Stev. 106 TRST, v ponedeljek 13. aprila 1909 Tečaj XXXIV k// / IZHAJA VSAKI DAN 1utM ob nedeljah in praznikih ob 5 . ob ponedeijk>h ob 9. zjutraj-Foj-amičtie štev. prodajajo po 3 nvč. ((i >tot.) v mnogih tebakarnah v Trstu in okolici, Gorici. Kranju, Št. Petrn, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini. Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (lOstot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CKNE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. ihtk^ osmrtnice, zahvale, posianice. oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu li>ta do 5 vrst 20 K, vsaka uadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 4i? stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti-4. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč I v\sv NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez dopo^iane naročnine, se uprava r.e ozira, ■aročnin* na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" »tane : oolo-—— letno K 5-20, pol leta 2 60 « — Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li-ta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN* GODINA. La>tnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti st. 18. Poštno-hranilnKn! raSun 5L 841 652. TELEFON 5t. 11-57. BRZOJAVNE VESTI. ..VeieizdajciSki" proces bo uatavljca? BUDAPLST ii. Več listov poroča, da bo zagrebški » veleizdajniški c proces v kratkem s kraljevim ukazom ustavljen, ker se .ekom dosedanjih razprav še ni dokazalu nikaka zarota. Lišri izražajo nado, rIa bode proces iistavljs i preje nego bi utegnila nastati mramori za Ogrsko. Dcnavflki parni k ec je potopil. IVJDAPKST i2. Neki donavski vlačilec -*e zadel z drugim, ter se potopil. na francoskem ozemlju za organizacijo revolucije v Venezueli. FORT DE FRANCE io. Castro je poklical k sebi enega odvetnika in enega zdravnika, da preiŠČeta njegovo zdravstveno stanje. On se brani odpotovati. Pred hotelom v katerem je nastanjen se nahaj a velika množica ljudstva in policija. FORT DE FRANCE po. Guverner in generalni prekurator niste, hotela dovoliti podaljšanje Castro ve ga bivanja v Fort de France. Ako ne pojde z lepo, se ga bo pregnalo z vojaško silo. NE\V-YORK ii. Iz Fcrt de France poročajo, da je bil odveden < astro sinoči tudi delali, ko se nam je napovedovalo :(Aachen), pa je bila jeseni iitega leta isto-krvave dni, ko smo se oboroževali, da ! tako ustanovljena t r g o v s k a t a k u 11 a. nas krvavi p!es ne dobi nepripravljene in i Danea ima Nemčija 6 visokih trgovskih zaspale. Nikdo se ni lotil dela na polju, i šol in sicer: Cahi (Aachen) Kolin ob H na Dolžniki ne vračajo denarja, a upniki ga j (Koln a/ Rbein), Lipsko, Berolin, Franko-ne morejo izterjati. Naši vodje so nas ne- ! brod o. M. in Mannheim. Pravkar snuje ba-prestano opozarjali na tvoje besede. j verska vlada trgovsko visoko Solo v Norim- Še vedno nam pravijo, da je vojna berku. Danes se snujejo že na vseh tehnikah proti S, Nazaire. V potopljenem parnikv je bilo za 50.ooojna parnik >Versailles«, ki je odplul sinoči kron blaga. Moštvo sc je le s težavo rešilo. Glasovi o zninieteraki križi na Ograkeza nočejo potihniti Kričači v neodvisni «-tr?.nki zahte /ajo na vsak način samostojno banko, v katere pa krorK- noče privoliti. Ko4ut iu Appon) tJ prizadevata, da o i posredovala, vendar se ne upa, če se in.a to posreći. Madjaii so v vprašanju aneksije hrabro prelivali — črr.iš.''*, i a j zato zahtevajo sedaj svoje plačilo. Tittoni v Benetkah BENETKE ; Minister unarcjii. za-j de v je dospel sem. ter obiskal nemfel ega i državnega kancelarja Biilo.va. Stolipin odlikovan. ; Nemški listi sporazumnem zapisniku mad Avitro-ograke in Tnrčijo. BEROLIN i o. Tukajšni listi omenjajc z zadoščenjem, da je turški parlament sprejel sporazumni zapisnik z Avstro-ogr-! sko, ter opažajo, da je v interesu Turčije 1 ležeče, da živi sporazumljenije v prijatelj-! skih odnošajih s sosednjo Avstro-ogrskc monarhijo. DOGODKI NA BALKANU. Razpoloženje v Črnigori. Nikola, gospodar in knez Črnegore je govoril dne 3. t. m. pred konakom na ' Cetinju zbranemu narodu, da ne sme -nikdo več staviti kakih bojaieljnih pred-PF.TROGRAĐ ti. Ministerski P™d-lJcgOV sečnik Stolipin je bil odlikovan z rcdrmj ^Ako va,€ puške i^trek ic en sam belega orla. | strel, ako bi se kdo drznil iti preko meje Podguverner «,vstro-ogrske banke ijn bi se mi ne pokoril, zažgem mu streho odlikovan ! nad glavo, pobijem mu ženo in zaplenim B- DA PEST 11. Uradni list objavlja. j mu imetje. Njega samega pa .vkujem v Ja je bil oilikovan namestujoći podguver* ; verige ter vržerr v ječo, kjer mu bo pre-ner avstro-ogrske banke Matej Pfeifer -trpeti ostali del svojega življenja", pl. Ihan s komturnim križem >~ran Josi-j Tako je govoril svojemu narodu Ni-uovrga reda v priznanje njegovih zaslug. 