Sl (venski
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za nečlane Din 30-—; posamezna številka Din 2-— ♦ Uredništvo in uprava: Celje. Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto IV Celje, dne 25. avgusta 1933 Štev. 17
Savinjski:
Kaj pa letos?
Kako bomo pa letos prodajali in prodali? Ali bo bolje hitro dati, ali bolje držati? Kakšne bodo in kako se bodo gibale cene? Kopica vprašanj, ki se podijo že sedaj hmeljarjem po glavi in jim povzročajo največje skrbi! Kakšna bo cena in kako bo prodal, je že sedaj glavna in edina skrb hmeljarja. To pa ni prav in tudi ne v redu. Je že prav, da se že sedaj zanima t u d i za ta vprašanja, vendar glavna skrb mu mora sedaj biti le, da postavi na trg čim najboljše blago.
Dobro se je odrezal letos naš golding. Kakor je v začetku slabo kazal, se je pri ugodnem vremenu zasmejal v brk peronospori ter drugim škodljivcem in rastlina se je bogato obložila s polnimi, pravilno oblikovanimi in kompaktnimi kobulami docela gladko zelene barve kakor že davno ne. Pridelek v vsakem oziru prvovrstne kakovosti je tu — vendar visi še na drogih in glavna skrb vsakega pametnega hmeljarja sedaj mora biti, da hmelj lepo obere, pravilno prebere in posuši, da bo tudi na kupu za prodajo imel res v vsakem oziru prvovrstno blago. Potem šele bo njegova in edina skrb, kdaj in po čim bo prodal.
Paziti je treba pri obiranju, da obiravci ne grabijo vsevprek in mečejo v en koš, temveč je treba blago tudi prebirati in le brezhibne kobule obirati skupaj, premajhne ali prevelike, obtolčene ali na drug način pokvarjene pa posebej. Prvovrstno blago bomo prodali kar najdražje, drugovrstno pa bomo dali tudi nekaj ceneje. Pri sušenju skrbno pazimo, da pride hmelj v sušilnico suh in ne rosen, da bo ostal brezhiben v barvi; toplomer v spodnji lesi ne sme nikdar nad 42° C, da ne bo blago sežgano. Le za skrbno obrano, prebrano in posu-
šeno blago bomo lahko zahtevali in brez dvoma tudi dosegli primerne cene.
Kakšni pa so izgledi na ceno in prodajo? Vsekakor mnogo boljši kakor pa zadnja leta! Svetovni pridelek hmelja bo najmanj za 100.000 stotov manjši kakor pa svetovna poraba. Sicer obetajo zadnji čas nasadi povsod obilnejši pridelek, toda pri obiranju se bo pokazalo, da so tozadevne trditve pretirane in nikjer ne bodo nabrali toliko, kakor računajo. Stare zaloge po pivovarnah so precej izčrpane, ker so pivovarne h koncu lanske sezone zaradi ugodne konjunkture mnogo nakupljenega hmelja lanskega pridelka zopet prodale. Konsum piva se je zadnji čas pri tej vročini povsod precej dvignil, kar bo brez dvoma pri pivovarnah vzbudilo več volje za nakup. Ako pretehtamo stvarno vse činitelje, ki odločilno vplivajo na višino in gibanje cen, pridemo do zaključka, da se nam letos za naš pridelek obeta zopet enkrat dobičkonosna cena, ki naj pokrije vsaj deloma težko izgubo zadnjih let.
Vsekakor pa je kalkulacija za letošnjo sezono težja, kakor je bila prejšnja leta. Za višino in gibanje cen bo namreč v prvi vrsti merodajen ameriški trg, ki je vsa leta prohibicije bil sploh brez pomena. Ako bo mnogo in trajno povpraševanje za ameriški račun, se nam obetajo prav dobre cene, ki se bodo tudi čvrsto držale. Gotovo pa ni prav nič v prilog letošnji sezoni padec dolarja v zadnjih mesecih od 74 na 54 Din. Za USA pač ostane dolar vedno dolar in smelo lahko trdimo, da bo vprav padec ameriške valute glavni vzrok, če letos ne bo na vsakem hmeljskem drogu visel cel stotak.
