številka 18 četrtek, 8. maja 1997 160 tolarjev Takole prelestno rastejo jegliči na severozahodnem obrobju Šaleške doline,. Kje točno je to pa naj raje ostane skrivnost, da jih obvarujemo pred "prevelikimi ljubitelji narave". Šport Moda • Avto Program je bil bogat, zapeli so tudi »Kajuhovci«. Savinjski gaj Trideset tisoč obiskovalcev Prvo večjo letošnjo prireditev v parku cvetja ob Savinji »Cvetje in ideje« je minuli teden obiskalo preko 30.000 ljubiteljev cvetja in lepe narave. Njihovi odzivi na urejenost parka so bili odlični, posebej dobronamerna pa so bila njihova mnenja o razstavi v pokritem prostoru. V gaju pranične gneče ni več, lep in urejen vabi naprej. Upravljalci seveda ne stojijo križem rok, saj že pripravljajo na nova dogajanja, kamor sodi jesenska evropska razstava in 20 -letnica gaja prihodnje leto. Naslednja večja prireditev v gaju bo 28. junija. foto L.O. Pikin festival se predstavlja Ljubljana, Velenje - Od torka do jutri v ljubljanskem Cankarjevem domu potekajo Slovenski dnevi izobraževanja. Na njih se v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije predstavlja tudi mesto Velenje z najbolj znano prireditvijo, namenjeno mladim, vsakoletnim Pikinim Festivalom. Kot veste, ga skupaj pripravljata Kulturni center Ivana Napotnika in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. ■ bš Šolski center Velenje Le ena omejitev vpisa n ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 ISSN 0350-5561 06 koncu tedna bo vreme večinoma sončno, tudi topleje bo. Čeprav je bilo za vpis v prvi letnik srednjih šol za šolsko leto 1997/98 v Sloveniji več prostih mest kot v primerjavi s preteklim letom, letošnji osmošolci svojih interesov in želja niso povsod uskladili z razpoložljivimi možnostmi. Zato so srednje šole poslale na naslov republiškega ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra vlogo za soglasje k razširitvi oziroma omejitvi vpisa. Teden pred prazniki seje minister odločil, podatki pa kažejo, da se je kljub za poldrugi tisočak manjši generaciji osmošolcev v boj za dragocene točke, ki omogočajo vpis v izbrano šolo, podalo 12 tisoč slovenskih osmošolcev ali nekaj več kot 43% celotne generacije. Vpis so namreč omejili na kar 63 slovenskih srednjih šolah. Med njimi so tudi tisti, ki so poslali svoje prijave za vpis v program trgovec, poklic prodajalec na Šolskem centru Velenje. Z omenjenega Centra so tako vsem, ki so oddali prijavnice za vpis v 1. letnik srednjih šol Centra za šolsko leto 1997/98 poslali domov obvestila. Enim, da so kandidati za sprejem (470 učencev, med njimi tudi za monterja) in kaj morajo storiti, da bodo na šolo sprejeti. 99 učencem pa so poslali obvestilo o omejitvi vpisa. Za program trgovec, poklic prodajalec so prejeli 99 prijav, razpisali so 90 prostih mest, v prvem krogu pa bodo sprejeli 81 kandidatov kar je 90 % od razpisanih prostih mest. In na katerih srednjih šolah v celjski in koroški regiji še velja omejitev vpisa? V Slovenj Gradcu: za poklice mizar, prodajalec, poslovni tajnik, zdravstveni tehnik, gimnazija (povsod na 2 oddelka) ter za poklic ekonomski tehnik na 3 oddelke. V Celju: na Gimnaziji Celje Centre predšolska vzgoja na 1 oddelek, program gimnazija na 6 oddelkov: srednja ekonomska šola: ekonomski tehnik na 6 oddelkov; Šolski center Celje: gimnazija na 4 oddelke, poklic elektrikar energetik na 1 oddelek; Srednja zdravstvena šola : zdravstveni tehnik na 5 oddelkov; prva gimnazija: program gimnazija na 7 in športna gimnazija na 1 oddelek; Srednja šola za gostinstvo in turizem: kuhar, natakar, gostinski tehnik (vse na 2 oddelka), turistični tehnik na 1 oddelek; Srednja trgovska šola: za poklic prodajalec na 5 oddelkov, ekonomski tehnik na 4 in poslovni tajnik na 3 oddelke; Srednja frizerska, tekstilna, strojna in prometna šola: prometni tehnik, frizer (o)(oba na 3 oddelke); Srednja vrtnarska, kmetijska in gospodinjska šola Celje: za poklic cvetličar (o) na 1 oddelek. Čas za prenos prijav iz ene na drugo srednjo šolo bo nastopil po preteku moratorija, po 2. juliju. Takrat bodo bodoči srednješolci lahko prenesli prijavo za vpis v 1. letnik srednje šole v šolskem kletu 1997/98 le še na tiste šole, ki bodo imele kakšno prosto mesto. Držimo pesti, da bi bilo takih, ki so pred novimi tovrstnimi preizkušnjami, čim manj. mtP ►<1 ^ BBI VELEBLAGOVNICA ras . VELENJE Kdor išče, ta najde ... v NAMI! Prvi maj na Graški Gori Prvomajsko jutro ni pravo, če te ne predbudi budnica, tako kot prvemu maju nekaj manjka, če ne stopiš iz doline vsaj korak više, če se ne povzp-neš na kakšen vrh, odpraviš na izlet ali na organizirano množično sre-čanje. Možnosti za to pa je bilo v prazničnih dneh po vsej Sloveniji obilo. Na Graško Goro, kjer so takšno srečanje pripravili svobodni sindikati Velenja, seje letos odpravilo veliko ljudi. Več, kot so pričakovali. Iz doline do Plešivca in nazaj so jih vozili avtobusi, na vrh pa je bilo treba peš. Zbrane je nagovoril član predsedstva ZSSS Milan Utroša, na cilju pa je bilo poskrbljeno tako za kulturni program kot za rekreacijo in zabavo. ■ mkp Na Graško Goro jih je prišlo več kot si je upal želeti organizator, ZSSS Velenje. 9770350556014 2 W vas DOGODKI 8. maja 1997 Občinski svet Luče Vse za Proračun občine Luče ob Savinji dosega slabih in pičlih 167 milijonov tolarjev, to pa nikakor ne more zadovoljiti potreb vseh proračunskih porabnikov, so na aprilski seji menili lučki občinski svetniki. To je seveda res, zato so svetniki ob prvi obravnavi predloga proračuna sklenili, da bodo dodatna in nujno potrebna sredstva skušali pridobiti iz različnih razpoložljivih virov. Posebej so poudarili izrazito neugodno stanje na področju kmetijstva, zato upajo, da bodo lahko te probleme v kratkem predstavili ministru Cirilu Smrkolju. Že dalj časa je v Lučah velik problem dotrajan in neustrezen gasilski dom, ki poleg tega nudi prostore tudi za razne kulturne in ostale prireditve. Obnova je prav tako že dolga nujna in lučki občinski svetniki so se že lani odločili zanjo. Ob tehtanju različnih možnosti pa je prevladala odločitev, da je treba obstoječi objekt porušiti in na njegovo mesto postaviti novega, ki bo nov dom služil potrebam vseh krajanov. V ta namen so naročili nov idejni projekt, ker pa čas hitro beži, so se o vsem tem morali nujno pogovoriti v ponedeljek zvečer na izredni seji občinskega sveta. Po tehtni razpravi so nov idejni projekt potrdili, zdaj pa morajo pospešiti nadaljnje postopke. V nadaljevanju seje so med ostalim sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in vrednost točke v primerjavi z lansko dvignili za 5 odstotkov in sedaj znaša 99,44 tolarja. Precej burna je bila razprava o izbiri izvajalca za vzdrževanje gozdnih cest v občini Luče. Nazadnje so to pomembno nalogo zaupali nazarskemu gozdnemu gospodarstvu, ki finančno sicer ni bilo najugodnejši ponudnik, med svetniki pa je prevladalo prepričanje, da je bistvenega pomena kakovost opravljenih del, prav to pa lahko zagotovi nazarsko gozdno gospodarstvo z dolgoletnimi izkušnjami, opremo in strokovnostjo. ■ JP y «M Kavcmkova domačija že odprta Zavodnje - V sredo, 1. maja, so delavci Kulturnega centra Ivana Napotnika za javnost (po zimskem počitku) ponovno ^odprli Kavčnikovo domačijo. Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, če se boste odločili za ogled tega kulturnozgodovinskega spomenika, pa vas tam čaka tudi vodič. bš Občinski svet Nazarje Nazarski občinski svetniki so prejšnji torek na aprilski seji sprejeli letošnji občinski proračun, kije vreden 193 milijonov in je za 13 odstotkov višji od lanskega. Na tej seji so opravili prvo in drugo obravnavo predloga proračuna, saj so ugotovili, da je odbor za gospodarstvo in proračun na sedmih sejah delo opravil zares temeljito, predvsem seveda skladno z možnostmi, vseeno pa je razprava trajala kakšne tri ure. To seveda ni bilo slabo, saj so svetniki izmenjali mnenja o nekaterih ključnih zadevah in pojasnili prenekatero nejasnost ali očitek, kar lahko le pripomore k boljšemu delu v prihodnje. Največ časa jim je vzel očitek enega izmed svetnikov, da sta krajevni skupnosti Kokarje in Šmartno ob Dreti prikrajšani v primerjavi z nazarsko. Na koncu so ugotovili, da to ni čisto res, saj ne gre le za znesek za delovanje krajevnih skupnosti, pač pa so sredstva za vse tri krajevne skupnosti razporejene tudi v ostalih postavkah. Kamen spotike naj bi bilo preveč denarja za dokončanje gradnje kanalizacije v Nazarjah. Dejstvo je, da je dela treba skleniti in vse skupaj povezati s čistilno napravo in za tem postopno graditi v Kokarjah in Šmartnem ob Dreti. Če tega ne storijo letos, bodo državi lepo nakazali 3 milijone tolarjev takse za obremenjevanje okolja, pa še za 4 milijone demografskih sredstev bi se obrisali pod nosom. Sporen je bil tudi (pre)majhen znesek za kmetijstvo, po daljši razpravi pa so se dogovorili, da bodo nekaj dodali ob predvidenem rebalansu proračuna, seveda pa med ostalimi niso bili sporni zneski za začetek gradnje popolne osemletke, za ureditev jasli v vrtcu, za nakup nove rentgenske naprave in še za marsikaj, od nazarskega prosvetnega društva pa so svetniki terjali finančno poročilo o poslovanju, zlasti kina, saj se ob vsej pomoči občine niso sprijaznili z izgubo v delavskem domu. V nadaljevanju so (spet) spregovorili o delitveni bilanci bivše skupne občine Mozirje. Pet občin je po velikih mukah večino nalog pri delitvi premoženja že opravilo, pravzaprav je to že razdeljeno, pri tem pa so bile nekatere občine pri delitvi po legi prikrajšane, ker to premoženje ni bilo ovrednoteno. Zato bodo sedaj občine najele posebno strokovno ustanovo za ocenitev in na podlagi tega bodo skupno premoženje dokončno