1 jcola, knez in gospodar Črnegore. Govoril Poboj jcied vojaki in štrajkujočimi j je tako, kakor goveri despot svojim suž-delavci. I njim podložnim. M KRV 10. Ko so bili prepelp ni are- j In približevali so se terasi pred kotirani štrajkarji v Reou eis, je prišlo med i nakom zvesti podaniki gospodarjevi, ter strajkujočim: in vojaki, ki so jih spremlie- j mu v znak pokornosti poljubljali plave vali do poboj i. pri kojem so bili ranjeni j nogovice njegovih plavih dimlij. nekateri delavci, zapovednik enega husar-1 Tu opazi knez skozi gručo seljakov sktga eskadrona in nekateri orožniki. \ iz okolice Podgorice, najrodovitnejšega Francija hoče po sili izgnati iz svojega ozemlja bivšega predsednika republike Venezuela, Castra. NEW-JORK. to. Iz Fort de b rance poročajo, da je bilo C a stru naročeno, da mora zapustiti francosko ozemlje in se i odati na parnik. Ako bi se ustavljal, se bo rabilo silo, ter ga kaznovalo eventuelno tudi z zaporom. Francoska vlada se namreč boji. da ne bi {"astro porabil bivanja P O D L I S T E K. * t -h V mladih letih. B'.lo je na večer lepega pomladnega dne. Sedel 1 sva s prijateljem izza mladih dni na vrtu pred gostilno. Pod nama so lahno šepetali valovi morja, ki se je izgubljalo v nedogledu v tanki megleni kopreni. Solnce ie poljubljalo z zadnjimi večernimi žarki morsko gladino, ki se je spreminjala v najrazličnejših barvah, kakor opal. Prijateljevo oko je nepremično zrlo na Širno morje. Duša njegova je sanjala t deželah onstran morja, kamor ga odnese, jutri zvečer lahna ladija. Po dolgem molku se je obrnil prijatelj name, me resno po gledal in mi pravil nekam skrivnostno; • Glej, jutri se mi imajo izpolniti moje sanje, ki mi jih jc srce sanjalo vso mladost in katerih izpolnitev je pričakovalo nestrpnim hrepenenjem, '^lej, bliža se dan mojih sanj, a verjemi, da mi je v duši težko in tesno!» Pri teh besedah je prijatelj lahno zavzdihnil, kakor zavzdiha človek ob spominu na dneve, ki so mu potekli brezskrbno in veselo . , , «Spomin kraja Črnegore, vprašal jih je, kako je z njihovimi njivami in delom na njih ? Spogledali so se seljaki, kakor začudeni in iznenadjeni. Slednjič se je pa ipak osokolil nekdo, stopil naprej in odgovoril: > Dela na njivah vprašaš, gospodare ? Nismo delali nič in nismo mogli nič delati. ^neg se je razstopil, siva in razgaljena žemlja se je nasmejala pod solncem, a mi je nismo nasejali. A čemu bi bili neizogibna, naj bomo pripravljeni! Pravijo nam, da ti, gospodare, ne priznaš nikdar ' aneksije. In ob takih okolnostih, da bi i kdo mislil na svoj posel ? Tu g t ni go-slarja, ki ne bi izvabljal iz svojega grla in iz svojih gosli po potih in razpotjih : Izvleči Nikola svoj bliščeči meč, ki je kresal pri Nevesinjuc, Čelo Gospodarjevo se je nagubančilo, a iz oči so mu švigali divji plameni. Ni zadovoljen s svojimi podložniki. In poslušalci so se racšli tiho in ponižno. A Čim so se poizgubili iz vida svojega kneza, je eden njih ipak pripomnil : »Ako Že noče on ugrizniti v krvavo jabolko, čemu naj bi odnehali mi od onega, na kar nas je pripravil on!« Oni mislijo, da bi mogli delati ču-I deže iz hrabrosti ir: junaštva. Oni bi radi i zopet enkrat pokazali svetu, da so vredni I potomci svojih dedov. »Cetinski vestnik« pa je pisal: »Ako ; se ne bijemo sedaj, to še ne znači, da i se ne bomo bili v bodoče«. V tem upanju bodo živeli Črnogorci 'r.aprej, ter poslušali svojega kneza-go- spodara kakor dosedaj. črnogorska požrtvovalnost. V Ameriki živeči Crnogorci so zložili loc.ooo kron, ki so jih poslali knezu Nikoli, da jih porabi za namene oboroževanja. Akc pomislimo, da so to skoro izključno le siremašni delavci, moramo občudovati tako požrtvovalnost. ^000 Črnogorcev se je povrnilo iz Amerike v domovino, drugi so pa izjavili, da bodo 14 dni potem, ko začne vojna, v bojnih vrstah. Trpvslte Me šole \ Nemčiji. Priobčil Franjo Kraioveo. Kakor imaio svoje vi*oke Soie juristi in mediciDci, bogoeiovci ia filozofi, tehniki, zem-ijedeLci. gozJarji io rudarji, tako iih je v zapadni Ezropi zahteval tudi trgovski svet mi prihaja v srce, kako nestrpno sera pričakoval prve ljubezni. In resf še prehitro se mi je spolnilo to moje prvo kopr-nenje. Dobil sem ljubezen, a bila mi je sladka le toliko časa, dokler sem živel le v njeni omotici, dokler sem si s silo zatiskal oči, da niso videle gole sarnopašnosti1 Oči niso videle, a srce je čutilo in je trpelo toliko