Pri nas se predprodaje po 20—25 Din pridno razveljavljajo ali spreminjajo v nove po 35—55 Din, dočim se v Češkoslovaški ponuja že do 90 Din za kg,
in računajo v Nemčiji, da bodo dobili nad 100 Din za kg. Tujih kupcev imamo letos pri nas že sedaj nekaj več kakor lansko leto. Kakor iz vsega sledi, bo letos zanimanje prav živahno in so naše zahteve po začetnih 65—75 Din za kg docela upravičene. Leto upanja imenujejo hmeljarji letošnje leto in če se v USA stavljene nade uresničijo, se ne bodo prevarili. Potek sezone in gibanje cen pa seveda zavisi od nadaljnjega razvoja položaja. Naš list bo, kakor vedno dosedaj, tudi letos skrbel, da bodo hmeljarji čim bolje poučeni, ter jim od časa do časa dal tudi potrebne migljaje, kako in kaj morajo ukreniti. Že danes pa moramo poudariti, da izpod paritete letos našega pridelka ne damo, pa naj bo že cena taka ali taka. S prodajo ne kaže hiteti, dokler se cene prav ne razvijejo, le kdor nujno potrebuje denar, da zamaši najbolj nevarne luknje, lahko odrine par stotov.
Postanek ameriške prohibicije
(Konec.)
Liga je protežirala vse suhe kandidate brez ozira na stranke in tako so volilci lahko volili po svojem strankarskem prepričanju in obenem tudi za prohibicijo. Uspeh tega boja se je pokazal takoj v parlamentu, kjer je bila prohibicijska resolucija sprejeta s 19/ glasovi proti 190. Potrebne dvetretjinske večine sicer še ni bilo, a večina je bila vendarle. Medtem pa je število suhih državic naraščalo; do konca leta jih je bilo že 25, v prvih mesecih leta 1917 so pristopile še nadaljnje 3, tako, da jih je bilo skupaj 26 z več ali manj strogim prohibicijskim režimom. In v teh okolnostih je vstopila Amerika v svetovno vojno.
Vojna je prohibicijskemu gibanju mnogo pripomogla: osredotočila je vso moč v Washington, pokazala nujno potrebo varčevanja z živili in dvignila odpor proti vsemu nemškemu. Tekom vojne se je namreč pokazalo, da se centralistično da odrediti marsikaj, kar se je zdelo poprej nemogoče, pomanjkanje živil je izzvalo odpor zoper uporabljanje istih za izdelovanje alkoholnih pijač, kar je Liga takoj izkoristila za prepoved izdelave alkohola iz živil sploh, in končno je tudi ozke stike pivovarske industrije z Nemčijo Liga prav spretno uporabila za hujskanje javnega mnenja zoper Nemčijo, pivovarsko industrijo in za prohibicijo. V teh okolnostih je senator Sheppard že tri mesece po napovedi vojne zopet nastopil v obeh zbornicah z zghtevo, da se prohibicija vnese kot dodatek v ameriško ustavo. Po dolgotrajnih razpravah in iz-preminjevalnih predlogih je bil Shepardov predlog dne 1. avgusta 1917 sprejet v senatu s 65 glasovi proti 20 in 17. decembra v parlamentu z 282
glasovi proti 128 potrjen ter nato odstopljen posameznim državicam Unije s priporočilom, da ga sprejmejo kot 18. amandement ustave.
Javnost je bila tedaj zaokupljena z dogodki na bojiščih in se za to zadevo sploh ni zmenila.
Že 8. januarja 1918 je kot prva državica Mississippi sprejela prohibicijski dodatek ustave s 122 glasovi proti 8. Tekom istega meseca so sledile še 4 državice, do konca leta daljnjih 10 in začetkom januarja prihodnjega leta nadaljnjih 20, skupno torej 35. Dne 16. januarja 1919 se je priključila suhim še državica Nebraska ter je bila tako dosežena potrebna tričetrtinska večina in
— prohibicija prejeta v ustavo.
Ostale državice, ki svojevoljno niso sprejele prohibicije, lahko sedaj po ukinitvi postanejo takoj mokre, dočim morajo druge iti najprej zakonito pot ter prohibicijo zopet razveljaviti z glasovanjem v svojih zakonodajnih skupščinah.
Tekom cele prohibicijske gonje so se mokri prav slabo branili. Saj pa tudi ni bilo potrebne organizacije. Ameriška delavska zveza je sicer sklicala nekaj protestnih zborovanj in zagrozila s splošno stavko, pa je cela akcija z geslom »brez piva ni dela« in s pretnjo splošne stavke vred žalostno propadla.
