telefon: 067/77-152. Osmico prirejajo na Krasu še: Emil Jelušič, Vrhovlje 12 pri Sežani, telefon: 067/72-945 Lucijana Lozej, Ivanji Grad 1 pri Komnu, telefon: 067/77-653 Emil Luin, Coljava 2/a pri Gabrovici, telefon: 067/78-705 Alojz Pangos, Brje pri Komnu 39, telefon: 067/78-763 Oskar Terčon, Brestovica pri Komnu 16, telefon: 067/74-338 Turistične kmetije Turistična kmetija ima organizirano lastno kmetijsko pridelavo ter za turistično dejavnost urejene nastanitvene prostore za goste in prostore za strežbo jedi in pijač. Stacionarnim gostom nudi nastanitev ter predvsem jedi iz doma pridelane hrane in doma pridelano pijačo, nudi pa tudi hrano po naročilu. Oprema, prostori in zunanja ureditev kmetije so prilagojeni krajevnim arhitekturnim značilnostim in avtentičnemu okolju, prostori za strežbo hrane in pijače so ločeni od kuhinje in zagotavljajo domačnost. Turistične kmetije so sedaj na Krasu: Pri Bezkovih, Šepulje 7 pri Križu, telefon: 067/65-649. Prostora je za 40 ljudi. Ponudijo pestro izbiro domačih jedi in žganih pijač. Odprto v petkih od 17.00 do 23.00 ter v sobotah in nedeljah od 11.00 do 23.00. Ostale dni sprejmejo le najavljene skupine. Jelušič, Slope 8 pri Kozini, telefon: 066/82-966, 82-016. Prostora je za 30 ljudi. Devet ležišč. Ponudijo domače jedi in pijačo (brinjevec). Konji za jahanje. Odprto vsak dan! “ORU”, Avber 2 pri Ponikvah, telefon: 067/68-100. Dobitnik priznanja Turistične zveze Slovenije Lipov hst in pečata za gostoljubnost. Prostora za 80 ljudi. Postrežejo slastne domače jedi in teran. Odprto v petkih od 18.00 do 23.00 ter v sobotah in nedeljah od 11.00 do 23.00. Ostale dni sprejmejo le najavljene skupine. Škerlj, Tomaj 53/a pri Dutovljah, telefon: 067/65-271. Postrežejo domače mesnine, izdelke iz medu ter sortna bela vina in teran. Odprto v petkih od 17.00 do 23.00 ter v sobotah in nedeljah od 11.00 do 23.00. Ostale dni sprejemajo le najavljene skupine. Pri Tavčarjevih, Hruševica 44 pri Štanjelu, telefon: 067/79-136. Prostora za 50 ljudi. Šest ležišč. Ponudijo domačo hrano, sortna bela vina in teran. Odprto v petkih od 17.00 do 23.00 ter v sobotah in nedeljah od 11.00 do 23.00. Ostale dni sprejmejo le najavljene skupine. Marica Žiberna, Štoije 52, telefon: 067/68-401. Prostora za 60 ljudi. Ponudijo domačo hrano, malvazijo in teran. Odprto v petkih popoldne ter v sobotah in nedeljah. Kmetije odprtih vrat Kmetija odprtih vrat ima organizirano lastno kmetijsko pridelavo in na tej osnovi nudi jedi iz doma pridelane hrane in domačo pijačo (lastno vino, mošt, sadni sok, žganje) ter mineralno vodo. Storitve nudi le konec tedna (petek popoldan, sobota in nedelja) in izjemoma tudi med tednom, vendar le naprej najavljenim skupinam. Vinotoči V vinotoču kmetija prodaja in streže doma pridelano vino, alkoholne in nealkoholne pijače, hladne narezke iz domače predelave (domače salame in klobase, pršut, tunko, gnjat in druge domače mesnine, sir, zelenjavo in sadje) ter kuhane jedi iz domače predelave. Vinogradnik je vpisan v register proizvajalcev grozdja in vina, vodi predpisano kletarsko evidenco in ima na osnovi komisijsko odvzetih vzorcev ustrezne izvide za vina, alkoholne pijače in jedi. Vinotoč Ostrouška-Pelicon v Coljavi 5 pri Gabrovici, telefon. 