razdelili, kar naj bi nepreklicno opravili do konca tega leta. Čas je že, da se dokončno ločimo, je poudaril eden od svetnikov in dodal, da so ta postopek po nepotrebnem postavili na glavo, saj bi morali najprej ovrednotiti premoženje in se šele za tem pogajati. Odvoz in odlaganje smeti in odpadkov sta bila spet vroča tema, saj se obeta nov zaplet. Za odlaganje smeti je gornjegrajsko komunalno podjetje, ki upravlja osrednje in edino odlagališče določilo ceno 90 tolarjev na osebo in ne več na gospodinjstvo, JP Komunala Mozirje pa za odvoz 272 tolarjev, prav tako na osebo. Problem je zdaj v tem, da vsaj tri občine teh cen niso potrdile, saj še vedno iščejo najboljšega ponud- nika za odvoz in odlaganje odpadkov. Dosedanji skupen odvoz in skupno odlagališče pač nista več obvezna, v Nazaijah pa so poudarili, da ne želijo biti več v celoti odvisni in si izsiljevanja ne bodo dovolili. Svetniki so se strinjali, da tako poceni odvoza smeti in odpadkov kot doslej ne bodo imeli nikoli več, ob višji ceni pa želijo in hočejo kakovostne storitve. Zaplet se bo seveda zaostril, ko bodo v Gornjem Gradu zahtevali plačilo za odlaganje, prevoznik pa tega ne bo mogel plačati. Pred tedni so v Gornjem Gradu z zaprtjem odlagališča že pospešili reševanje nesporazumov, kaj se zna zgoditi sedaj, jj>a zaenkrat ne ve nihče, čeprav vsi računajo na ugodno rešitev. Med drugim so nazarski svetniki imenovali še odbor za kmetijstvo in dali soglasje k statutom vseh treh krajevnih skupnosti, na koncu pa podprli ustanovitev savinjsko - šaleške regije, saj sta področji vsestransko povezani in vsaj poizkusiti velja, čeprav bo o vsem odločala država. UJP Društvo za kadrovsko dejavnost Velenje Pomagaj si sam in... Kadrovski delavci Šaleške in Zgornje Savinjske doline so se aprila udeležili strokovnega srečanja, ki gaje organiziralo Društvo za kadrovsko dejavnost Velenje skupaj z Gorenjem Gospodinjski aparati in Gorenjem Gostinstvo. Jože Glazer, direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje, se je z njimi pogovarjal o strateških vidikih zaposlovanja v Sloveniji. Ker je naša država s svojimi izvozniki že del evropskega in svetovnega trga, je tudi udeležena v spremembah, ki se dogajajo na svetovnem trgu dela. Zanj je značilna vedno večja globalizacija. Na področju dela zgublja pomen specializacija, saj se zaradi stalnih in hitrih sprememb tehnologije dela od ljudi zahteva vedno več in vedno nova znanja. Zaposleni bomo morali biti sposobni in pripravljeni sprejemati različne vloge v delovnem procesu. Predvsem pa se zahteva sprejetje odgovornosti za lasten položaj, za izobrazbo, delo in razvoj, česar pa pri nas doslej zaradi relativno visoke Občina Gornji Grad Bo smeti odvažal velenjski PUP? Konec aprilča so tudi gornjegra-jski občinski svetniki sprejeli občinski proračun. Po temeljitih pripravah in obravnavah so potrdili proračun, ki dosega 277 milijonov. To je skoraj 100 milijonov več od lanskega, za zagotovitev sredstev nad zagotovljeno porabo pa bodo seveda morali vložiti veliko naporov. V Gornjem Gradu se pospešeno pripravljajo na začetek gradnje sistema daljinskega ogrevanja. Novost pri vsem tem je, da morajo za čas gradnje ustanoviti mešano družbo, ki jo bosta sestavljali občina Gornji Grad s 75 - odstotnim in podjetje Smreka s 25 - odstotnim deležem. Po izgradnji bo celoten sistem v upravljanje prevzelo gornjegrajsko komunalno podjetje. Zapleti glede odvoza in odlaganja odpadkov se v obeh dolinah nadaljujejo. Gornjegrajsko komunalno podjetje je za odlaganje smeti in odpadkov določilo ceno 90 tolarjev na osebo in to ceno so ostale občine potrdile, nerodnost pa je pri ceni odvoza. Zanjo je Javno podjetje Komunala Moziije določila ceno 272 tolarjev, prav tako na osebo, vendar te cene občine (še) niso potrdile, saj iščejo najugodnejšega ponudnika. Pri tem so se nekatere obrnile tudi na velenjski PUP, najnovejše stanje pa je, da v pogovorih s PUP-om občina Gornji Grad in njeno komunalno podjetje zastopata interese ostalih občin. Iz Gornjega Grada bodo v teh dneh ostalim štirim občinam poslali ponudbo, zadevo pa naj bi razrešili najkasneje v mesecu dni. Bistvo te ponudbe je, da bodo zagotovili ločeno zbiranje odpadkov, ekološke otoke in enkrat letno odvoz večjih kosovnih odpadkov, nove bodo tudi posode za smeti, njihova cena pa bo všteta v ceno odvoza. Zaradi zavlačevanja z ustanovitvijo novega komunalnega podjetja v spodnjem delu doline se tako zna zgoditi, da bo novi izvajalec velenjsko podjetje. ■jp Predavatelj je poudaril, da se bomo morali v svoji miselnosti in delovanju tudi kadrovski delavci prilagoditi novim razmeram. Morali se bomo storilnostno orientirati in se naučiti terminologije, metod in orodij, s katerimi bomo ustvarjali in dokazovali svoj prispevek k poslovnemu rezultatu. socialne varnosti nismo bili vajeni. S sprejetjem novega zakona o delovnih razmerjih bi radi tudi v Sloveniji ustvarili pogoje, ki bodo zagotavljali še zmeraj nadpovprečno zaščito zaposlenih na eni strani in spodbujali podjetništvo na drugi strani. To bi dosegli tudi z večjo fleksibilnostjo zaposlovanja, kamor sodijo na primer polovični oziroma skrajšan delovni čas, projektni način dela in zaposlovanja, delo na domu, predvsem pa poenostavljeni postopki zaposlovanja in prenehanja delovnega razmerja. Zmanjšale se bodo tudi pravice brezposelnih, kar pa ne bo nujno poslabšalo njihovega položaja. Le za nadomestilo ali pomoč bodo morali tudi kaj narediti, predvsem v smislu aktivnega sodelovanja pri iskanju zaposlitve. O konkretnih oblikah aktivne politike zaposlovanja je kadrovske delavce seznanila Joža Jamer Seme s sodelavci RZZ enote v Velenju. Udv Občina Šmartno ob Paki Prevozi učencev - še vedno brez odgovora lili Kar precej kritičnih besed so na zadnji seji šmarški svetniki namenili neodgovornemu odnosu strokovnih delavcev republiškega ministrstva za šolstvo in šport do njihovega vprašanja glede dodatnega sofinanciranja prevoza učencev v šolo in nazaj. Ocenili so ga kot neresnega, saj so se ob večkratnih obravnavah tega vprašanja vedno lomila kopja, da nezadovoljstva staršev učencev ne omenjamo posebej. Kljub ponovnemu posredovanju pismenega mnenja na občini Šmartno ob Paki še vedno nimajo. V telefonskem pogovoru povsem odklonilnega mnenja niso slišali, potrditve zahteve pa tudi ne. Nadejajo se pozitivnega odgovora, sicer pa bo najbrž načrtovanih 3,5 milijona tolarjev za te namene v kiošnjon občinskem proračunu premalo. Lani je občin Šmartno ob Paki za prevoze učetteev namenila neka več kot 3 milijone tolarjev. Do brezplačnega prevoza, kar pomeni, da so učenci oddaljeni od šole več kot 4 km, je bilo upravičenih 29 otrok, do sofinanciranega prevoza pa na mesec v povprečju 35 učencev do 5. razreda, ■ «0 Med obljubami in opozorili Nekateri naši politiki še vedno hodijo po naši deželi in sejejo obljube. Toda, nekateri pravijo, da so se razmere zdaj vendarle malo spremenile in obljube včasih padejo na plodna tla. Zadnji dnevi pa so bili bolj kot obljubam »naklonjeni« opozorilom. Kje so že tisti prvomajski prazniki, ko smo slavili delo in se nismo tresli za to, ali nas jutri še čaka delovno mesto ali ne. Na raznih prvomajskih srečanjih smo tako lahko slišali veliko zagrenjenih besed. Govorcev, ki so si želeli pridobiti naklonjenost delavskih »množic«, kolikor jih je še ostalo, in udeležencev. Prvomajski golaž je bil včasih simbol praznovanja, zdaj nekateri prihajajo na taka srečanja zato, da se ob poceni golažu vsaj dodobra najedo. Tudi časi, ko so golaž delili zastonj, so v glavnem minili. V Zgornji Savinjski dolini pa vsi še vedno ne verjamejo, da so ob pomoči poslancev in drugih vidnih politikov res pregnali radarja z Menine planine. Še posebno po tem, ko so po objavi te zanje tako pomembne vesti slišali, da tretje ministrstvo, ki že nekaj časa vodi postopek, za tak »preklic« nič ne ve. Nekateri zato pravijo: prelepo je, da bi bilo res. Upajo pa, da so se časi morda le tako spremenili, da bo volja ljudi spet kaj veljala. Na drugem koncu nekdaj enotnega območja tudi ljudje verjamejo ministru, da bo s slovenskega zemljevida vendarle izginila cestna sramota. Med Lesičnim in Kozjem je še vedno nekaj kilometrov regionalne ceste v makadamski izvedbi. Krajani že nekaj let zaradi tega dvigujejo precej prahu, pa še niso dosegli, da bi cesto obnovili tako, da se z nje ne bi več dvigoval prah. Zdaj so, kot sicer že velikokrat doslej, spet dobili obljube prometnega ministra, da bo cesta v dveh letih »počrnjena«. Upajo, da to spet ni kakšno sajenje rožic. V rožicah, tistih pravih, pa se je pred nekaj dnevi znašla množica obiskovalcev Savinjskega gaja. Med ogledom jih niso obremenjevale skrbi vrtnarjev, ki opozarjajo na neurejen položaj tega gaja in na nerazumevanje občine. Malo jih je le stisnilo, ko so morali za vstopnico odšteti 600 tolarjev. Saj -gaj je res vreden ogleda, vstopnina pa se mnogim zdi vseeno previsoka. Še dobro, da se niso odločili še za pobiranje parkirnine. Pločevine je namreč bilo po širši okolici res veliko in vozila so pomendrala prenekatero pomladansko travniško cvetlico. Pa še to: medtem ko Velenjčani nočejo več pod okrilje Celja, nekateri Celjani vendarle mislijo na Velenjčane. Pa ne mislim le tamkajšnje banke. Tudi eden od podjetnikov razmišlja, da bi eno od ladij, ki sta zdaj na »celjskem« Šmartinskem jezeru, prestavil na velenjsko. Bomo videli, če bo šlo! ■ (W 8. maja 1997 AKTUALNO Pogovor z Borutom Mehom, predsednikom Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje U Plače morajo biti zaslužene Savinjsko -šaleška območna gospodarska zbornica pokriva podjetja Savinjske in Šaleške doline. O njenem delovanju in vlogi nasploh smo se pogovarjali