časa, da ni bila kupa pre-grenka, ki bi jo moral popiti. Sam sebi sem bil prepuščen že v zgodnji mladosti in to me je veselilo, samo da ne bi svet naredil iz mene tako raztrgane naravi ! Svet si je izmislil že taka sredstva, ki pokrivajo vsaj navidezno vso nagoto laži, od katere on živi. In s takim varljivim plaščem, je bila ogrnjena inoja prva lju bežen ! Le to me veseli, da sem imel toliko moči, da sem odkril bleščeči plašč zunanjosti. Odgrnil sem plašč in tu se je zgodilo, kar se dogaja redno dan na dan ! Notranjost ni mogla prenesti resnice in je bežala pred solncem. Videl sem, kako se je plaho skrivala pred solncem ona, ki me je ranila — a maščeval se nisem ! Kaj hočeš večjega maščevanja, ako storiš, da pokažeš človeku solnčno luč, pred katero mora bežati, ker se redi le od teme.* Prijatelj je umolknil. Radoveden, kak- Nemčiji trgovsko-znanstvens stolice. Po nemškem vzorcu so prei nekoliko leti jeli Ustanavljati visoke trgovske šole Francozi, Angleži in Belgijci. Tudi v Avstriji smo dobili nekak momitum trgovske visoke šole, namreč eksportno akademijo na Dunaju, ki po svoji uredbi ni ne srednja na visoka šole, po svoji k&ko/oati pa zaostaja daleč za trg. visokimi Šolami v Nemčiji. Prva trgovska visoka 5ola v NtmSi i je bila otvorjana 1. 1898 v Lipskem. V očigled novemu podjetju so bile marsikatere težave. Vendar pa se je posrečilo spojiti trg. vi i. šolo z lipiko univerzo. Zar imanje za to trgovsko „almo mater" je bilo od začetka izredno veliko, V 4, semestru je bilo že 243 dijfckov imatrikuliranib. Zimski semester 1906/7 poka.uje rekordno števiio B18 ; od teh je b:io 227 inozemcev in 391 domačino?. Ta uio-gcčai pritok inozemskih slušateljev je na ur luških \isokih šolah danes že nekaj navadnega vipričo dejstva, da imajo danes Nemci v rajhu rei naj boi še viioke šole na svetu. Kakor prva iaamostojna viiek:i trgovska šola je bil* ustanovljena 1. 19ol v Kolinu ob Renu, opreaaljeua z bogatimi sredstvi. Koliuika trg. visok \ 5 \zavzamft lanes prvo mesto med trg. visokimi šolam- .ploh. Ona vsebuje najš'evilaeje učno osebio uič manj nego 85 proiesorjev iu docentom Poleg rednih profesorjev, ki pohajajo vsi iz univerzitetne karijere ter dujajo zavodu visokošolski značaj, poleg mnogo docentov z vseučilišča v Bonou učinkujejo na tem zavodu mnogoštevilni praktiki. V Frankobrodu obstoja vin ^ka šola za socijalne in trgovfke veue, (Afcademie flir S^zial-unl Handels^iiien-schaften in Franbfutt a. M ) Tudi ta zavod nosi visokošolski značaj ter slovi po svojih poskusnih kontorjih pri frankobrodskib bankah, tovarnah, borzi itd. V oktobru 1. 1906 je bila otvorjeni trgovska visoka šola (Handeishocbschu'e) v Berolinu. Ustanovila jc je beroiinski t-govskt* zbornica. Tudi ta mlada trgovska visoka 5oU ijborno vapeva; na njej predavajo največji sodobni učenjaki; z berolinske univerze ime- ter jih konečno tudi dosegel. Nemčija ie imela prve trgovske visoke šoie L, 1898 se je v nuJem tal je naenkrat veselejši, gibčnejši in oči se mu iskrile, kakor bi imel živo oglje v jamicah, noge sta mu postale prožnejše in delal je vsakovrstne podobe v led. Prej vedno tih in sam, postal je v družbi veselejši in živahnejši ter najglasnejši. Včasih se je nekoliko zamislil, a takoj se je spomnil, da treba biti vesel, sicer ne bo zmage. Spustil se je po ledu, da je letel kakor veter in komaj da se je poznala sled svetlih drsalk, tako naglo so drčale. Stran II >EDINOSTc SievI 105. V Trstn, dne 11. aprila 19CS Svrhe io cilji posamičnih trg, visokih šol j predlogo o izplačanju 54 milijonov kron ____ _ ' j _ •__i.:l -m RncnA 5n lTr>f r-prrnuinn !n l-roTivinclrn so raznoliki. V ospredju trg. visokih Sol naj fai ne štelo narodno gospodarstvo in pravniške vede, ampak trgovska tehnika. Trgovska fakulta v Lipskem tudi zasleduje ta cfiiaen- Njem docenti so bili vsi v praksi ter so narodnogospodarsko in prav-' niško izšolani. Trgovgka visoka šola v Kolinu | za Bosno in Hercegovino in trgovinsko pogodbo z Ruraunijo. Tekom prihodnjega zasedanja bode vlada predložila še budgetni provizorij, trgovski J zakon o socialnem zavarovanju in jezikovno predlogo. Naznanilo. ob Renu ima siedečo razporedbo : 1. neredno vahno delovanje odsekov, gospodarstvo, 2. pravo. 