Že isti dan, ko je državica Nebraska s svojim pristopom k suhim odločila o prohibiciji, je sporočila Liga, da ima pripravljene že tudi načrte izvršilnih zakonov in meseca maja je Volkstead že predložil parlamentu izčrpen načrt zakona o izvajanju prohibicije. Sicer so strokovnjaki pobijali Volksteadov predlog, češ, da je preoster in se opira preveč na izjemne vojne razmere, toda parlament ga je kljub temu sprejel z 287 glasovi proti 100 in kmalu nato ga je sprejel tudi senat. Na veliko začudenje vseh pa predsednik Wilson ni hotel potrditi zakona, češ, da niso v njem dovolj razli-kovane začasne vojne odredbe in ustavna prohibicija. Toda že dve uri potem, ko je predsednik postavil svoj veto, je parlament zakonski predlog zopet sprejel s 176 glasovi proti 55 in par dni potem ga je prav tako ponovno sprejel tudi senat
— in tako je dne 16. januarja 1920 o polnoči zavladal v Ameriki suhi režim.
Po dr. ing. V. Vrbensky iz Č. chm.
o ugodnih cenah našega izborno izbranega modno-manulakturnega blaga!
Ugodni položaj našega trgovskega lokala na eni najprometnejših celjskih ulic nam omogoča živahno kupčijo, hitro in stalno menjavo blaga ter Vam zato lahko vsak čas zaupno postrežemo s svežim in modernim manulakturnim blagom po konkurenčnih cenah. Da izkoristite to ugodno priliko — Vas vabi manufakturna trgovina
Valentin Hladin, Celje
Hmeljarji!
Letošnja sezona pričenja. Zopet enkrat se nam obetajo boljše cene, kakor smo se jih morali navadili zadnjih par let. Izgleda, da se letos pri ceni ne bomo vlekli samo za kronce in dinarčke, temveč tudi za cele kovače. Pri nizki ceni je hmeljar izgubil le par stotakov, če je prodal prepoceni, pri višji pa bo kar par tisočakov. Zato bo treba letos še prav posebno točno zasledovati gibanje cen, da ugodno konjunkturo čim bolje izkoristimo.
»Slovenski hmeljar« pa je v odločilnem trenotku skoro brez sredstev. Zato prilagamo današnji številki položnice in prosimo vse naročnike, da nujno poravnajo naročnino, ker le v tem slučaju bomo mogli po potrebi izdajati tudi posebne izdaje. Hmeljarske podružnice naj poberejo zaostalo naročnino in jo skupno nakažejo upravi.
Pa še nekaj, hmeljarji! Preglejte vedno tudi oglasni del lista in se povsod sklicujte na oglase
v našem listu. Trgovce, kjer nabavljate svoje po-' trebščine, in denarne zavode, kjer imate opravka, pozovite, da z oglasi podpirajo vaš strokovni list! Ko se bodo obiravci vračali domov, jih ne pozabite opozoriti na tvrdke in zavode, ki oglašujejo v hmeljarskem glasilu. Kdor z oglasi podpira hmeljarsko glasilo, podpira s tem hmeljarje in njihove interese, pa je prav, da tudi njega podpirajo hmeljarji. Le kdor podpira hmeljarske interese, sme od hmeljarjev kaj zahtevati. Vsi se hočejo okoristiti z letošnjo hmeljsko konjunkturo, zato pa je tudi njihova dolžnost, da jo pomagajo hmeljarjem čim bolje izkoristiti; to pa store najbolje na ta način, da oglašujejo v hmeljar-skemglasiluin mu na ta način omogočijo tudi nujno potrebne posebne izdaje. Hmeljarji, povejte jim to, preglejte vedno tudi oglasni del lista in bodite dosledni: kakorkdozavas, tako tudi
vi za njega! UPRAVA.
Razno
Ljudska posojilnica v Celju izplačuje svojim vlagateljem nemoteno potrebne vsote za obiranje hmelja.
Površina hmeljskih nasadov v USA se je z lanskih 8902 ha zvišala letos na 11.046 ha, lorej za 2144 ha, in sicer v Washingtonu z 1012 na 1578, v Oregonu z 6272 na 6879 in v Kaliforniji z 1618 na 2589 ha.