s predsednikom Borutom Mehom, kije obenem tudi član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije. B Kakšna je vloga gospodarske zbornice? BORUT MEH: "Gospodarska zbornica je danes še edina institucija, kjer lahko pridejo do izraza interesi gospodarstva brez vpletanja politike. V zbornici se pri oblikovanju lastnih programov in dajanju pobud vladi nismo nikoli spraševali, kakšna je politična opredelitev predlagateljev, kot je to pogosto pri kreiranju ekonomske politike. Naš osnovni kriterij, je ali je predlog v korist gospodarstva, gospodarski rasti ali ne. V svojem bistvu je zbornica ena od pomembnih institucij civilne družbe. Že iz samega imena izhaja, da se v zbornici zavzemamo za čim ugodnejše pogoje gospodarjenja, predvsem pa enakopravne za vse subjekte, od podjetnikov do velikih poslovnih sistemov. Veliko pozornosti namenjamo izobraževanju, informiranju in promociji Slovenije v svetu. V zadnjem času je zelo pomembna aktivnost sodelovanje pri prilagajanju našega gospodarstva zahtevam EGS. Zavedamo se, da samo podjetja, ki imajo urejene postopke in zagotavljajo evropski nivo kakovosti proizvodnje in storitev, lahko nastopajo na zahtevnih trgih razvitih držav, še posebej EGS, ki je za Slovenijo strateški trg. Zato v GZS z razvitimi vzpodbudami in strokovno pomočjo vodimo aktivnosti za pridobivanje certifikatov serije ISO 9000. Gospodarsko zbornico pa čaka v prihodnje pomembna naloga. Njena organiziranost še vedno temelji na starem zakonu, ki ni prilagojen novi strukturi družbe. Zavzemamo se, da bi tudi v prihodnje delovali kot institucija civilne družbe na podlagi obveznega članstva." H Podjetja, kijih pokriva Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica so gospodarsko dokaj trdna. Zelo velikih pretresov v zadnjem obdobju ni bilo. Kako njihove dosežke ocenjujete vi? BORUT MEH: "Naša medobčinska gospodarska zbornica pokriva območje osmih občin in je po teritoriju predzadnja med trinajstimi regionalnimi zbornicami, po gospodarski moči pa se uvršča nekako med osmo in deveto mesto. Primerjalni trendi s povprečjem Slovenije za leto 1996 niso najugodnejši, saj je bila v Sloveniji rast industrijske proizvodnje en odstotek, na območju naše občine pa le 0,1 odstotka. Še bolj zaskrbjujoč je padec turističnih storitev za 6 odstotkov v primerjavi z letom 1995, med tem ko je Slovenija kot celota zabeležila enoodstoten padec. Še vedno ohranjamo relativno visoko stopnjo zaposlenosti. Ta se je lani na pimer v Trbovljah v primerjavi z letom 1995 znižala za 6,4, v Sloveniji povprečno 2,1 v Savinjsko-šaleški regiji pa je nižja le za 0,8 odstotka. Ob vsem tem moramo upoštevati, da katastrofalnih gospodarskih zlomov ni bilo. Nismo pa bili brez stečajev, ki se jih je po letu 1990 zvrstilo kar nekaj. Neugodne posledice smo uspeli sanirati s pritegnitvijo tujih investitorjev, ustanavljanjem novih podjetij in tudi uvajanjem novih programov." I Torej lahko rečete, da je gospodarstvo tega območja zdravo? BORUT MEH: "Brez dvoma! In to ne toliko po zaslugi izjemnega položaja kot dolgoročne razvojne politike, ki sojo vodila naša podjetja. Ob gospodarskih gigantih pomembnih za vso Slovenijo - Premogovniku, TEŠ in Gorenju, so na našem območju podjetja, ki so preživela kritično obdobje prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, pa čeprav delujejo v branžah, ki so bile prizadete. Naj jih nekaj naštejem: Elkroj, Mclub, Gorenje Notranja oprema, Vegrad, ZKZ Mozirje, Kovinarstvo Ljubno, Era... Druga so kljub zaostrenim razmeram rastla. To velja za MGA, Elektroniko, Blues... Vseh, ki bi si to zaslužila, ne morem našteti. Ravno v tem času pa se soočamo z velikimi težavami v ESO Opremi. Upam, da bomo zmogli moči in ohranili vitalni del družbe in donosne programe." I Zbiranje podatkov o gospodarski uspešnosti se je v zadnjem času spremenilo. Kdo in na kakšen način jih sploh še spremlja? BORUT MEH:" S preoblikovanjem bivše SDK v Agencijo za plačilni promet in ločitvijo davčne uprave je postalo zbiranje podatkov o gospodarskih gibanjih po področjih oteženo. Če preko zavoda za statistiko dobivamo kvalitetne podatke za nivo države, tega ne moremo trditi za občine in področja medobčinskih gospodarskih zbornic. To praznino skušamo v Gospodarski zbornici ublažiti z lastnimi obdelavami, ki jih razvija SKEP -služba za konjukturo in ekonomsko politiko. Že v letošnjem letu pričakujemo, da bomo imeli zadovoljiv obseg podatkov za potrebe medobčinske gospodarske zbornice. Seveda pa si skupaj z občjnami na našem področju prizadevamo,da bi Savinjsko -šaleška regija predstavljala statistično enoto, ki se oblikuje za potrebe državne statistike. S tem bi odpadel tudi problem zagotavljanja kvalitetnih in pravočasnih podatkov." B Kako sodeluje Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica z vodstvi občin? BORUT MEH: "Sodelovanje medobčinske gospodarske zbornice z občinami Savinjsko-šaleške regije je boljše kot sodelovanje GZS z vlado. Verjetno tudi zato, ker so pristojnosti občin manjše. Pri tem sodelovanju gre največkrat za konzultacije in oblikovanje pogojev gospodarjenja, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti. Medobčinska gospodarska zbornica je tudi ena od institucij, ki bo pomembna za zagotavljanje pogojev za ustanovitev bodoče Savinjsko-šaleške regije. Vsekakor zagovarjamo in tudi delujemo v smeri samostojne Savinjsko-šaleške regije." M Vi ste tudi član Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenje. Kakšen vpliv ima slovenska gospodarska zbornica na opredeljevanje pogojev gospodarjenja? BORUT MEH: "Kot predstavnik gospodarstva Savinjsko-šaleške regije delujem v upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije in sem s tem aktivno vključen v delo zbornice na državni ravni. Menim, da je glas gospodarstva še vedno mnogo premalo slišati in da državni organi velikokrat ne upoštevajo konkretnih in dobronamernih predlogov, ki jih posreduje Gospodarska zbornica Slovenije. Del krivde je verjetno tudi v nas samih. Smo premalo agresivni in ne uporabimo vseh možnosti za uveljavitev naših ciljev. Včasih pa prihaja tudi znotraj zborničnih organov do neenotnosti, ker je težko vedno uskladiti interese vseh različnih dejavnosti in regij. Kljub vsemu menim, daje zbornica na pravi poti, da postane resnični ambasador gospodarstva v slovenskem in mednarodnem pros- toru. ' I Izhajate iz podjetja, kije pretežni izvoznik, zato tegobe izvoznikov zelo dobro poznate. So se razmere na tem področju v zadnjem času kaj spremenile? BORUT MEH: "Izvozniki smo že počasi utrujeni od nenehnega dokazovanja nesmiselnosti ekonomske politike, ki jo vodimo v naši državi. Res je, da je ta z nizko inflacijo in stabilnim tečajem popularna pri davkoplačevalcih in smiselna, če bi imeli trdno gospodarstvo in bi bila torej odraz dobrih rezultatov. V našem primeru pa imamo bolj opravka s političnim ciljem, ki ne koristi gospodarstvu, niti državi. Na dolgi rok bo takoimeno-vana protiinflacijska politika pokazala zobe. Že lansko leto nismo dosegli predvidenih ciljev rasti bruto domačega proizvoda, industrijske proizvodnje, zunanjetrgovinska bilanca pa je vedno boj negativna. Pri večini vedno večji delež v strukturi prihodkov predstavljajo stroški, ki so vezani na domačo inflacijo. Gre predvsem za razne storitve, davke, stroške dela in stroške financiranja. Zgleda, da se je vlada šele letos zavedala, kam nas pelje takšna ekonomska politika in je pričela producirati ukrepe, ki pa pomenijo bolj gašenje žarišč kot pa vzpostavljanje pogojev za doseganje normalnih rezultatov gospodarjenja. Tako slovenska podjetja zaradi relativno zelo visokih stroškov slabšajo svojo konkurenčno sposobnost in s tem se tudi niža obseg proizvodnje. Žal je slovenski trg veliko premajhen, da bi lahko ab- sorbiral kar proizvedemo. Ocenjujem, da rezerv, ki bi jih lahko izkoristili s programi povečanja produktivnosti praktično ni več in vlada bo morala koreniteje poseči v davčno obremenjevanje in znižanje stroškov financiranja. O cenovnih neskladjih, ki so bila povzročena v zadnjih letih z umetnim zadrževanjem cen v nekaterih sektorjih, pa tudi ne bi govoril. To je že druga zgodba." I Gospodarska zbornica je dokaj trd pogajalec pri zahtevanih spremembah kolektivnih pogodb. BORUT MEH: "Pogajanja o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo so ena pomembnih aktivnosti, ki jih v zadnjem času vodi GZS skupaj z ostalimi predstavniki delodajalcev na eni in sindikati na drugi strani. Ob analizi stroškov smo namreč ugotovili, da nam stroški dela hitreje naraščajo od prihodkov in povzročajo slabšanje rezultatov. Zato smo se odločili za odpoved veljavne splošne kolektivne pogodbe in pričeli pogajanja za njeno prenovo. V medijih je bil dogodek deležen velike pozornosti in včasih tudi navijaštva. Postavljala so se vprašanja, kdo bo zmagovalec. Prepričan sem, da ga ne bo. Zmaga lahko samo razum in volja obeh strani, da se dogovorijo o obveznostih in pravicah, ki jih bodo zmogli delodajalci, ob tem pa bo delavec lahko dostojno živel. Del krivde za pregrete odnose na področju kolektivnega dogovarjanja pa nosi tudi oblast, ki še ni sprejela gospodarstvu prilagojene zakonodaje in tako trg delovne sile v resnici še ne more delovati. V zbornici nismo proti visokim plačam delavcev, trdimo pa, da morajo biti zaslužene in odraz dobrega poslovanja podjetja." Mira Zakošek iO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje 1. OBJAVA 0 ZAKLJUČENI JAVNI PONUDBI NOVOIZDANIH OBVEZNIC NA PODLAGI DOVOLJENJA AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV ŠT. 11/180/AG-97 2. IZDAJATELJ OBVEZNIC Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Rudarska 3, 3320 Velenje 3. SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 800.000.000,00 tolarjev. 