067/77-708, ima prostora za 50 ljudi. Postrežejo tipične kraške jedi, belo vino in teran. Odprt je v petkih od 17.00 do 23.00 ter v sobotah in nedeljah od 11.00 do 23.000. Ostale dni sprejmejo le najavljene skupine. Rejci drobnice in ponudniki mlečnih izdelkov Ponudniki mlečnih izdelkov drobnice na svojih kmetijah odprtih vrat so organizirani v Društvu rejcev drobnice s Krasa. Svoj sedež ima v prostorih Kmetijske svetovalne službe v Sežani, Sejmiška l/a, telefon 067/73-484, predseduje pa mu Evgen Ger-želj. Rejci drobnice na Krasu in ponudniki mlečnih izdelkov na svojih domačijah so: Kozjereja Grželj - Drago Grželj, Senožeče 3, telefon: 067/755-490. Kozjereja družine Mihalič - Rado Mihalič, Ocizla pri Kozini, telefon 066/82-865. Kozjereja Mozetič - Klavdija in Miloš Mozetič, Gorjansko 94 pri Komnu, telefon 067/78-543. Kozjereja Milivoj Žerjal - Tomaj 75/b pri Dutovljah, telefon 067/65-759. Ovčjereja Evgen Gerželj - Dolenja vas 46 pri Senožečah, telefon 067/755-474. Ovčjereja Bruno Korošec - Socerb 16 pri Črnem kalu, telefon 066/59-176 Ovčjereja Ivan Pečar - Prešnica 18 pri Kozini, telefon 066/81-227. Ovčja farma Vremščica - Karlo Zanuttini, Divača, Kraška cesta 73, telefon 067/60-160. Za orientacijo, kje na Krasu so že turistične kmetije in kmetije odprtih vrat, ki dopolnjujejo in bogatijo siceršnjo kulinarično ponudbo tradicionalnih tovrstnih ponudnikov, svetujemo bralcem še pogled na pričujoči zemljevid! Gradnja tako imenovane Južne železnice Dunaj-Trst je bila v takratni Avstro-Ogrski velik gradbeni podvig, zato so pred njo preštudirali veliko inačic različnih smeri. Vse ponujene inačice proge med Dunajem in Jadranskim morjem so potekale skozi Ljubljano. Več inačic različni smeri za trasiranje proge Prvotni osnutek je predvideval progo od Ljubljane skozi Vrhniko čez Razdrto in po Vipavski dolini do Soče ter naprej do Benetk in proti Milanu. Pri kraju Fara ob Soči pa naj bi se od nje odcepila proga proti Tržiču oziroma Trstu. Predlagano smer je nadrobno analiziral polkovnik Karl pl. Cattinelli in prišel do sklepa, daje smer Ljubljana-Razdrto-Vipava zaradi širokega gorskega grebena in zaradi klimatskih razmer neprimerna. Predlagal je novo smer: Ljubljana-Medvode-Škofja Loka-Poljane-Žiri-Idrija-Most na Soči-Gorica-Gradišče-Trst z odcepom v Italijo. Smer pa ni bila pogodu Avstrijskemu Loydu, v katerem so se zbali, da bi jim ravninska proga med Trstom in Benetkami odvzela dotedanji monopol. Zato so pričeli propagirati smer proge iz Ljubljane čez Ljubljansko baije, skozi Logatec in čez Kras v Bazovico. Ni jih motilo, da je smer ob Savi, Sori, Idrijci in Soči že pregledal in potrdil Aleksander Covedalias. V Postojni izpostavljeni višji inženir Simon Fojker je že leta 1836 dobil nalogo, naj preouči za železniško progo del kraš-ke inačice od Ljubljane do Pivke. Naredil je zanimiv predlog trase, po kateri naj bi proga obšla Ljubljansko barje. Predlagal je smer Ljubljana-Pijava Gorica-Iški Vintgar-Cerk-nica-Rakek. Peter Leskovec je 6. marca 1837 predložil Kmetijski dmžbi v Ljubljani načrt Južna železnic Karol Rustja r-™."™-. n. Zemljevid z vrisano železniško progo Ljubljana-Trst, katerega original hranijo v Arhivu Republike Slovenije Nedaleč od nekdanjega borovniškega viadukta stoji v smeri proti Postojni Jelenov viadukt, ki že 140 let služi svojemu namenu. za železniško povezavo Kranjske z Goriško v dveh smereh. Prva inačica je predvidela smer: Ljubljana-Log-Vrhnika-Podlipa- Smrečje-Dobračevo-Fužine-Sovodenj- v dolino Idrijce ter naprej po že omenjeni Cat-tinellijevi smeri do Gorice in podinačico Sovodenj-Cerkno- v dolino Idrijce. Druga njegova inačica pa je predvidela smer: Ljublja-na-Medvode-Škofja Loka-Hotavlje-Kopa-čica-Cerkno in naprej po prvi inačici. Ta načrt je Leskovec 18. marca istega leta predložil tudi nadvojvodu Ivanu med posvetovanjem v hotelu Malič v Ljubljani. Nov zagon raziskovanju krasa Potem