Površina nasadov in pridelek hmelja v žaleškem okolišu v letu 1932 se med nemškim in češkim prebivalstvom različno giblje. V 234 nemških občinah je bilo 5581 hmeljarjev, ki goje skupno 25,351.200 rastlin in so pridelali 36.186 stotov hmelja, v 118 čeških občinah pa je bilo 4274 hmeljarjev, ki goje skupno 14,311.560 rastlin in so pridelali 20.083 stotov hmelja; skupno goji v ža-
teškem okolišu v 352 občinah 9855 hmeljarjev 39,662.760 rastlin in so pridelali lam skupno 56.269 stotov hmelja. Kakor razvidno, so sorazmerno v nemških občinah večji hmeljarji kakor v čeških.
Površina hmeljskih nasadov na Bavarskem se je
zvišala z lam na letos za 1255 ha t. j. 18-73%; lam je znašala namreč 6763 ha, letos pa že 7991 ha. Se vidi, kdo najbolj hiti širiti nasade vkljub vsem lepim odredbam o regulaciji površine nasadov!
Uvoz hmelja v Romunijo je zaradi najnovejše odredbe trgovinskega ministrstva precej oiežkočen. Od 1. julija 1.1. dalje je namreč treoa za vsako pošiljko hmelja iz inozemstva posebno uvozno dovoljenje trgovinskega ministrstva. Poleg tega dovoljenja pa je treba pri zacarinjenju pokazati tudi potrdilo o izvoru hmelja, ki mora biti vidirano po romunskem konzulu.
Uvoz piva v USA je znašal meseca maja 1.1. že 37.710 hi, dočim v aprilu le 6140 hi. V maju je največ, t. j. 28% imporiiranega piva uvozila v USA Japonska, namreč 10.612 hi, potem Kanada 10.422 hi, Kuba 5192 hi, Mehika 4434 hi in vsa Evropa skupno le 7050 hi.
Regulacija površine hmeljskih nasadov v Nemčiji je že določena s posebno odredbo, katere namen je preprečiti nadprodukcijo in po kateri je za vsak nov nasad potrebno posebno dovoljenje. Zanimivo pa je, da so za letos izdana tozadevna dovoljenja za vse nove nasade, katerih pa v Nemčiji ni malo, ker trdijo Nemci, da pridelajo še premalo hmelja za lastno porabo m morajo zato produkcijo še povečati.
Japonska pivovarska industrija napreduje. V letu 1931 je produkcija piva znašala 1,376.750 hi, lani pa 1,379.470 hi, izvoz piva pa predlani šele 65.850 hi, lani pa že 123.860 hi.
Tudi pivovarsko osobje hočejo izvažati iz Evrope v USA, vendar je to zelo otežkočeno, ker so izseljeniške kvote posameznih držav zelo majhne, izjem pa Američani ne poznajo.
Pijanca domov spravili mora v Ameriki po najnovejši odredbi tisti gostilničar sam na svoje stroške, pri katerem se je napil. Pa se gostilničarji ne boje preveč te odredbe, ker se bo s slabim pivom le malokdo opil, močnejše pijače pa še niso dovoljene.
Konsum pijač na češkoslovaškem pada. Po podatkih državnega statističnega urada se je konsum piva do leta 1929 stalno višal, potem pa je začel padati. Leta 1929 je znašal 11,610.000 hi. 1. 1930 le 11,420.000 hi, leta 1931 že samo 10,380.000 hi. in leta 1932 komaj še
9,560.000 hi; povprečni letni konsum na osebo se je dvignil s 52-1 lv letu 1923 na 77-8 v letu 1929, potem pa je padel v letu 1930 na 76-2 1, predlani na 69-2 1 in lani na 63-5 1. Pivovarska industrija se osredotočuje vedno bolj le na velike pivovarne; od 583 pivovarn v letu 1923 jih je lani obratovalo le še 430. Obratno pa se konsum vina, najbrž radi nizke cene, dviga in je znašal lani 480.987 hi proti 464.815 hi v letu 1929 in 451.632 hi v letu 1923. Konsum ostalih opojnih pijač pa tudi stalno pada, slično kakor pri pivu; v letu 1923 je znašal 35.462 hi, v letu 1929 že 76.648 hi in lani zopet le 56.792 hi.