4. PRODAJNA CENA OBVEZNIC Prodajna cena obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1. februarja 1997 do dneva vplačila. 5. ZAČETEK IN KONEC VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA OBVEZNIC Vpisovanje in vplačevanje obveznic se je pričelo 1. februarja 1997 in se je končalo 30. aprila 1997. 6. ŠTEVILO IN ODSTOTEK VPISANIH IN VPLAČANIH OBVEZNIC Vpisanih in vplačanih je 51.200 obveznic, kar predstavlja 100 odstotkov in sicer: -48.000 obveznic po 10.000 tolarjev, -3.200 obveznic po 100.000 tolarjev. Javna ponudba obveznic je bila uspešno zaključena. 7. POOBLAŠČENI UDELEŽENCI, KI SO ODKUPILI OBVEZNICE Z NA MENOM NJIHOVE NADALJNJE PRODAJE, OZIROMA, KI SO ORGANIZIRALI, PRIPRAVLJALI IN IZVAJALI PRODAJO Nihče od pooblaščenih udeležencev ni odkupil od izdajatelja obveznic z namenom njihove nadaljnje prodaje. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. je sama organizirala, pripravljala in izvajala javno ponudbo in prodajo obveznic. VSEM LASTNIKOM OBVEZNIC SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE. 4 W ČAS ZANIMIVO 8. maja 1997 ANKETA Čakalne vrste v zdravstvu so predolge V zadnjem času se veliko govori o dolgih čakalnih vrstah v zdravstvu, predvsem za preglede pri specialistih, za operacije, ki niso označene kot »nujne«. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in slovenski zdravniki si niso edini, kje je vzrok zanje. Krivdo valijo iz enega na drugega. Za tistega, ki začuti težave, pa ne ve, kaj točno se dogaja z njim, zagotovo ni prijetno, če mu rečejo, da bo prišel na vrsto za specialistični pregled čez tri ali šest mesecev. In da je to še zelo ugodno. Kaj o tem menijo naključno izbrani na mestnih ulicah Velenja smo poskušali izvedeti tik pred prazniki, ki so sedaj že preteklost. Franc Kuhar, Ložnica Velenju: »K sreči hodim zelo -malo k zdravniku, ker nimam večjih zdravstvenih težav. Ko pa že moram iti, se dan prej naročim, potem pa nikoli ne čakam predolgo. Včasih to ni bilo tako urejeno, zato se mi vsaj to zdi prav. O čakalnih vrstah pri specialistih vam ne morem povedati nič, ker nimam nobenih takšnih izkušenj, sem pa slišal, da so ponekod zelo dolge. Sam sem z zdravstvenimi uslugami zadovoljen.« Viktorija Kregar, Velenje: »Ne vem, zakaj prihaja do tako dolgih čakalnih vrst. Ne vem, zakaj moraš, recimo, čakati 8 mesecev za ginekološki pregled, razen, če si pripravljen plačati. Potem si hitro na vrsti, to pa ni za vsak žep. Sprašujem se, ali je premalo zdravnikov, ali je res premalo denarja? Vsekakor to ni prav. Ko je človek bolan, si želi čim prej izvedeti, kaj je z njim, pričakuje pomoč. Sama hodim na zdravljenje v Ljubljano in tam se res držijo ure, ki ti jo predpišejo.« Anton Kričej, Velenje: »Mislim, da marsikdaj namerno prihaja do zastojev in dolgih čakalnih vrst v zdravstvu. Pa tega ni kriv denar, čeprav ga hočejo še več. Tudi, ko je nujno, je težko priti hitro do izvidov. Mislim, da bi se morali zdravniki in tisti iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje končno usesti za isto mizo in se dobro pogovoriti. Ne zanima me, kdo je kriv za sedanje stanje v zdravstvu, njihovi konflikti se ne bi smeli lomiti na plečih bolnikov.« Rozika Bujan, Velenje: »Marca sem začutila težave s srcem in takrat sem poklicala svojega zdravnika. Konec maja pa bom prišla na vrsto za specialistični pregled v bolnišnici. To je predolgo in ni prav, saj me je precej strah, ko ne vem, kaj je z menoj. Težko je reči, zakaj prihaja do daljših čakalnih dob, ker odgovora ne poznam. Morda je res premalo zdravnikov, morda denarja. Prav pa ni...« ■ bš Velenjska plastika Z novimi usmeritvami do dobička Minimalna izguba, s katero so sklenili lansko poslovno leto v podjetju Velenjska plastika, je bolj posledica težkih pogojev poslovanja kot napoved nadaljevanja krize. Vsaj tako je razumeti direktorja Veplasa Franca Vedenika, ki pripisuje vzroke za težave nestimulativni izvozni politiki (Veplas izvaža od 80 do 90% svojih izdelkov), predvsem pa prekinitvi že dogovorjenih poslov za program čelad. Povezani so s prizadevanji Slovenije za vstop v Nato. "Veliko naporov smo vložili za dosego teh rezultatov poslovanj . Ocenjujemo, da je najhujše za nami in v načrte podjetja do leta 2000 smo smelo predvideli ustvarjanje dobička v višini 5% bruto realizacije." Kazalci gospodarjenja v prvih štirih letošnjih mesecih obetajo , da bodo načrtovani cilj tudi dosegli. Uresničili naj bi ga predvsem z večjo produktivnostjo, pravilno cenovno politiko in doslednim obvladovanjem stroškov. Ker so si v zadnjih kriznih letih nekoliko zapravili ugled, ki so ga nekoč že imeli, bodo njihova prizadevanja usmerjena še v utrjevanje blagovne znamke Veplasa, in sicer z razvojem lastnih izdelkov in zahtevnejših tehnologij. Pri tem gre predvsem za uporabo novih in kakovostnejših surovin, tako, da bodo izdelki dovolj zanimivi tudi za nove trge. Kar precejšnje možnosti ima program fizio in hidroterapije na trgu republik bivše Jugoslavije in Sovjetske zveze. "Če bomo pridobili certifikat kakovosti ISO 9000 ali ne, v tem trenutku še ne vemo. Trudimo pa se, da bi ga v dogled-nem času". Glede ekologije za zdaj njihova proizvodnja ni sporna, saj zadovoljujejo minimalne ekološke standarde, vendar pa to v prihodnosti gotovo ne bo dovolj. In prav tu naj bi odigrala svojo vloga usmeritev po razvoju tehnologije in uporabi novih materialov. Prilagajanje razmeram na trgu narekuje tudi kadrovsko prenovo. Osvežiti nameravajo zlasti komercialo, s programom presežnih delavcev pa želijo ustvariti ustreznejše razmerje med režijo in proizvodnjo. Pred časom so v proizvodnji zaposlili 12 delavcev in glede na dogovorjene posle se jim obeta stalna zaposlitev. V ta splet aktivnosti sodi tudi ustanovitev invalidskega podjetja, s pridobitvijo koncesije (dala naj bi jo Vlada Republike Slovenije) pa bi rešili problem trajno presežnih delavcev. Tu bi v tem trenutku našlo zaposlitev 25 delavcev, in sicer v proizvodnem programu izdelovanje obešalnikov za konfekcijsko industrijo. " Naše cilje smo zastavili dolgoročno. Dela imamo v tem trenutku morda celo preveč, na nekatere posle še čakamo." Čakajo pa tudi na sklep registrskega sodišča, da bi končno lahko sklenili lastninsko preoblikovanje podjetja. ■ tp Era širi maloprodajno mrežo Erin Adut v Gornji Radgoni Era d.d., trgovinsko podjetje s sedežem v Velenju, kjer ima tudi veliko poslovnih enot, s svojo dejavnostjo ni prisotno samo v matični občini, ampak odpira svoje poslovne enote tudi drugod po Sloveniji in na tujem, posebej na Hrvaškem. Mesec in pol po tistem, ko je v Radljah ob Dravi odprl vrata Erin prodajni center, so verigi desetih neživilskih maloprodajnih enot v ponedeljek, 28. aprila, dodali novo z imenom ADUT v Črešnjev-cih pri Gornji Radgoni, kjer so pridobili približno 160 kvadrat-J nih metrov novih prodajnih površin. Poseben poudarek v ponudbi bo na programu bele tehnike, akustike, malih gospodinjskih aparatov, železnine in na programu »vse za dom«. Ob otvoritvi je Era v Crešnjevcih pripravila krajšo slovesnost, otvoritveni trak nove Erine trgovine pa sta prerezala generalni direktor ERE d.d. Gvido Omladič in poslovodja Aduta Boris Pučnik. M mkp Največji slovenski izvozniki Gorenje GA drugo V zadnji številki je Gospodarski vestnik objavil lestvico največjih slovenskih izvoznikov v letu 1996. Z izvozom velikih gospodinjskih aparatov v vrednosti 41.433 milijonov tolarjev je Gorenje Gospodinjski aparati zasedlo drugo mesto, in sicer za novomeškim Revozom. V prvi deseterici je še TUS Prevent iz Slovenj Gradca (na devetem mestu) z izvozom v vrednosti 12.021 milijonov tolarjev. Johnson Controls - NTU iz Slovenj Gradca je na 18. mestu (vrednost izvoza v letu 1996 je znašala 7.788 milijonov tolarjev), MGA - Mali gospodinjski aparati Nazarje na 23. mestu (6.774 milijonov tolarjev), Elektronika Velenje na 26. mestu (6.510 milijonov), Gorenje Notranja oprema pa na 57. mestu (3.562 milijonov tolarjev). V drugi stotniji slovenskih največjih izvoznikov so Tovarna nogavic Polzela (na 106. mestu), Elkroj Nazarje (163), Gorenje Servis (182) in slovenjgraški Nieros Metal (185), sledijo pa Lesna TP Pameče (108), Emteks Žalec (210), K & M Nazarje (226), Glin Žagarstvo Nazarje (234), TUS KO SI Slovenj Gradec (238), Fcralit Žalec (241), Tovarna meril Kovine Slovenj Gradec (264), UTEKSOL Slovenj Gradec (272), Smreka Gornji Grad (275) in MIK Prebold (304). V isti številki Gospodarskega vestnika so objavljeni tudi načrti največjih slovenskih izvoznikov za leto 1997. Tako v Gorenju Gospodinjski aparati načrtujejo izvoz v vrednosti 43.316 milijonov tolarjev, kar predstavlja v primerjavi z lanskim letom skoraj 5 % povečanje. Povečanje izvoza za leto 1997 napovedujejo tudi v slovenjgraškem TUS Preventu (izvoziti želijo za 15.143 milijonov tolarjev izdelkov), v Johnson Controls NTU (7.811 milijonov tolarjev), MGA - Mali gospodinjski aparati Nazarje (7.797 milijonov tolaijev), Elektroniki Velenje (7.030 milijonov tolarjev), v Gorenju Notranja oprema (3.660 milijonov tolarjev), itd. m Območna organizacija RK Velenje Ob tednu RK V letošnjem tednu RK, od 8. do 15. maja, bodo tudi aktivisti človekoljubnih organizacij v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki tako kot drugod po Sloveniji pozornost namenili nadaljnjemu zbiranju denarja za obnovo mladinskega letovišča in okrevališča Debeli Rtič. Vse prispevke v tem tednu bodo torej namenili za Zidak dobre volje. Mladi člani RK po osnovnih šolah pa bodo izvedeli več o pomenu, vlogi RK in se hkrati pripravljali na tradicionalno kviz tekmovanje. To bo 15. maja ob 17. uri