so kar nekaj let dajali prednost progi po dolini Save, Sore, Idrijce in Soče, dokler ni generalni nadzornik projektantskih in gradbenih del inženir Karl Ghega po nalogu predsednika dvome komore barona Kubecka pregledal obe inačici - kraško in savsko-soško - ter odredil, naj se temeljito preouči kraško inačico. Kar desetletje so potem intenzivno raziskovali Kras različni strokovnjaki, ki so - sodeč po prvi razpravi o sestavi kraških tal v knjigi “Der Verkehr OD LJUBLJANE DO TRSTA Na prehodu železniške proge Ljubljana-Trst z Ljubljanskega barja na kras se je do začetka druge svetovne vojne ločil mogočen borovniški viadukt, ki so ga strokovnjaki ob zgraditvi šteli za največjega in najlepšega v Evropi. Dolg je bil 561 metrov in visok 38 metrov. V spodnji etaži je imel 22 lokov, v zgornji etaži pa jih je bilo 25. Stal je na 24 stebrih in na dveh opornikih. Stebri so sloneli na 4000 hrastovih pilotih. V viadukt so vgradili 31.600 kubičnih metrov obdelanega kamna, 32.000 kubičnih metrov lomljenega kamna in 5 milijonov kosov opeke... Fotografija je iz decembra 1940. Ob umiku ga je jugoslovanska vojska 10. aprila 1941 ob 17,30. uri razstrelila. Zgornja slika: Borovniški viadukt so z namestitvijo železne konstrukcije na porušenem delu usposobili za železniški promet Italijani, a so jo med vojno uničili anglo-ameriški zavezniki... Fotografija je iz leta 1945, po koncu vojne. zvvischen Triest und der Monarchie und die Wien - Triester Eisenbahn” (po slovensko Promet med Trstom in monarhijo in železnica Dunaj-Trst) iz leta 1841, ki jo je napisal prof. dr. Franc Ksaverij Hlubek - prišli do mnogih spoznanj, pomembnih za gradnjo železniške proge po kraškem svetu. Tako sta se končno izoblikovali dve glavni inačici smeri železniške proge od Ljubljane do Trsta s številnimi delnimi podi-načicami. Prva po dolini Save, Sore, Idrijce in Soče ter druga čez Kras. Primerjavo glavnih prvin obeh smeri prikazuje preglednica na 30. strani, iz katere j e razvidna velika prednost železniške proge čez Kras, čeprav je prišlo pozneje, med gradnjo, do velikih odstopanj od načrtovanega zaradi težav na Ljubljanskem barju, pri gradnji viadukta v Borovnici in zaradi težav z vodo na Krasu. Devetega oktobra 1849 je inženir Karl Ghega predlagal, naj se sprejme kraško inačico železniške proge Ljubljana-Trst. Na posvetovanju v Ljubljani so njegov predlog sprejeli, zato je Ministrstvo za trgovino, obrt in javna dela oktobra 1849 izdalo nalog za izdelavo končnega gradbenega projekta železniške proge Ljubljana-Trst čez Kras. Da je bila izbira pravilna, seje potrdilo 120 let pozneje, ko so na čez Kras začeli graditi avtocesto, ki poteka v glavnem vzdolž železniške proge Ljubljana-Trst. Primerjalni podatki za obe inačici proge Ljubljana - Trst Zgodovina se ponavlja Proga Ljubljana-Trst doseže najvišjo točko v Postojnskih vratih s 602,55 metra nadmorske višine. Ta kraj je na vsem dinarskem območju najprimernejši za prehod k moiju, zato so ga uporabljali že davni prednamci na poti med Jadranom in Podonavjem. Železniška proga med Ljubljano in državno mejo pri Sežani je sedaj dolga 116,6 km in je speljana čez 39 katastrskih občin. Njena prvotna dolžina je bila le 113,2 km, podaljšali pa so jo za 3,4 km zaradi obvoznice v Borovnici. Do konca prve svetovne vojne je proga Ljubljana-Sežana prešla deželno mejo med Kranjsko in Goriško Gradiščansko (Kronland Krain - Kustenland) na 527,033. kilometru od Dunaja (sedaj na 663,988. kilometru od Beograda) med Vremami in Divačo. To je bila hkrati tudi meja med okrajema Postojna in Sežana, meja med