3. trgovska tehnika, 4. prometna tehnika, 5. jeziki, ■ Vsprejemni predpisi so na vseh nemških; davka na žganje. trg. visokih šolah jednaki: bodi sr&doješulsko _________ ______ ^ zrelostno sprčevalo (matura), ali pa absolvi- j rana trgovska s ednja šola (v Avstriji trgov- i ska akademija). Kdor ne more zadostiti tem pogojem, je lahko vsprejat kakor h o s p i -; Meščani ! Žalostno je sicer ali resnično dejstvo, da se vsi oni izdelki, ki ras Zasedanje bode zahtevalo osobito ži-. zaslužijo vsestranskega pripoznanja od strani občinstva, ponarejajo Od take ~ J 1 -'-i™ vr8tj |ju(jj^ j^j sj ne ve(j0 p0§tenim potom zaslužiti vsakdanjega kruha ter iščejo vedno priliko, da si dobre izdelke ponarejajo. — Čudoviti vspehi [kislina za uničevanje stenic] so do vedi! ■ * tucjj do tega [in ni moglo se zgoditi j drugače], da so se našli taki zlobneži, ki izdelujejo pod tem imenom druge i ničvredne izdelke. Pri vsem tem pa se ,FULMINC59!* ICIDA" ne boji ne poštene konku- Za saniranje deželnih financ misli vlada predložiti predlogo o povišanju Dnevne vesti. Slovencev ne poznajo. — Dan Kristo- j renee onili, ki se nazivljajo izumitelji, ker je naravnost nedosegljiv. vega vstajenja smo šli, po dolgem času, Pri vseh teh mahinacijah pa ostane ueizbrisljivo dejstvo, da je taat, kakor tak lahko obiskuje vsa preda-, zopet enkrat ven v naravo. Vreme je bilo j f FULMiNCIMICIDA ' po tako kratkem času vzbudil toliko nevosljivosti in poganja. tako lepo. <*a si ie človek šelel — po hlepnosti, ter jn'isilil mnogo njih do ponarejanja. To pa treba pripisovali študij na trg, visokih šolah v Nemčiji tako dolgi in hudi zimi — zopet enkrat dobrim lastnostim tega izdelka, ki je nsizprosen sovražnik tako nepotrebnih traja 4 semestr?. Po dovršenem študiju se;Ven na piano. V 7s uri smo jo primahali; živalic kakor 80 Stenice, in veliki uporabi istega. polaga d i p 1 o m 4 k i izpit. Kolokrijaki | \z Barkovelj v slavni grad Miramar. Tedaj pozor meščani na falzifikacije in ponaredbe tega izdelka. Za- vpiti t teku študija ao neobvezni. Koleg- Oh, kako krasno je ob obali! Krasote htevajte Vedno Od mirodilničarja pravi gf^r* FULMINCIM1CIDA ki n i n a isaaSa za inozemca na pr, na trgovski te pa ne znamo ceniti mi, ki smo že na- j stane X£ 1 Steklenica. visolri šoii 250 mark za semester. Skupno j jeni na lepo naše morje! Med potama smo j PKEPRODAJALCEM POPUST. - Iščejo se zastopniki, vzeto iznašajo stroški za ta študij 3000 opazovali velikanske skale, napeljane tja ro&rtf. — O velikosti in obaežnost: trgovske j v obrambo zidane obali. Miramar je res : visoke šole v Kolinu ob Renu nas prepričajo j iep, in se onemu, ki ga gleda prvikrat,: stedeče številke : atavba z inventarjem je stala ! — kakor bi čital bajke v „Tisoč in ! 5 milijonov mark. Izdatki za 1. 1908 »o bili' ena noč". Moj mlajši zarod — imel sem 264.448 M. Velike izdatke povzrečujejo ai- i saboj tri naslednika — se je divil na kra- J jajne plače profesorjev. Tako na pr. ima i soti veličastne stavbe in razkošje, ki se ga j rektor trgovske visoke Sole v Kolinu ob j opazuje po prostranem vrtu. Vse, vse je j J. de Bla§i edini koncesijoniranec, ulica Nuova 45, Trst Renu 40.000 Mark letnih dohodkov, ostal rečni profesorji pa imajo od 8—18 tisoS M letce plač i*. lepo in vredno, da si je ugleda tujec in domačin. Le one tablice tabliče na vhodu v grad so nas zbodle v oči. Vse mira- j Očitalo se mi bo morda, da s tem član-; marsko posestvo leži na slovenski zemlji, kom delam reklamo za visoke šole v ra;hu. i iast je c. in kr. dvora, s slovenski napis Tako je! Pisec teh vrst bo širil to reklamo med slovenskim razumaištvouo na vse kriplje, Slovenci s a moramo hoditi učiti v tiatj koračnico. kjer «e ku;e ost proti nam. Poleg tega pa omenjam, da šteje trgovska visoka šota t Kolinu ob Reuu že 4 slušatelj - —- do danes ni se dobil svojega mesta ; Nemcem se je odkazalo častno mesto tam, 1 kjer se dajejo navodila onim, ki si Žele i ogledati ta znameniti grad od znotraj. Za j Nemci prihajajo Italijani — Slovenca pa ni dano, da bi gledal na tem dvornem zavod 742 Tržaški grafični Trst, Piazza della Borsa 13 — Telef. Najnatančneje izdelovanje UfiT* pečatov iz kautchouha. ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji. --Lastna mehanična delal niča-- CENE JAKO ZMERNE. ■■■■ Dela izvršena tehnično natanjko. Slovence (Bukovec, Huie, Kiemenčič, Kra-: poslopju uvodila v jeziku, ki ga on naj-iOTec). Za nas Slovence so trgov; bolj uroeje in ki mu je drag nad vse!; Za dajanje davkov in vojakov smo , ske visokošolske študije dalekosežnoga pomena. Pomislimo samo, kako nujno rabimo dobro izvežbacih učiteljskih moči za trgovsko šolo v Ljubljani i« v Trstu; pomislimo, da 3e ima pravkar ustanoviti na Slovenskem več velikih deraroih zavodov (Hipotecna bačka r Ljubljani itd.) kjer bi absolvente trgovskih visokih šol čakalo doiti kruha. Piiubčujeoi ta člaaek zato, k&r začne 19. aprila na trgovskih visokih šolah v Nemčiji nov semester, s katerim se smo pač dobri mi Slovenci! Kaj ne ? ! Ali slavna uprava tega dvornega posestva je j po mišljenju verna družica avstrijske biro- ! kracije, ki meni, da v državi, ki je po ve- ; čini slovanska, je največa državniška mo- j drost ta, ako se Slovane in njihov jezik — prezira ! Trzačan. Brezkončni računi. Po tem naslovom j imo prejeli: Po ministerski naredbi od j ll Tvornica dežnikov in solčnikov GIUS. FERRAT A - TRST Tovorna: ul. Montecucco 13. Protiajainica: Corso 36. Izbera palic za sprehode. Izvršujejo se poprave in prevlačenja. 31 J iahko začno štulije. Najbolj priporočam tr-j mesera novembra ima dobiti polovica c. eolsko visoko šolo v Koiinu ob Renu. In-: kr. redarjev po 140 K letne doklade za teresovanci naj se obrneju na „Sekretariat j stanovanje. In siccr starejši, ki so ože-dar HandeUhochschule Koln tj Rhein", ki; njeui au vdovci z otroci. Ta doklada rade volje daja pojasnila glede imatrikulacije j jrre £e od 1. novembre m. 1. ler se bo itd. Veljavna je tudi matura na učiteljiiču in' izplačevala trimeščno v naprej, to je: flRTORO RflCK !R- ^perini - Trsi Trst - ul. Gaspare Gozzi 3 - Trst Kovaška in mehanična delalnica ter stavbinska kovafnica. j Telefon 1974. — Špediter — Taiofon i«" Prevozno podjetje c. kr. avstrijskih državnih žele*nw:. Sprejme * * j v - ^ • i^pidLCVdlu II UllCOvllV/ v ucipi k. j J jv. . 1 • • i 1 v .» ». »j bi na to vssoko šolo opozoril posebno one j prvega januvarja, aprila, julija in oktoba. j Sprejme vsakovrstna dela kakor: držaje j razcannanje KaKOrsnegas.noO! Diaga t. d. niše mlade učitelje, ki imajo sredstva za tak: Torej bi morali dotični redarji dobiti to j , Vf*ta. dela za Stavbe i. j , . . . i w J Največja natančnost to.- zmerne cene. Liepa bodočnost jim je za- i doklado dne i. aprila za osem mesecev. ^•leten študij, sizarana. i Ali ta delitev zdi se, silno NAČKTI ZASTONJ. mitnic, dostavljanje na dom. pošiijatvs potega kovčegov. Naj dogovor ne j Se cene. " ■ Državni zbor. Ko se državni zbor zopet snide, bode imel razpravljati aneksijsko predlogo, avMr-ogrsko—turški sporazumni zapisnik Bil je kakor konj, ki prvikrat vozi in se mu popuščajo vajeti . . . Sedaj pa sedaj mu je uhajal pogled na mesto, kjer je njegov tovariš in sošolec Ivan natikal drsalke mladi gospici Katici Krasnikovi in njeni sestri. Ob pogledu na Katico, je storil kakor bi se zamislil — a takoj na to je še hitreje pognal in prifrčal mimo nje. Naenkrat je potegnil desno nogo naprej, zarezal svetlo drsalko desne noge globoko v led, se ustavil kakor pribit in naglo obrnil. Takoj mu je oko zapazilo, kako je Katica šepetala nekaj na uho Ivanu in pri tem zdaj pa zdaj pogledala nanj, „Jilj, nekaj se že ranima zame P je šepni! Andrej zadovoljno sam sebi in naredil pri tem lep lok, najprej na levo in potem še na desno. Bil je tako zamišljen v to prelepo misel, da je j^dva slišal klicanje tovarišev, da naj gre žnjimi igrati črnega moža. ..Upajmo I*4 je rekel sam sebi na tihem iii v.»dletel k tovarišem. »Kdo hoče biti dobrovoljno črn mož•)U i Vsi so molčali nekoliko časa. »Bom pa i se je oglasil Andrej, eden boljših drsalcev in je v lepih lokih, majnih. lepo je,-------- j t e ž a v e n računski problem. Nam se si- | j cer dozdeva, da bi za 8 mesecev iznašalo I 93 K in nekaj 3 v ulomkih. Ali mi smo | gotovo slabi računarji. ki nimamo niti j pojma, kako gozen matematičen problem je določitev, koliko spada od letne svote 140 K na 8 mesecev! Gotovo mora biti tako, sicer ne bi gospodje računarji na dotičnem kompetentnem mestu trebali toliko časa za rešitev tega problema, da siromašni redarji še sedaj nimajo tega, ker jim je določeno z ministersko naredbo in kar jim gre že od 1. novembra t. 1. Uvaževaje vse te silne računske težave bi morda c. k. redarji še radi ... to se pravi: ne radi, ali bi potrpeli še nekoliko i časa, ako ne bi bilo nekaj vmes, kar jih bega, ker vzbuja v njih dvome, češ, da oni račun vendar ne more biti tako težaven. Haloiffia Pralttifaega r zai°gi i»ive »n da zaa UOldVba voziti konja išče k&koj tukajšnja trrdka Naslov pose -Inseratu oddelek" Edinosti. 691 Mnenje gosp. Dra. Alcalai vojaškega zdravnika --• ♦ •-- S*. Gosp J. SERRAVALLO Trs L Zamvrem zgotoviti fVs, da nem dosegel z Vn$itn izdeiko*» ŽELEZNATO KINA - VINO SERRAVALLO vspeke ter da pn svojim bolnikom vedno priporočat*. TAMBOLI, 2T>. oktobra 190?. Dr. S. AL CAL A J- Pomladna sezona! V dobroznani prodajalnlci Maccari & Fross TRST, ulica Malcanton št. 9 dobi se velika izbera črnega in barvanega modernega blaga za moške obleke po cenah, da se ni bati konkurence. Specijaliteta: zaokroženih, kakor bi se zibal, hitel na , pafltt in blaga ZB ITIOŠke Obleke. nasprotno stran. Trpefio Darruo alin u :t V DOBROZNANI PEKARNI in SLADCiCARNI VINKO SKERK, Trst, ul. Acquedotto 15, podružnico uL Mramore 9 o priliki Velike noči bodo obe moje prodajalnice preskrbljene s poticami in presnici prve vrste. Prodajalo se bo tudi fine slaščice in vino v butelj. ^ Sycž kruh 3-krat m daa, moke prvih mlinov, postrežba na dom. | V Trstu, 11. aprila 1909 >EDINOST« gt. 105 Stran III Čudno se jim zdi in ne morejo umeti. Kako so oni in isti računarji, ki ne morejo priti na čisto z računi za redarje, mogli izračunati za policijski agente, tako, d a so ti poslednji že dobili, na kar redarji še čakajo! Redarjem ne preostaja torej nič drugega, nego da hišne gospodarje in upravitelje, ki imajo redarje na stanovanjih, opozore, naj v onih slučajih, ko so najemniki zavstali z najemnimo, izvole — potrpeti in počakali, da gospodje računarje dovrše težke račune!!! Sicer pa so morda gg. računarji me- niii tudi tako-le: Ob veliko nočnih praznikih imajo c. k. redrrji itak več službe, nego navadno, nimajo torej časa, da bi — jedli sladke potice in slastno gnjat! Ergo: tudi denarja jim ne treba za take dobre stvari ! ! Avstrijski birokratički šimel je rvelik" in g g. računarji so njegovi proroki." Zadnji teden — ne! zadnji dnevi so u in vendar ni bilo še tisočev naših rojakov pogledati v volilne imenike so ii /pisani v istih. Naše ljudstvo navadno . .ka. zadnjega trenotka tedaj menimo, da jc: čas, da se v^i obrtniki, uradniki, trgovci, delavci, kmetje in tudi inteligenti -iednjič potrudijo v naže rekla macijske urade po potrebne informacije. Naj nihče ne o ilaša do četrtka ali petk i, ker takrat jim bode težko vstreči rad: velikega nazala. Narodna dolžnost vsakogar je pa še posebej, da skrbi tudi za one svoje mlačne znance, sorodnike in tovariše, ka-ere ni doslej še vzbudila pomlad iz njihovega zimskega spanca. Tedaj rojaki, na tnarljivo delo ker dnevi so šteti. Da se olajša in zbere vse reklamacij-->ko postopanje priporoča se osredotočiti :e dni vse delo v centralnem uradu Via Lavatoio štev. i, kjer se posluje od ure zj. do i pop. in od 3 7» do 8. ure z v. Na-orošeni so tudi rekla:nacijski uradi po oko-ici, da prinesejo semkaj nemudoma izpol-ijenje reklamacijske pole z dokuaaenti vred, C, 7:eme včeral: lepa, zvačet nekoliko dež'a. Tra&ika gled&liiša: liiNICE. K vsem trem predstavam ii ]ih je vprizorila nemška operetna družba v minolih dveh dneh, je prihitelo občinstvo gledališče v velikem številu. Tržaškemu /očinstvu dobro /.nana subretka Mila fhere* je bila predmetom velikih ovacij ; ob svojem prvem nastopu in po vsa-Prababica«, v nedeljo zvečer izvrstna burka iz pariškega družinskega življenja »Sladkosti rodbinskega Življenja«, potem bo sledila krasna moderna drama »Simone« francoski spisal Catulle de Nion, nato španska žaloigra A* dolini«, potom češka zabavna politična satiri »Vroča tla«, ital. drama »Nepošteni«, nem. drama »Red iz nravnosti« in razne burke. Ves repertoir je izbran tur nudi v umetniškem, literarnem in zabavnem oziru največje vžitke gledališča. Igrajo vse domaČe najboljše sile in prve igralke sloven. dežel, gledališča v Ljubljani. Ako se to gostovanje obnese, namerava ljubljansko gledališče prirejati vsako leto v aprilu dramsko sezono v Gorici. Trgovsko-obrtno društvo v Gorici sklicuje na dan 18. t. m. ob 10. uri dopoludne v postransko sobo hotela „pri zlatem Jelenu" v Gorici izvanreden občni zbor. K.er bo eventuvalno sklepalo o najdalekosež-nejših ukrepih o društvenem „biti ali ne biti", oziroma, da se društvo k uspešnejšemu delovanju pomladi, vabi k mnogoštevilni ubeležbi Odbor. Razne vesti. Tolstojeva razstava v Petrogradu. Tolstojevi prijatelji in častilci so k njegovi 80-letnici priredili Tolstojevo razstavo, na kojo so poslani vrlo zanimivi predmeti. Razstava se nahaja v gledališkem klubu v nedkdanji Josipovi palači. Srednje šole v Srbiji. — Prošlo leto je bilo v Srbiji 8 višjih gimnazij, 12 nižjih in ena realka. Od nižjih gimnazij (s 6 in 4 razredi) so dve privatne. Za ženske je bila ena drž, gimnazija v Belgradu in Cf privatnih. Poleg teh je bilo še šest drugih ženskih srednjih šol. V vseh teh moških in ženskih srednjih šolah je vpisano 7384 učencev in 1742 učenk. Največ dijakov je v Belgradu, Kragujevcu in Nišu. Iz Črnegore je bilo 312 dijakov in 4 dijakinje. Srbija izdaja letno za srednje šole 1 mil. 487.72390 dinarjev. ■fr SH- daJ» 41 TRST. Corso 4 GORICA. Corso Verdi 11 Specijelna tvrdka za gumijev, predmete Gumijeve cevi. gum. posteljnine, gum. poavzglavniki itd. POTREBŠČINE ZA