v prostorih OŠ Gorica Velenje. Organizatorka kviza -Območna organizacija RK Velenje pričakuje, da bo na njem sodelovalo 9 ekip OŠ in vsaj 3 ekipe s Šolskega centra Velenje. V soboto, 10. maja, velja omeniti vsaj dva dogodka. V Topolšici, v dvorani tamkajšnje bolnišnice, se bodo na regijskem seminarju zbrali predavatelji in izvajalci prve pomoči RK. Takih je v 8 območnih organizacijah RK celjske regije od 40 do 50. V Škalah pa bodo tamkajšnji aktivisti pripravili priložnostno slovesnost, na kateri bodo med drugim razvili prapor krajevne organizacije RK. Začeli jo bodo ob 17. uri v škalskem domu krajanov. ■ tp Zdravstveni dom Šmartno ob Paki Pridobitev: laboratorij in pediatrična ambulanta Za prostore zdravstvenega doma v Šmartnem ob Paki, ki po mnenju nekaterih vsa ta leta niso bili izkoriščeni tako kot bi lahko bili, tega sedaj ne bo mogoče več trditi. Pred kakšnim mesecem so namreč tisti, ki so dobili napotnico za najosnovnejše laboratorijske preiskave že lahko dali kri in vodo kar streljaj stran od vrat tamkajšnje splošne ambulante. Pridobitve - novega laboratorija - so se v občani in tudi na širšem območju zelo razveselili, pa čeprav opravljajo dejavnost dvakrat na teden (ob torkih in petkih). Laboratorij še sicer ni povsem opremljen, a je hvalevredna pridobitev. Ob njem bo takoj po teh praznikih začela še dejavnost pediatrična ambulanta Laboratorij še ni povsem opremljen. Kot je povedal direktor Zdravstvenega doma Velenje dr. Jože Zupančič manjka še avtomatski analizator za osnovno laboratorijsko dejavnost v vrednosti približno 17 tisoč nemških mark. Kupujejo ga v teh dneh. Žal, zbrana sredstva matičnega zavoda (velenjskega Zdravstvenega doma) in občine Šmartno ob Paki ne bodo zadoščala, zato še iščejo pokrovitelje. Do sedaj so se že odzvali v Gorenju Notranja oprema Velenje, ki so za šmarški laboratorij prispevali notranjo opremo s pohištvom vred, Gospodinjski aparati Velenje in Mali gospodinjski aparati Nazarje. Naložba v ureditev laboratorija bo stala približno 25 tisoč nemških mark. Danes bo prvič v tem domu začela dejavnost še pediatrična ambulanta. Tudi ta dvakrat na teden, prav tako ob torkih in petkih. Sistematske preglede za predšolske in šolske otroke bosta izvajali pedi-atrinja dr. Jožica Lovrec -Veternik, s področja šolske medicine pa dr. Irena Gusič, specialistka šolske medicine. In kaj je narekovalo popestritev dejavnosti v zdravstvenem domu v Šmartnem ob Paki? Dr. Jože Zupančič odgovarja: »Že dalj časa smo načrtovali dopolnitev dejavnosti v šmarškem zdravstvenem domu, vendar je ta naša hotenja nekoliko zavirala nedorečenost na področju zdravstvene politike v Sloveniji, nekaj pa tudi omejene naše finančne zmožnosti. Za zdaj bomo izvajali v pediatrični ambulanti le preventivo, želimo pa si in tudi prizadevali si bomo še za izvajanje kurativne dejavnosti za predšolske otroke. Najidealnejša bi bila zaposlitev pediatra za 4 ure, ker bi bilo za poln delovni čas tu zanj dela premalo, vendar ga ne dobimo. Druge rešitve za zdaj še nimamo.« ■ tp 8. maja 1997 ZANIMIVO MS ČJIS 5 Obiskali smo Periskop - klub iskalcev zaposlitve Sprejet si tak kot si, ne tak kot naj bi bil znajdejo sredi sprememb, ne najdejo več točke na katero bi se lahko naslonili. Še posebej, če izgubijo službo in ostanejo brez tiste gotovosti, ki pomeni varno življenje. Temelj delovanja kluba Persikop so pogovori, izmenjava izkušenj. Ne gre za pomoč psihiatrov, psihologov, zdravnikov. Gre za človeško pomoč, za pogovore ljudi, ki so si v nečem enaki, skupno jim je delo, ki ga ni. Pri tem uporabljamo znanja in pristope, ki jih pridobivamo v stiku s strokovnjaki in to znanje aktivno vnašamo v klub,« pravi Martin Koprivec. Zapleteno? Sploh ne, ko poslušamo tudi mentorice. Ob pogovorih že ali pa še bodo v klubu potekale različne delavnice. Dušanka Založnik bo vodila delavnico Starši in otroci pod isto streho, začeli jo bodo sredi maja. »Tema je zahtevana in zanimiva ter zelo življenska. Pogovarjali se bomo o izkušnjah s področja vzgoje in odnosov v družini, iz česar bodo lahko nekateri potegnili nova spoznanja, nekateri pa nadgradili tista, kijih že imajo. Pogovori bodo vodeni in smiselni, tako da se bo iz njih vedno dalo potegniti poanto,« pravi Založnikova. Zdrava prehrana je tudi nekaj, o čemer vedno več razmišljamo, govorimo in jo vključujemo v vsakdanji jedilnik. Marija Domajnko pripravlja za maj na to temo tri delavnice. »Prva bo holesterol. Spoznavali bomo hrano, ki vsebujeje maščobe, ki tvorijo holesterol, nadaljevali s temami o visokem in nizkem krvnem pritisku ter sladkorni bolezni. K sodelovanju bomo skušali pritegniti, če bo zanimanje, tudi strokovnjake.« Danes je veliko ljudi, ki nimajo možnosti, da bi prišli v stik z naravo, zato si mnogi želijo imeti doma kakšno živo bitje, kakšno živalco. »Ko prinesemo tako bitje domov, se navadno vprašamo, kaj zdaj. Morda je šlo pri odločitvi samo za željo otroka, velikokrat se pojavijo težave. Moja želja je, da ljudi poučim, kako naj potem ravnajo. Začeli bomo z akvarijem, kjer imam sama kar nekaj izkušenj, saj sem se že kot otrok s tem ukvarjala, potem bomo prešli tudi na druge male živali, kijih imajo ljudje doma,« pa je povedala Mateja Knez, ki bo vodila delavnico male živali. Dobili smo se v tretjem nadstropju TVga mladosti 6 v Velenju (stavba Farmina), kjer ima stalne prostore namenjene sestajanju, druženju in izvajanju različnih aktivnosti klub Periskop. Bili so tam: Martin Koprivec, strokovni vodja kluba in mentorice Dušanka Založnik, Marija Domajnko ter Mateja Knez. Klub deluje v okviru Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, finančno ga od marca letos podpira mestna občina Velenje. Člani kluba lahko postanejo predvsem tisti, ki iščejo delo, tako brezposleni kot tudi tisti, ki delajo, a iščejo boljšo zaposlitev in so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. V klub lahko prihajajo tudi njihovi družinski člani. Preko javnih del v njem dela sedem mentoric, ki so pripravljene z nasveti in pogovori pomagati članom in vodijo posamezne delavnice, ki potekajo v njem. »Zgodi se, da se ljudje naenkrat Dušanka Založnik, mentorica in Martin Koprivec, strokovni vodja v klubu dodajata, da pri njih vsakega sprejemejo takšnega kot je in ne takšnega kot naj bi bil. »Delavnice potekajo popoldne, med 16. in 18. uro. Veliko jih je in v njih lahko vsak, ki pride v klub, najde kaj zase. Klub je za člane odprt ves dan od 8. do 20. ure, članstvo in vse aktivnosti v njem pa so brezplačne;« pravijo v Periskopu. Delavnic je veliko, nekatere že potekajo, nekatere še bodo: kreativne delavnice - od risanja na svilo, oblikovanja gline do izdelave igrač iz blaga; kozmetična delavnica, delavnica male živali, zdrava prehrana, starši in otroci, uporaba zdravilnih rastlin, zdrav duh v zdravem telesu. Tako so jih poimenovali in pod temi naslovi se skriva marsikaj. Treba je preprosto priti in se pogovoriti. »Morda je ob vabilu pomembno poudariti, daje pri nas vsak človek sprejet tak, kot je in ne tak kot bi moral biti,« so ob našem obisku še zagotovili Periskopovci. ■ Milena Krstič - Planine Mateja Knez in Marija Domajnko sta mentorici v klubu Periskop. Pravita, da tisti, ki samo enkrat pokuka k njim, v klub potem tudi prihaja Turistično društvo Rečica ob Savinji Delovanje za lep zgled Brez vsakega dvoma velja ugotovitev, da je rečičko turistično društvo v zadnjih leti z obsegom in vsebinsko pestrostjo svoje delo močno talimi krajevnimi društvi izvedli vsakoletno in vse bolj odmevno turistično prireditev Od lipe do prangerja, izkupiček 450.000 tolarjev pa okrepilo, kakovostni skok pa je je lahko zgled turističnim društvom daleč naokrog. Vse to je seveda velika obveza za letošnje in prihodnje delo, vsaj ponovitev dosedanjih nalog in izpolnitev novih pa so člani društva brez omahovanja sprejeli na svoja pleča. Gotovo ne bo odveč čisto na kratko prelistati njihovih lanskih dosežkov, ki jih bodo letos seveda znova izvedli in jih še obogatili. Za začetek so se lepo predstavili na ljubljanskem sejmu Alpe Adria in to uspešno opravili tudi že letos. Maj je bil in bo namenjen ocenjevanju zgornjesavin-jskih želodcev, ta kulinarična posebnost pa je prav po njihovi zaslugi kot prvi suhome-snati izdelek v Sloveniji pridobila taščito z geografskim poreklom. Poleti so v sodelovanju z os- so namenili izgradnji popolne osemletke na Rečici. Del te prireditve je vedno etnološka razstava in tu so lani poskrbeli za prijetno novost. Razstavo je nosila ime Pozimi pa rožice ne cveto, z njo pa so obudili nekdanji običaj izdelovanja suhega cvetja. Z veliko marljivosti in strokovnosti je bila razstava zadetek v polno, saj so jo septembra prenesli celo v prostore slovenskega generalnega konzulata v Celovcu in bili deležni lepega priznanja. Oktobrski Lenartov sejem je sploh prireditev, ki ji resnično ni para daleč naokoli. V lepem okolju starih kostanjev doživeto ponazorijo nekdanje sejmarsko vzdušje, rokodelce in značilne krajane iz konca prejšnjega stoletja. Izvedli so še nekaj manjših prireditev ali na njih sodelovali, na vsem tem pa temeljijo letošnji načrti. In ne le na tem. Z letošnjim letom namreč pričenjajo triletno obdobje, v katerem bodo zbrali gradivo za knjigo o življenju ljudi več rodov, ki so poseljevali Rečico. Naloga je seveda strokovno in denarno zahtevna, kar seveda pomeni manjšo zavoro, ki pa jo bodo s svojstveno vnemo gotovo odpravili. Zanimivo je še, sa ima Turistično društvo Rečica ob Savinji poslej sedem častnih članov. To so Terezija Bastl, Anton in Janko Dolenc, Alojz Plaznik, Jakob Presečnik, Tone Turnšek in Aleksander Videčnik. Okrogla miza o spreminjanju navad vseh nas Kam s smetmi? V okviru