občinama Senožeče in Sežana ter meja katastrskih občin Famlje in Gornje Ležeče. Po določilih Rapalske pogodbe je državna meja med Kraljevino SHS in Italijo sekala železniško progo med Rakekom in Postojno na 485,990. kilometru od Dunaja (sedaj na 619,590. kilometru od Beograda in na 91,353. kilometru iz Trsta). Ko je bil 20. junija 1945 v Devinu podpisan sporazum med jugoslovansko in anglo-ameriško zavezniško armado in je bila Julijska krajina razdeljena v cono A in cono B, je bila proga od Rakeka do Povirja v coni B, od tod naprej proti Trstu pa je bila v coni A. Meja med obema conama je bila na 671,525. kilometru od Beograda. Ko je 15. septembra 1947 začela veljati mirovna pogodba z Italijo, sta bili odpravljeni državna meja pri Rakeku in meja med conama A in B pri Povirju. Nova državna razmejitev med Slovenijo in Italijo je sedaj na 682,499. kilometru od Beograda (na 31,760. kilometru od Trsta), kar je tudi nekako nekdanja meja med Goriško Gradiščansko in Trstom z okolico (Kiinstenland -Stadtgebeit Triest). Elementi primerjave Dolžina proge (km) Največja nadmorska višina (m) Vzponi: - do 4 promile (m) - od 4 do 16,6 promil (m) - več kot 16,6 promil (m) Vodoravna proga (m) Število krivin Najmanjši polmer krivin (m) Število viaduktov Skupna dolžina viaduktov (m) Predvidena cena viaduktov (goldinarji) Število predorov Skupna dolžina predorov (m) Najdaljši predor (m) Dolžina predorov v premi (m) Dolžina predorov v krivini (m) Predvidena cena predorov (goldinarji) Ocenjeni vsi stroški gradnje železnice Ljubljana-Trst (goldinarjev) Čas gradnje železnice (leta) Čez Kras Sava-Sora-ldrijca-Soča 144,9 192,6 602 538 26.812 55.531 78.991 90.808 12.684 10.649 21.906 29.396 212 361 189,6 189,6 28 55 3.683 5.371 2,206.546 3,475.382 5 49 1.879 7.916 493 2.342 1.879 3.849 - 4.067 1,601.738 6,518.200 16,282.413 25,961.691 3 6 Vzdolžni presek vzponov in spustov kraške železniške proge Ljubljana-Trst Nadmorska višina tako kot je objavljena v Acta carsologica. Zbornik končuje nekaj poročil ° . mednarodnih srečanjih, ki so se jih udeležili so- j delavci Inštituta za raziskovanje krasa in o po- . membnejši najnovejši krasoslovni literaturi. i^LVArzr/vvL. oi/v\rLizc5cLc_y(_^/c_,xiZ GORENJE ENOSTAVNO IN LOGIČNO ZA VSAKO VOZILO ... ZA VSE ZAHTEVE. Proton Top Sint Proton Garant Proton Avant SAE 5W-40 SAE IOW-40 SAE l5W-40 popolnoma sintetično motorno olje delno sintetično motorno olje mineralno motorno olje primerno za najzahtevnejše bencinske in dieselske motorje s turbinskim polnilnikom in katalizatorjem ali brez primerno za zelo zahtevne bencinske motorje s turbinskim polnilnikom in katalizatorjem ali brez ter dieselske motorje osebnih in manjših dostavnih vozil primerno za vse vrste bencinskih motorjev s turbinskim polnilnikom in katalizatorjem ali brez ter za dieselske motorje osebnih in manjših dostavnih vozil zagotavlja lažji zagon motorja, manjšo porabo gorivo in olja ter popolno zaščito pri vseh pogojih obratovanja ščiti pred obrabo in korozijo ter vpliva na manjšo porabo goriva zagotavlja vsestransko zaščito in brezhibno delovanje motorja v vseh razmerah PETROL PROTON MOTORNA OUA NOVIH DIMENZIJ. VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO LETO! V letu, ki prihaja, Vam želimo .. veliko srečnih priložnosti, da bo sreča doma pri Vas. 010UUIL|S0A (Mas Aq 93 „a>|in ue/vvs,, 'seja souang o*oud '0008 epiaui| 73779/<4>,1997 E CZ) o u o H 5 o E vn o <» o >Uu- Cd OJ W ti -d Ul £ tiE bb2 rt O u rd CZD cd2 ti| J3_ti u <-u O on cd a. o| , u (U ▻ Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana