tev. 2. V Ljubljani, 1. svena 1915. Leto XVI.
Iz pesmi Borisova.
Ob novem letu.
. Pesem loitve zvonovi pojo,
leto preteklo od nas se poslavlja ; v upanju mnogo e uje oko, dneve sreneje v duhu pozdravlja.
Pesem otono zvonovi pojo mnogi ne uje ve te melodije: v materi zemlji poiva telo, srea nadzemeljska v duo mu sije.
Pesem veselo zapoj nam e, zvon, ki naj zemljanom presrenim naznanja: Reeni ste iz sovranosti spon, miru, Ijubezni lovetvo se klanjal
ta Vladkovi narti.
Vladko na premiljuje, Strika prelepo prosi,
kje je tata njegov, naj mu napravi sani,
in narte kuje, da se popelje k oetu
da bi privel ga domov. v daljne neznane strani.
Ali konjiek leseni se ne premakne naprej. Lisec pa davno odel je do daljnih dravnih mej.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si