gibanja »Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline« bodo tri mlada dekleta, vse iz krajevne skupnosti Levi breg, opravile raziskovalno nalogo z naslovom »ločeno zbiranje odpadkov v KS Levi breg«. Z delom so Nataša Bukarovič, Suzana Popržen in Vladimira Kemec pričele že lani jeseni, končale pa jo bodo predvidoma do letošnje jeseni. Na Dan zemlje so skupaj z mentorico dipl. ing. Kato Talajič povabile v mestno dvorano svoje sokrajane in strokovnjake, ki se v Dolini ukvarjajo z ekologijo. Na okrogli mizi so namreč želele predstaviti svoje dosedanje delo in slišati mnenje sokrajanov. Občinska dvorana je bila polna, uvodoma pa smo prisluhnili prijetnemu nastopu mladih glasbenikov, krajanov te KS. Prišli so učenci OŠ Antona Mlade raziskovalke so projekt, potem pa besedo Aškerca, s katerimi mlade raziskovalke odlično sodelujejo. Prišli so sokrajani, ki jim ni vseeno, kako se ravna z odpadki. Prišli so strokovnjaki. In vsi so imeli možnost na glas povedati, kaj menijo o ločenem zbi- Območna organizacija RK Velenje Spet visoko v slovenskem vrhu M Kljub napredku za zdaj znanost še ni našla nadomestka, s katerim bi zapolnila potrebe po krvi. Krvodajalske akcije tako ostajajo še vedno edina priložnost za izkazovanje človekoljubnosti brez primere. Po podatkih Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane so v Sloveniji lani zbrali 94.362 odmerkov krvi od 100.705 krvodajalcev. Največji porabniki nenadomestljive življenjske tekočine so v okviru Kliničnega centra kirurgija, ki porabili skoraj 50% vse obranih količin, interna približno 25%, nato bolnišnice s kirurgško in internistično stroko (bolnišnica Petra Držaja) 7%, ginekologija in porodništvo porabita približno 4%, ortopedija 5% in pediatrija 2,5%. Največ krvih pripravkov porabijo poškodovanci -politravme, do deset litrov in več ter hudo opečeni pacienti, kjer se porabljene količin dvignejo tudi na nekaj deset litrov. Za običajno srčno operacijo na odprtem srcu potrebujejo od 4 do 5 litrov krvi. Mimogrede hernofiliki ob manjših poškodbah dobijo koncentrate faktorjev strjevanja krvi od vsaj petih krvodajalcev, pri zahtevnejših posegih pa celo koncentrate od več kot 100 krvodajalcev. Kolikšen je delež darovalcev krvi pri zagotavljanju potrebnih količin krvi za ohranjanje zdravja ali celo pri reševanju življenj iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, so dovolj zgovorni naslednji podatki: lani se je odzvalo klicu na pomoč 5550 krvodajalcev, kar je kar 12,9% človekoljubov glede na število prebivalcev. Na drugem mestu je Območna organizacija RK Škofla Loka z 9%, na tretjem mestu pa celjski RK z 8,3% krvodajalcev na število pre-bivalcev.Zadnje mesto v slovenskem prostoru na tem jX)dročju zasedajo Brežice z 1,7% Letos je velenjska Območna organizacija RK, v sodelovanju s krajevnimi RK, že pripravila 6 akcij, in sicer za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, celjske in slovenjegraške bolnišnice, udeležilo pa se jih je 1631 darovalcev krvi. Samo na nedavni zadnji tridnevni akciji za potrebe Zavoda jih je sodelovalo 1244. Podatki napovedujejo nadaljevanje lanskih gibanj na področju krvodajalstva v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v takšni smeri tudi v tem letu. skupaj z mentorico predstavile prepustile številnim prisotnim. ranju odpadkov, ki bo v kratkem zaživelo v vseh naseljih MO Velenje. V blokovnih, kar je tudi KS Levi breg, bo verjetno težav nekoliko več. Najprej bo treba urediti t.i. ekološke otočke, potem pa ljudi prepričati, zakaj se jim splača iz smeti narediti surovino, ki jo lahko predelano še enkrat koristno uporabimo. To, da se bomo sicer zadušili v lastnih smeteh, je namreč vsem jasno. In s tem so se strinjali vsi v dvorani, kot tudi s tem, da je tehnologija zelo napredovala, da pa bo potrebno spremeniti predvsem miselnost pri ljudeh. In ta se lahko prične spreminjati tudi s pomočjo mladih, saj se, navsezadnje, tudi odrasli učimo od svojih otrok. S tem so se strinjali tudi (v imenu občine prisoten) Marko Vučina, pa direktor ERIC-a Franc Avberšek in Emil Šterbenk, ki ima s tovrstnimi projekti že veliko izkušenj, saj vsako leto vodi ekološke projekte za osnovnošolce, ki se uk-vaijajo s podobnimi vprašanji in težavami... ■ bš Pestra in odmevna predstavitev na letošnjem sejmu v Ljubljani 6 MS CAS OD TU IN TAM 8. maja 1997 Strojni krožek šaleška dolina Kdor sodeluje lažje kmetuje Na pobudo nekaterih kmetov, strokovnih delavk velenjske enote Kmetijske svetovalne službe so na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pred dvema letoma ustanovili strojni krožek Šaleške doline. Po besedah predsednika krožka Rudija Sevčnikarja so to narekovale tudi potrebe. Nekoč močne vaške strojne skupnosti so marsikje propadle, kmetijski pripomočki so dragi in velikokrat ne povsem izkoriščeni, stroški proizvodnje pa visoki. »Da bi bila jo tudi kmetom v sosednjih občinah (žalski, mozirski, sloven-jegraški). Na nedavnem zboru krožkar-jev so ugotavljali, da so res majhni, število opravljenih delovnih ur pa kaže, da se dejavnost krožka počasi le uveljavlja. Po Sevčnikarjevih besedah kmetje in pol kmetje vse bolj spoznavajo, da so stroški pri obdelovanju majhnih parcel visoki, in da bo strojni krožek imel svojo veljavo, če bo Slovenija postala članica Evropske unije. Na obiskih Območna organizacija ZSČ Velenje Več članstva in nove dejavnosti Konec aprila so se na redni letni konferenci v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki sestali delegati Območne organizacije združenja slovenskih častnikov Velenje. Prisotni častniki, delegati in gostje, med njimi šmarski župan Ivan Rakun, so se najprej seznanili z delom območne organizacije v preteklem letu, ob tem pa povejmo, da velenjsko območno združenje vključuje 350 podčastnikov in častnikov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. V preteklem letu so opravili nekaj odmevnih aktivnosti. Že na začetku leta so na Golteh uspešno izvedli 2. mednarodno in 5. državno tekmovanje v smučanju in streljanju, ki se ga je udeležili 60 ekip iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Združenih držav Amerike, v pripravah in izvedbi pa je sodelovalo preko 60 častnikov. V septembru je bilo na letališču v Lajšah srečanje častnikov s tekmovanjem v streljanju ter predstavitvijo oborožitve in helikopterja Slovenske vojske. Velenjski častniki so se udeležili tudi srečanja slovenskih častnikov v Ljutomeru, pohoda na Triglav in republiške konference ZSČ. Prav tako je območna organizacija podpisala letni načrt sodelovanja z 89. Območnim poveljstvom SV Velenje. Med pomembnejše dosežke velja omeniti še ustanovitev Območne organizacije ZSČ Velenje za vse tri občine in podpis sporazuma vseh treh županov o financiranju programa dejavnosti častnikov. Med pomembnejše letošnje naloge so zapisali, da je treba čim prej sprejeti spremembe in dopolnitve statuta v skladu z novim zakonom o delovanju društev. Naslednja naloga je povečanje članstva za najmanj 20 odstotkov in v zvezi s tem organizirati takšne aktivnosti, ki se jih bo lahko udeležilo čim več članov, seveda pa bodo nadaljevali že utečene in uveljavljene aktivnosti. Med te sodijo orientacijski pohod na Goro Oljko, srečanje častnikov v Lajšah, srečanja, obiski in ogled ene izmed šol za častnike Slovenske vojske, seveda pa velja omeniti tudi naslednje državno prvenstvo slovenskih častnikov v smučanju in streljanju na Golteh z mednarodno udeležbo. Častniki bodo seveda še naprej sodelovali z združenjem slovenskih častnikov, Slovensko vojsko in njenimi poveljstvi ter drugimi dejavniki, je na kraju poudaril predsednik OO ZSČ Velenje Slavko Korenič. ■ B.Mugerle Častniki na delovni konferenci v Šmartnem ob Paki Društvo upokojencev Velenje Uspešni na vseh področjih Društvo upokojencev Velenje je med štirimi društvi, ki jih združuje Medobčinska zveza DU Velenje, ob velenjskem so to še društva v Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Pesju, po številu članov najmočnejše, vsako leto pa se število vidno zviša. Pred štirimi leti ništvo, letovanja, piknike, razna srečanja in tako naprej.Ob omenjenem je seveda najpomembnejša pomoč, svetovanje, izplačilo posm-rtnine in občasni obiski bolnih in nepokretnih na domovih. Posebej je treba poudariti, da vse to denarno pokriva društvo samo. Delegati so na občnem zboru delo zelo ugodno ocenili je denimo društvo štelo 2.864 članov, lani pa že 3.156. Društvo goji številne aktivnosti, ki jih upokojenci pridno koristijo. Omenimo lahko pevska zbora in literarni krožek, rekreacijo in šport, iziet- »Lani je društvo organiziralo štirinajst izletov in piknikov, ki se jih je udeležilo preko 800 članic in članov, samostojne izlete pa so ob tem organizirali še pododbori društva. Na področju športa in rekreacije velja omeniti odlične nastope naših športnikov vseh sedmih športnih sekcij na različnih prvenstvih, tekmovanjih in srečanjih, ti uspehi pa segajo že nekaj let nazaj. Vsako leto društvo popelje nekaj svojih članov na zaključek tedna upokojencev na Roglo, kjer se sproščeno srečajo z upokojenci ostalih društev, z dvema avtobusoma pa so se lani popeljali tudi na vseslovensko srečanje upokojencev v Planici. Udeležili so se tudi protestnih shodov upokojencev z namenom, da bi zaščitili že pridobljene pravice, pri tem pa ni šlo za nobeno strankarsko strast, kot so jim nekateri očitali. Kaj o tem meni predsednik Ivo Povh? »Zal protest ni rodil željenega uspeha, saj takrat- ni predsednik Državnega zbora delegacije upokojencev ni hotel sprejeti. Zato je Zveza društev upokojencev Slovenije sprožila ustavni spor, ki pa kljub večkratnemu posredovanju še danes ni rešen.