Konsum piva v Italiji je silno nazadoval. Produkcija piva v letu 1932 je znašala le 396.758 hi proti 651.495 hi v prejšnjem letu, torej za 254.737 hi ali celih 40% manj.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Dočim so posamezni pričeli že h koncu prejšnjega, se je v začetku tekočega tedna pričelo splošno obiranje hmelja, katero pa je prva dva dni zelo oviralo deževno vreme. Izdatne padavine so za večino nasadov prišle že prepozno, posameznim, v razvoju zaostalim in še ne dozorelim, pa bodo še koristile. Sicer pa je sedaj nujno potrebno lepo vreme, da se čimprej in nemoteno izvrši obiranje. Letošnji pridelek je v vsakem oziru prvovrstne kakovosti, izredno blage arome in brezhibno gladko zelene barve, glede množine pa bo precej bolj pičel, kakor se je računalo, ter bo znašal komaj 10.000—12.000 stotov; huda suša in tropična vročina zadnji čas je povzročila, da se v nekaterih legah in nasadih kobule niso mogle prav razviti. — Kupčija se polagoma razvija. Predprodaj se je mnogo razveljavilo ali pa spremenila cena od 20—25 na 35—45 Din in zadnji čas že tudi do 55 Din za kg, ali pa se določi dnevna cena do gotovega roka. Po dnevni ceni, ki bo do določenega roka v prihodnjem mesecu, je bilo že tudi prodanih par manjših partij in nekaj stotov blaga za vzorce, ker hmeljarji neradi prodajajo in zahtevajo višje cene; vendar pa je že bilo tudi nekaj zaključkov po čvrsti ceni 50—60 Din za kg. Živahnejša kupčija se bo vsekakor razvila šele pozneje, ko bo že dovolj suhega blaga na razpolago.
Vojvodina: Po izdatnem deževju preteklega tedna razvoj hmeljske rastline prav hitro napreduje in se bo prihodnji teden pričelo splošno z obiranjem. Nasadi so se zelo popravili in računa se, da bodo dah okrog 5000 stolov pridelka. O škodljivcih in boleznih ni niti sledu več in obeta se nam blago prvovrstne kakovosti in lepe gladko zelene barve. Zgodnji hmelj je že obran. — O kupčiji zaenkrat še ne more biti govora, pač pa se za zeleni, še neposušeni hmelj, ki se pri nas v malem obsegu tudi trži, ponuja do 110 Din za kg.
Češkoslovaška: V tekočem tednu se je pričelo splošno z obiranjem, ker ni bilo več kaj pričakati in je postajala tudi nevarnost rdečega pajka od dne do dne večja. Stanje nasadov je v žaleškem okolišu radi nepretrgoma trajajoče suše in vročine bilo vedno slabše, par kapljic dežja tu in tam je vse premalo izdalo. Letošnji pridelek bo glede množine precej zaostal za lanskim in znašal komaj 45.000—50.000 stotov, glede kakovosti pa ga bo znatno prekašal; kobule so ostale sicer majhne, vendar so težke in brezhibno gladko zelene barve. Z obiranjem pa bo treba hiteti, ker se je v najbolj suhih legah že pojavil rdeči pajek, dočim drugih bolezni in škodljivcev ni več. V Roudnici je prav tako suho in se pojavlja že pajek, v Ušieku in Dubi pa je bilo začetkom meseca precej dežja ter so si nasadi dobro opomogli in obetajo obilnejše pridelke. — Na tržišču je mirno in prometa skoro ni več. Lanski žateški pridelek notira 70—83 Din, predlanski pa 24 do 28 Din, vendar le nominalno. Sele z novim pridelkom se pričakuje tudi večja živahnost. Lanskega žateškega pridelka je bilo znamkovanih dosedaj 43.116 bal v skupni teži 56.057 stotov.
Nemčija: Pri ugodnem vremenu, izdatni vlagi in toploti se je stanje nasadov še izboljšalo; splošno se računa, da bo letošnji pridelek glede množine celo
nekoliko obilnejši kakor lanski, glede kakovosti pa ga bo za mnogo prekašal. V največjem nemškem okolišu Hallerlau-u, se pričakuje prav obilno in prvovrstno letino, v Spaltu prav dobro, v ostalih, manj pomembnejših okoliših pa slabo. V Hallertau-u in Spaltu bodo prihodnji teden začeli že splošno z obiranjem, dočim se pozni hmelj prične obirati šele prihodnji mesec. Hmeljarji v najboljših okoliših so imeli letos izredno srečo, da so v času največje suše in vročine še pravočasno dobili izdatne padavine in so se kobule lahko popolnoma razvile. — Tržišče je mirno in prometa prav malo, ker za prejšnje letnike pač ni več dosti zanimanja. Cene so še nazadovale in lanski pridelek notira sedaj Haller-tau 60—70 Din, Spalt 65—77 Din, gorski 55—65 Din in najboljši Tettnangski 74—77 Din za kg.