POSTREŽBO h O L NIKOM RANOCELNIŠKO ORODJE IZDELOVANJE ORTOPEDIČNIH APARATOV Kiini pasi, opaenica. aogovico in obveze za krtice, ravnodržaji, ortopedični opleČki itd. itd. Suspenzorji, Motorji, sikalice, iEMatorji in mrzlični tennoiMi;. Mila. dišave, toiietne potrebščine in ščetke. PRISTNI ANGLEŠKI PLAŠĆi, -/////^ RUSKE GALOŠE. I mr HIG JENIĆH1 PREDMETI y j Skladišče šivalnih strojev G-, Tram TRST, ulica Barriera vecchia št 19. Cene dopvoroe. mr Plačilo na obrok Sprejme se popravljanja šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov. Kupuje in predaja že rabljene bivalne stroje. ANTON REPENŠEK knjigovez v Trsta, via Ceollla 9 priporoča slavnemu obČinatvu svojo moderno urejeno delavnico v kateri se izvršujejo v*a v to airoko ipadBio'i dela točno »n po zmernih cenah SVOJI K SVOJIM ! SOOOSOOOOO obuvala REMIGIO BONO g Trst, ulica Madonnina I Velika izbera in specijaliteta vsakovrstnega U obuvala za možke. za ženske in za otroke po Jako zmernih oenah. Vsaki kupec w clnbi poseben blok s številko. D-jtičii, ka-M teremu naleti St. 50, dobi v dar ^mm en par čevljev. 18 Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, mate oglase in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje evo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. popoludne. Po noči se vsprejema v „Tiskarni Edinost". ====== mm® EDIH8ST 3Efo* ^ g TfStU al. giorgio galatti 1S 'bs ■ji D Utarcdni do«) 0 ■C) izdeluje m tlsRurska dete v najmoderntjem slogu bodlti v pri- prostem ali večbarvnem tisku cs pa zmernlft cenah. tU s F3 ii # - Na željo izdela tiskarna proračun vsakega dela ter pošilja - - uzorce zastonj in franko. Dr. Fran Korsano | Specijalist za sifilitilne in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu v ulici Sati Jficolo štev. 9 •nad Jadransko banko) Sjr?;Mn f 12. Si l. !i M 4. ii ff»i •'o 6. is pti wiui. ran Jako ugodna prilika! F* eUinentaroi katastrofi neke tovarne imam da prod* I celo zaioj;0 krasnih, teik h flanelastih ode]. nainovej*og» »:*on . •> svilo obJiiih, s popolnoma malenkostnimi komaj vidnim si; dovl vode ter poMljam po povzetja .t komid«> za, 9 kron ali 4 Deof^ite olfeje z;v 10 kroti. Odt-je s > priprarnc za rsako < ■ ' gospolinjetvo kakor poateljna pokrivala, feir »i> jako Ha.-, g.-. . in trpežne. 1 konjske plaht-*, akoraj brer pogr«4ka ra K S; | Naslov : R. BEKERA, lastnik hotela BOLNICE (Ćeiko). GOSTILNA flRirantica Pompei' TKST Piazza C ari o Goldoni 4 "VB W Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino. Umetni zobje .v. Plombiranj« zobov. Izdiranje zobov brez ■ m vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu dr.lČermak in g. £usche: TRST ulica dtlla Caserma štev, 13, II. nad«! iiće v v«eh me«tih gospe z velikim /llillljeill Istre io v Trstu * ------- čipk za prodajo čipk za perilo, čipkanih bluz obleke itd. po vzorcih. Krasne novosti in specijalitete. Visoka proviziju. Hlago t»e pošlje na dom poatniue in carine prosto. Cene v K in st Ponudbe pod Aifro Z. O. 611 na RUDOLF MOSSE Sant Oallen, Švica. pisalni stroj s takoj viino pisavo in decimalnim tabnlatoijem /. jc znamka, katero rabijo poznavatelji. GLAVNI ZASTOPNIK A. E. ROEPER - Trst ulica Istituto 10, lil. Stran IV »EDINOSTc štev. 10^ V Trstu, 13. aprila 19CSI —— Prta tržaška tovarna = okbpnih ' iagajnic fn stavbinska kovačnica Vario Faiio Trst; ulica Media št. 20. Poprave vsake blagajnice katere- koli znamke. IMALI OGLASI računajo po 3 stot. besedo; mastno besede se računajo enkrat več pristojbina stane 40 stotink Plača se takoj. — — — 7alnnQ masla iz Štajerskih.J kranjskih in vi-L. rtluJJcA pavakih hribov, kakor kuhtne in sveže gnjeti, tra?ke, graške in kranjske najfinejše klobase ter dunajske, ^tajereke feokoSi in Poulards, po naj-aii1 i ceni. — Ivan S u ban, Via Caaerma 13. (519 £ Vinski cvet (špirit) na debelo Bakof & Moiler - Trst Trikrat rektiflelrani 95° o y sodih vsake količine Denatnrlr&ni 90% y izvornih sodih. ■ Lastna tvornica sodov . Tvrdka ustanovljena 1837. Mirodilnica Cosiantino Nussa ca Trst, ulioa Slolin grande 38 Droge, barve, pokost, petrolej, čopiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin. t Točna Ig aolldna postrežba. gj Prvo primorsko pfllelju za prevažanje pim in mM. nodjetjo Rudolf Exnei% Trst == ViA DELL A STAZIONE Štev. 17 —= Filijalke : v PULF, GORICI. REKI in GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. P ošiljanje predmetov, ki se jemljejo ca potovanje in prevažanje blaga na vse svetovne proce. Sprejema se tudi do»o in druge predmete v shrambo v lasna za to pripravljena snlu sMSSa. EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE IX SHRANJEVANJE PREPKOG v VACUm CLEANER". | Točna in solidna postrežba. ANTON S K E R L mehanik, zapriseženi izvctianec ZALOGA PIVA Izvrstna istrska vina. aelek od 15—18 kron hektoliter, dobi Šiiikovič — Sicciole — Istra. Črna in bela domači pri- 96 pri Ant. 67H Iscem za Trst in okolico dobro vpeljanega zastopnika v Špecerijskih trgovinah in dro-g^rijah. Naslov pove Edinost._668 finctilninar Kuhot -Pri treh prijateljih« v viuoilllliuai Gorici se priporoča z dobro, cuhinjo in izvrstnim vinom. 