« V velenjskem društvu upokojencev delujeta tudi dva pevska zbora. Moški je slavil 35-letnico in ga vodi Branko Mahne, Vida Polutnik pa vodi ženski zbor, ki letos slavi 15-letnico. Literarni krožek v društvu vodi Vinko Smajs, posebno pozornost pa si zaslužita Vida in Adolf Lipnik iz Škal, saj je Adolf med ostalim napisal že dve knjigi. Na letnem in volilnem občnem zboru je društvo sprejelo letošnji delovni program, ki je v celoti objavljen v njihovem Biltenu. Sprejeli so nova pravila o delovanju društva in izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče in dve komisiji. ■ Mugerle Tudi v preteklem letu je velenjsko društvo upokojencev na vseh področjih delovalo zelo uspešno. Ob oceni delovanja je predsednik društva Ivo Povh med drugim dejal: Da, takšno hišo bomo postavili v Velenju! 8. maja bomo pričeli z montažo v naselju Konovo, Konovska ulica - zraven Doma krajanov. Vabimo vas, da si moderen način gradnje ogledate od blizu. Montaža hiše bo trajala predvidoma 10 dni. V objemu narave! mmm,: Zanimanje za tokratno predstavitev vrtavkastih bran je bilo precejšnje. Z zanimanjem so kmetje prisluhnili tudi samim proizvajalcem. torej raba kmetijskih strojev in drugih pripomočkov kar najbolj umna, je bil eden osnovnih cilje organiziranosti. Drugi pa v zvezi s tem nižji stroški proizvodnje. Danes je v krožek vključenih približno 50 kmetov, lastnikov strojev in tudi tistih, ki iščejo usluge za lažje in cenejše kmetovanje. Za zdaj imamo zadeve urejene tako, da se koristnik usluge na kakšnem stroju sam poveže tudi z izvajalcem.» Pomoč za primerno ceno v obliki dela s stroji nudi- pri večjih kmetih v sosednjih državah so se o tem že lahko prepričali. Dejavnost strojnega krožka v prihodnje ne bodo uprli le na nudenje uslug na najrazličnejših kmetijskih pripomočkih, ampak bodo kmete seznanjali tudi z novostmi na tem področju. Tako so pred tednom dni pripravili v Gaberkah prikaz delovanja vrtavkastih bran petih različnih proizvajalcev. mtP I 11 mSmm i ■■■ * r— | »IBli )§ KAŽIPOT Občinska organizacija Počitniške zveze Slovenije Velenje, p.p. 87, Telefon: 386 63 852 714 ; Fax: 386 853 640 Na podlagi sklepa seje Izvršnega odbora Počitniške zveze Kažipot Velenje z dne 20.2.1997 v svojo sredino vabimo nove sodelavce na področju: 1. Vodjo Biroja Kažipot in tajnika Počitniške zveze na področju mladinskega turizma Pogoji: - VI. stopnja usposobljenosti (organizator dela, ekonomist) - aktivno znanje angleškega jezika - delovne izkušnje na podobnih področjih 2. Vodjo mednarodnega mladinskega kampa (srečanje mladine iz partnerskih in prijateljskih mest) za vodenje mednarodnega mladinskega kampa od 31.7. -12.8.1997 Pogoji: - Študent ali absolvent ustrezne fakultete z aktivnim znanjem angleškega jezika - izkušnje na ustreznem področju 3. Dijake in študente od 15. do 23. leta za velenjsko skupino udeležencev mednarodnega srečanja mladih iz partnerskih in prijateljskih mest od 31.7. -12.8.1997 Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Počitniška zveza - Biro Kažipot Velenje, Šaleška 19/a, p.p.87 8. maja 1997 ZANIMIVO KAS vas 7 Mladi raziskovalci za razvoj šaleške doline Prvič tudi avtorji iz celjske in koroške šole Prejšnji ponedeljek se je iztekel rok, do katerega so morali učenci in dijaki, ki so oddali prijavnice za 14. gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, prijavljeno nalogo tudi oddati. Zbrani podatki kažejo, da je izdelanih nalog toliko kot lani, v podobnih okvirih pa je tudi število avtorjev. 38 osnovnošolcev je od 17 prijavljenih raziskovalnih nalog oddalo 13 nalog,.. Pet nalog so izdelali učenci OŠ Gustava Šiliha, po dve učenci OŠ Antona Aškerca, Gorica in Livada, pod eno so se podpisali učenci OŠ Šalek (vsi Velenje) ter novinci v gibanju učenci OŠ Biba Roeck Šoštanj. Pri delu jih je spremljalo 16 mentorjev. Naloge so s področij naravoslovja in družboslovja. Srednješolci pa so prijavilči 31 nalog, izdelali pa osemindvajset. V gibanju je sodelovalo 47 avtorjev ter 24 mentorjev. Ob tem velja še posebej omeniti, da si ta dejavnost vse bolj utira pot in pridobiva svojo veljavo tudi izven meja občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Svoje naloge bodo namreč letos prvič pred občinstvom zagovarjali tudi dijaki Šolskega centra Slovenj Gradec (izdelali so 4 naloge) ter iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje (1 naloga). Na šolah Šolskega centra Velenje so se tudi tokrat najbolje odzvali na Gimnaziji (9 nalog), avtorji 7 nalog so dijaki Poklicne in tehniške strojne šole, s Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole so avtorji 4 nalog, po eno pa so izdelali dijaki ter dijakinje Poklicne in tehniške rudarske šole ter Poklicne in tehniške šole ta storitvene dejavnosti. Kar enakomerno po posameznih področjih so usmerili svojo raziskovalno žilico, čeprav je opaziti, da poleg naravoslovja, družboslovja in tehnike postaja vse bolj zanimivo tudi sociološko področje. Pri statističnih podatkih velja omeniti še, daje od skupno izdelanih 41 nalog 12 nalog sad dela posameznikov, ostale pa skupinskega dela dveh ali več avtorjev. Irena Pilih, ki vsa ta leta koordinira aktivnosti, ocenjuje, da se mladi nekako izogibajo skupinskega dela. "Razumljivo. Delo si morajo porazdeliti, nato pa zadeve usklajevati in tudi tesno sodelovati, kar ni enostavno in lahko. Glede na trende drugje, se bomo tega morali še naučiti." Naloge so sedaj v rokah recenzentov, ki bodo ocenili njihovo kakovost, dijaki pa se pripravljajo na zagovor naloge. Ti se bodo zvrstili od 14. maja dalje. Najprej osnovnošolci, nato dijaki srednjih šol. Torej na še eno vse prej kot enostavno stvar. Strniti nekajmesečno delo v od 10 do 15 minut zanimiv nastop je za mladega človeka obremenitev. Zaključno slovesnost bodo pripravili v začetku letošnjega junija, na njej pa najuspešnejšim mladim raziskovalcev podelili priznan- Sebastjan Peršolja se je predstavil rudarjem Umetnik, poln presenečenj Zanj je zagotovo trinajst srečno število. Ttodi, če je vraževeren. Toliko je bil namreč star, ko je pripravil prvo samostojno razstavo. Do danes jih je imel preko 40 samostojnih in 30 skupinskih, doma in v svetu. Tik pred prazniki ste si lahko njegova dela še zadnjič ogledali tudi v razstavišču Premogovnika Velenje. Kar je pravzaprav velik uspeh tamkajšnjih organizatorjev razstav. Sebastjan si lahko razstavišča namreč izbira tudi sam. Je pač nekaj posebnega. Danes komaj štiriindva-jsetleten Primorec je slikar, grafik, kipar in oblikovalec, po svoje zaljubljen v njemu bližnja Goriška Brda, kjer ima svoj atelje in razstavišče. »Če bi ga zaprli v prazno sobo, bi izginil. Njegovih slik, grafik, skulptur, vitražev, ničesar ne bi bilo več. Kajti vse se rojeva iz njegove občutljivosti, iz njegovega zaznavanja tudi najnezahtevnejših čudes okolja, ki ga obdaja, čustve ljudi, ki jih srečuje, Akt, glina. barve morja, ki se razliva pred njegovimi očmi...« je o njem zapisala novinarska kolegica Petra Grujičič. Zadela je bistvo. Sebastjan se je s kiparstvom srečal že kot otrok v očetovi kiparski delavnici. Oče ima danes svojo galerijo v Milanu, Urška Delopst ima rada likovno vzgojo Kako je, ko postaneš znan? Urška Delopst, učenka 6. razreda Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj opravila že dva intervjuja, spraševali in posneli za televizijo, mi pa smo s časopisom medijski prostor le še dopolnili. Zakaj je naenkrat postala Urška tako zanimiva? Zato, kjer njena likovna stvaritev z naslovom Kompozicija krasi naslovnico kataloga, ki je izšel ob razstavi Likovni svet otrok. Da pride neko delo, zaradi svoje izjemnosti ( v tej kompiziciji res vse »štima«, mi je nekdo rekel) na tako ugledno mesto, si pa avtor že zasluži pozornost. Urška je odlična učenka, ki ima rada vse predmete po vrsti. Tako je vsaj rekla. Sicer pa je bila v svojih odgovorih zelo kratka in zelo skromna. Kaj ti pomeni to, da naslovnico krasi tvoja stvaritev? »Veliko. Rada rišem in najbrž se osnovne šole bom s tem še naprej ukvarjala. Ta kompozicija je bila je pred nami likovna naloga, izdelana pa je z voščenkami.« sojo za radio Kakšni so bili tvoji občutki, ko si prvič uzrla katalog? »Lepi.« Zdaj, ko si si že dobro ogledala dela, ki so jih naredili drugi nam najbrž lahko zaupaš, kaj je tebi najbolj všeč? »Vsi izdelki so res lepi, meni pa je vseeno najbolj všeč risba na svili.« Kaj delate pri likovnem pouku in kdo je tvoj učitelj? » Pri likovnem pouku se ukvarjamo z veliko zanimivimi rečmi, moja učiteljica pa je Alenka Venišnik.« Že razmišljaš o svojem bodočem izobraževanju? »Ne še. Bo pa počasi treba.« Urška Delopst rada riše. Je M mkp treba dodati še kaj? ja in nagrade. Za gibanje so občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v letošnjih proračunih predvidele prib- njega pa je pot po dveletnem usposabljanju v Nemčiji zanesla nazaj v Gorico. Za ustvarjanje je potreboval mir, ki ga je našel v starodavni kraški vasici Slapnik v Goriških Brdih. Stari, lepi, čudoviti, žal pozabljeni vasici.. Da tako ne sme ostati, se je odločil, zato sedaj zbira denar in vso svojo energijo vlaga v obnovitev te vasice, ki naj bi bila v desetih letih takšna, kot je bila nekoč. Ko bo končana, jo bo na široko odprl umetnikom. Posebnežem, kot je on sam. »Gre za mladega človeka, ki kot meteor vstopa v naš likovni svet,« je o zanj zapisal znani umetniški kritik prof.dr.Mirko Juteršek. Lep, prijazen, navdušujoč meteor. Ki je kljub svoji mladosti že pokazal, daje velik... ■ bš Kristina Pšeničnik: »Mladi radi sodelujejo, le spodbuditi jih treba in jim biti na voljo praktično celo šolsko leto.