Francija: Stanje nasadov se vidno izboljšuje, četudi je še vedno zelo neenakomerno. Bolezni in škodljivci so izginili, rastlina je odcvetela in cvet polagoma prehaja v kobule. Pridelek zgodnjega hmelja ne obeta mnogo, pozni pa bo znatno boljši. — Tržišče je mirno in brez prometa. Sicer pa je letnik 1932 že razprodan in bi bili na razpolago le še starejši letniki.
Poljska: V tekočem tednu se je pričelo pri nas splošno obiranje hmelja. Nasadi so se precej popravili, ker je sredi meseca izdatno deževalo ter je bilo vlage dovolj, da je hmelj lahko dobro dozorel. Pridelek bo izvrstne kakovosti in glede množine precej enak lanskemu; posamezni nasadi dajo sicer manj, zato pa je letos obdelanih mnogo nasadov, ki lani niso bili. Celokupni letošnji pridelek se ceni na 18.000—20.000 stotov. — Na tržišču je še popolno zatišje ter se bo šele z novim pridelkom pričela tudi večja živahnost.
Belgija: Pri izdatnih padavinah se je stanje nasadov zopet izboljšalo in kobule se prav dobro razvijajo. Z obiranjem se bo pričelo prihodnji teden. Računa se, da bo pridelek glede množine precej enak lanskemu. — Tržišče je mirno in so cene nekoliko nazadovale. Lanski letnik notira sedaj 44 Din, letošnji v predprodaji za oktober in november pa 35 Din za kg.
Anglija: Stanje nasadov se je precej poslabšalo, ker pri silni vročini in suši rastlina ne more prav razviti kobul; pojavlja se že tudi rdeči pajek, katerega pa hmeljarji na vse kriplje zatirajo, da se ne more razširiti. Izdatno deževje bi bilo že nujno potrebno, vsaj še zadnji čas pred obiranjem, ki se bo precej zakasnilo in pričelo šele koncem meseca. Računa se, da bo pridelek glede množine ponekod večji, drugod zopet manjši, skupno pa precej enak lanskemu, ki je znašal
90.000 stotov. — Tržišče je mirno in skoro brez prometa. Le bolj nominalno notira lanski letnik sedaj 58 do 63 Din, predlanski 10—22 Din in starejši letniki 4 do 12 Din za kilogram.
Amerika: Pri ugodnem vremenu se hmeljsko rastlina prav dobro razvija in izgledi na letošnji pridelek so vedno boljši. — Tržišče je mirno in cene nazadujejo. Lanski letnik notira sedaj 57—62 Din, predlanski 50—54 Din, starejši letniki do 33 Din, importirani hmelj lanskega pridelka iz Evrope pa 108—119 Din za kg. Prometa je prav malo. Veliko je zanimanje za razvoj nove sezone v Evropi.
Preglejte in upoštevajte inserate!
Za razvedrilo
Nevoščljivost.
Mati: »Mimica, to pa ni lepo, da si potico sama pojedla. Ali nisi prav nič mislila na bratca?«
Mimica: »O, pač, mislila sem, da bi le ne prišel, dokler jo ne pojem.«
Odkritosrčno.
»Zakaj se jočeš, Lojzek?«
»Oče se je udaril s kladivom po palcu.«
»Nič ne jokaj, saj bo oče kmalu ozdravel.«
»Da, toda ko se je udaril, sem se zasmejal.«
Ta znak Vam jamči, da prihranite Din 2m- pri 1 kg mila, zato zahtevajte le
cenejše ,Hubertus‘ terpentinovo milo!
terpentinovo milo
je cenejše, toda prav tako dobro!
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
<>
stf*anicc
hm«'»**
iO
se dobe
v
drogeriji „Sanitas“
Celje, Aleksandrova ul. 5
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
♦
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
♦
___________♦ _
Za hraniIne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
n
Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE
v Celju, Aškerčeva ulica
Zaloga cementa!
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2. proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3. v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«;
4. sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se
obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in
v Mariboru
na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si