677* Pri CV Ivanu (n» . Breadežiji) se odpre' Velik izbor izgotovljenih oblek za iuo3ke in uečkt III OV. fvaiiu oamica. ^Točilo se bo do- i—*—- — • itHČe vino. — Žvab. po domaće Škabar. 68 Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča MarijeSalarim Ponte della Fabra 2 ul. Poste ttuove (vogal Torrente) Alla cittž di Loodra TRST, Carlo Goldonijev trg štev. H Zastopnik tovarne koles is moMoles ,M Sr.peij.ira In e»ljga električnih rroućkov, lufil la iroaaja grk •jicfoDOT, EoncfoDor, In fonogra/oT.. Zaloga priprav ta tcćt'.l plTo f.*giaa delavnica ki popravljanje strojbv, koles, sotokolui '.i< Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah TELEFON štev. 1734. QaXqmq Sprejme se vajenca kleparskega po-oceana, klica, Oglasiti se je pri D Kineže, iler>j delavnico Trst Via del Rlvo St. 26 Trat, Izvr&uje vsako popravljanje žepnih in stenskih « ur kakor tudi vsako zlaursko in draguljarsko delo po, i.a-,zmeri»ejih cenah. jfamstvo za dve leti za vsako popravljanje 5 ——— Slovensko podjetje ! - C. M Mili k Cfl. Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Spalno in jedilne sobe na izbero. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št. I Telefon št. 71 Romano IV TVRDKA H. F. ZORCELLO i\m Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S, Giovanni 16, i. n, -rno-r . - o I OQ i ("»ven KestH^raciJe Coopeiativa ex Ha^kerJ TRST, ulica S. Lazzaro 23 * m ^ l'opravljanja gum. črev, specijeino vukani- prodaja na mesečne ali zovanje, prodaja in zaloga DUNLOP-OV. j tedenske obroke OOSif^e vtonzovana pro- ^PliSiiiomeii' |n površnike za mos^ perilo i. t. d. Ikm ELEKTR. DRUŽBA. INSTALACIJSKI BURSAU - TUST Ulica Lazzaretto vecchio št v. 37. Telegr. naslovi: SPANNUNG-TR1EST. TELEFON :4-jc Električne napeljavo vaake vrste Velika zaloga elekrićnega mat arij ala Ulica Lnzzaretto vecchio 41. dajalnica koles 1 »elalniea /.a poprave ulica Glulia stv. •Jako zmerne cene. Najdogovornejse cene. Zaloga olja, vina in testenin L. Fragiacomo Trst. ulica Giov. Bocaccio 14. G. ERRAS - Trst Zaloga umetnih gnojil •»•»« —*" ;. svakovrstnih potrtrb^čin za poljedelstvo. Prodnja olja na debelo. Brezplačno dostavljanje in -v J* živino dom. Pristno oljično in bombaževo olje v vazah ■ Redilni praSKi za zivjno. ...1 5. do 10 litrov Smola proti mrčesi. Sred-tva za čiščenje Istrsko vino prve vr*te in burgundec v ste-1 — hlevov. — kitrucah od 10 do lf> litrov in v sodčkih od j^aznovrstn0 GljC in masti za poljed. struje. Telefon ^OVO pisarna In prodajalna ttia Oi«cenzc 3cUini št 13. [)n 9t. 1402 ^Polcg cerkvc sv. Antona Novega) Telofon it Zaiofca oprave ulica fćaaauna D Azc^ho žt. 1402 a litrov naprej. Napoljske testenine v-ake oblike od 5 do :4i fcilogransov naprej se priporoča konsumentom CF.NIKl in UZv>RCI na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. PRODAJALNM ŠVICARSKIH UR JOSIP OPPENHEIM Bogato zalogu : VOŠČENE SVgOE. Z.i slnCai potrebe -e nljaitno pri,>oiočaju Cene nizke, da nI aati konkurcncf HENRIK ŠT1EE1J i" drugi J urar in izctal«v«»l] ca&omer]ev C Crst. Corso stev. 5 !(biizu knjigarne Vram) BOGATA 1ZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Stenske ure z modernim zvonilom. PRSTANI, UHANI. VERIŽICE I«, po imernih OMiali. Popravljanje se izvrši 00 do£ cenah in z garancijo V novi prodajalnici » COSTANTINI F. TRST, ulica S. Lazzaro 15 ob strani cerkve sv. Antona noveoa — »e prodaj« — izvrstno olje po 88 stotink. fi. JVKIIovatz mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelovanja. jianzler' najpopolnejši pisalni stroj sueta, z vidno piiavo od prve do zadnje črke, Pisalni .stroj „KanzJer- ima. sledečih 12 glavnih prednosti: 7 iako lahka menjava traku. li. Lahko reguliranje cilind ki vod; papir Komodnost v menjavi vseh tipalk tli deloma. 10 Najnavadnejsa konstrukcija li. Tišji nego vsak drufli zistem. 12. Lihek udar. 1. Največja hitrost v pisanju 2. Vedno vidna pisava 3. Neposredni papirni vod. 4. Premenljivl V02. 5 Največja prebitna moč. 6. Pet različnih vratnih odstavkov. GbAVNO ZASTOPSTVO za TRST in PRIMORSKO G. ERRAS, TRST - ULICA ROMAGNA ŠT. 2