« ližno 525 tisoč tolarjev. Občutek, da mladi v gibanju ne sodelujejo radi, je lažen. Razlogi za njihovo skromnejšo udeležbo kot bi pričakovali tiči drugje. Vsaj tako smo razumeli nekatere mentorje. Mnenji dveh uspešnih smo tudi zapisali. Kristina Pšeničnik, Šolski center Velenje: "Kot mentorica mladih raziskovalcev sodelujem v gibanju že sedmo leto. Naše naloge so predvsem uporabne, kar LIlijana Lihteneker:» Težave so z opremljenostjo šolskega laboratorija in pomanjkanjem naprav, ki jih pri raziskovalnem delu rabimo.« pomeni, da imajo učenci idealne možnosti povezati teorijo in prakso. Moram reči, da je zanimanje mladih za gibanje precejšnje in tisti, ki se prijavijo, z veseljem ustvarjajo. Slabih izkušenj nimam. Podpora je v okolju, v katerem delam, tudi v podjetjih, kjer iščemo pomoč, dobro sodelujemo še s praktičnim poukom. Čeprav se nad nagrado ne pri-tožujem, pa trdim, da to delo ni nikoli v celoti plačano. Priznanje in zadovoljni dijaki so povračilo za trud. Če bi se za mentorstvo v gibanju odločila zaradi denarja, potem se tega ne bi lotila." Lilijana Lihteneker, OŠ Gustava Šiliha Velenje: "Biologija in kemija, predmeta, ki jih poučujem, sta že sama po sebi raziskovalna in od tod spodbuda za sodelovanje v gibanju. Nekaj je odvisno tudi od spodbud učencev. Mladi zelo radi sodelujejo in na naši šoli je tovrstna dejavnost že kar moderna. Vsem njihovim interesom in željam ne morem ugoditi. Glede na vse zahtevnejšo raven nalog, ki nekako že presegajo zmožnosti osnovnošolcev, ne vem, če bom še temu kos. Kot mentorica sodelujem v gibanju že od leta 1983/84 dalje, vendar ne vsako leto. Pridobila sem si neprecenljive izkušnje, vsaka naloga mi je ogromno dala. Najbolj vesela pa sem, da so se med mano in učenci - mladimi raziskovalci spletle posebno tesne vezi. Mentorstvo mladim raziskovalcem je v OŠ nekaj drugega kot v srednjih šolah. Če sama ne vem, iščem strokovno znanje tudi zunaj. Vesela sem, da so prijele za tovrstno delo mlade kolegice iz naravoslovja. Težave, ki jih imamo v OŠ, so slaba opremljenost laboratorija in pomanjkanje naprave, kijih pri takem delu neobhodno rabimo. Kjerkoli sem iskala kakšno pomoč, vedno sem jo dobila. mtp Žgank in najbolj zagnani člani Kino kluba Paka Velenje. Mira Čretnik, mentorica KUD-a Franja Mlinska na omenjeni šoli je povedala, da se za kulturni dan, namenjen filmski vzgoji, niso odločili po naključju. K temu sta jih spodbudila dva jubileja: 100-letnica začetka filma in četrt stoletja delovanja domačega kinokluba. Tako so si učenci razredne stopnje v velenjskem domu kulture najprej ogledali film Sreča na vrvici, nato pa so se preizkusili s filmsko interpretacijo. Risali so namreč stripe in v slikah Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline ob Paki, s sedežem v Velenju, vabi invalide-člane društva, da se udeležijo: □ □ □ ❖ spominskega nastopa invalidov Šaleške doline z diatonično harmoniko, ki bo v soboto, 10. maja 1997, ob 10. uri, v Domu krajanov v Pesju, ❖ skupščine društva, ki bo v soboto, 17. maja 1997, ob 10. uri v menzi TE v Šoštanju, ❖ izleta z vlakom v Beljak ter vožnje z ladjo po reki Dravi. Odhod v petek, 30. maja 1997. Vse informacije daje pisarna Društva vsak četrtek, od 11. do 13. ure. Telefon: 855-810. Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje O sedmi ume&nostf od A do Ž Kaj je film? Kako posnamejo posamezne kadre? Kaj je scenarij? Katere zvrsti filma poznamo in kakšna je razlika med njimi? Se vrsto drugih neznank skriva vedno zanimiv svet sedme umetnosti. Pred minulimi prazniki so jih na drugem kulturnem dnevu v tem šolskem letu poskušali odkriti čimveč in čimbolje učenci osnovne šole Gustava Šiliha v Velenju. Pri tem pa so jim pomagali ljudi, ki so tako in drugače povezani s filmsko dejavnostjo: VTV, Kino Velenje, delavce Kulturnega centra Velenje, Lučo Utrinek z razstave, ki so jo pripravili v avli šole izrazili tisto, kar se jim je ob gledanju filma v danem trenutku najbolj vtisnilo v spomin oziroma se jim zdelo pomembno. Učenci predmetne stopnje pa so, po besedah Nuše Gošnik, koordi-natorice za izvedbo kulturnih dnih za učence od 5. do 8. razreda, spoznali risani film, izvedeli marsikaj zanimivega o filmu kot umetnostni zvrsti, sedmi razredi so se spoprijeli s pisanjem scenarija, osmošolci so si najprej ogledali nekaj dokumentarcev in se spoznali z njegovimi podzvrstmi. Tudi ekipe na terenu niso počivale. Da je bilo zanimivo kot le kaj, ne gre dvomiti. Svoje delo bodo izvajalci kulturnega dne na OŠ Gustava Šiliha Velenje sklenili v teh dneh, ko bodo kulturni dan analizirali in si ogledali, kaj vse so njihove kamere tudi zabeležile na filmski trak. Mira in Nuša sta izrazili prepričanje, da je kulturni dan o filmski vzgoji dosegel željene cilje. Da bodo vsaj nekateri učenci ob gledanju filmov sedaj drugače cenili filmsko umetnost, pa smo v pogovoru z nekaterimi ocenili tudi sami. mtp 107,8 MHz 8. maja 1997 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... Četrta mreža v maju pri nas Lokalne radijske postaje iz vse Slovenije, članice gospodarskega interesnega združenja, kamor se vključujejo informativni radii, v njem jih je trenutno 18, že nekaj let enkrat na mesec vzpostavljajo tako imenovano četrto mrežo. Član tega združenja je tudi Radio Velenje. V četrti mreži, ta je vz- postavljena vedno zadnji četrtek v mesecu med 17. in 18. uro, gostijo posamezni studii izmenično predsednika republike, vlade, državnega zbora in varuha človekovih pravic. Katera radijska postaja gosti koga in kdaj, določimo z žrebom. In žreb je letos določil, da bo zadnji četrtek v maju, 29-tega, gost četrte mreže, ki bo potekala iz studa Radia Velenje predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik. 4. mrežo vzpostavimo tako, da se povežejo oddajniki in pogovor vsakič iz drugega studia prenašajo vse lokalne postaje, članice združenja. Vse lansko leto je 4. mreža odlično delovala, letos pa smo jo uspeli »vzpostaviti« samo enkrat, ko je bil gost Milan Kučan. Vzrok ni tehnične nar- ave, ampak obilica dela štirih pomembnih mož, zaradi česar so te oddaje letos kot za stavo padale v vodo. Seveda si v Velenju nad vse želimo, da bomo to »krizno« obdobje uspeli premagati, in da bo konec maja dr. Janez Podobnik uspel priti. Vse potrebo v zvezi z obiskom smo že opravili, zdaj čakamo samo še na potrditev prvega človeka slovenskega parlamenta. ■ mkp |jlflf>j Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni W< vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 4. maja: 1.MIRAN: Marička 10 glasov 2.SLAP0VI: Na dopustu 8 glasov ; 3.KLAVŽAR: Bajsi 7 glasov 4.MIHELIČ: Lončeni bas 5 glasov 5.FTD: Mi je doktor zabranil Oglasov Predlogi za nedeljo, 11. maja: 1.AVSENIKI: Zaljubljen je, da kar nori 2.FVV: Bog hišo naj vašo živi 3.LIP0VSEK 4.0BVEZNA SMER: 5.RŽ: Kmečki rocker Vse žene so super Na fantovščini a Vili l Jutri otvoritev razstave v Galeriji KC IN Dušan Muc o potujočem dečku Jutri, v petek, bodo v Galeriji KC IN Velenje odprli novo zanimivo razstavo. Tokrat se bo z risbami predstavil Dušan Muc. Osrednja metafora njegovega slikarstva je pripoved O dečku, ki gre na pot... V kulturnem programu bodo sodelovali flavtist Matej Grahek, Klarinetist Matjaž Emeršič in pianist Igor Vicentič. »Ko je deček prvič odpotoval, ker ni maral sveta, ki je poz- abil sanjati, najbrž ni slutil, da bodo avanture v neskončna prostranstva duha in domišljije postale njegova usoda...« tako se prične pripoved likovne kritičarke Judite Krivec Dragan, ko opisuje umetniški svet nenavadno subtilnega umetnika Dušana Muca, ki ravno zaradi tega zavzema posebno mesto v naši sodobni likovni umetnosti, saj ga v formalnem smislu komaj lahko povežemo s sorodnimi tendencami, ki obvladujejo sedanji trenutek. Je izrazit in- timist, nam še pove kritičarka, » in vagant, ki prisega predvsem na osebno poetiko, njegov ustvarjalni opus pa je odličen primer nekdaj visoko cenjenega, a danes še komaj znanega miniaturnega slikarstva...« Ne zamudite otvoritve, če pa že, si razstavo zagotovo oglejte. ■ bš Risba iz cikla »O dečku, ki gre na pot« PARTIBREJKERS MAX CLUB, 2. maj 1997 2 ALIVE Pri založbi Megaton je izšel debitantski album due-ta 2 ALIVE iz Celja. Duo, katerega glasbena us- meritev vodi na področje slovenske dance glasbe, obstaja dve leti. Sestavljata ga skladatelj in klaviaturist Goran Bilbija in pevka Vivian Trebičnik, ki doslej sama še nista izdala nobenih posnetkov. Njuno glasbo je bilo moč slišati na kompilaciji Dee Jay Time, na kateri sta sodelovala s skladbo "Obožujem te". Na njunem prvencu je deset skladb, poleg omenjene uspešnice pa se kot največji potencialni hit na plošči pojavlja skladba "Vzela bi te". SARAH BRIGHTMAN Beograjska ročk skupina Partibrejkers je tako znano ime nekdanjega yu-rock prostora, da je ni potrebno posebej predstavljati. Hkrati je treba poudariti, da njihov čisti in nepokvarjeni rock'n'roll nima toliko pristašev, da bi Partibrejkers kadarkoli v svoji karieri lahko prestopili ru-bikon visokonakladnih prodajalcev tipa Riblja Čorba ali _ Bajaga. Kljub temu so Partibrejkers magnet, ki na samostojne koncerte v njihovi domovini pritegne tudi deset in več tisoč ljudi, naklade njihovih plošč pa dosegajo spodobnih nekaj deset tisoč izvodov. Tristo ljudi, ki so jih Beograjčani privabili v velenjski Max klub, na ne ravno najbolj ugoden medpraznični 2. maj, lahko označimo za spodoben obisk, ki je za kapacitete kluba ravno pravšnji. Budno spremljanje dogajanja na odru, manifestirano v obliki energičnih reakcij in plesa, je namreč sproščalo ogromno energije, večinoma toplotne, ki je dvigovala temperaturo med občinstvom. Temperaturo pa so dvigovali tudi člani skupine Partibrejkers, ki so s svojim visokoprofesionalnim nastopom, ki je vedno enak, ne glede na to ali igrajo za dvanajst tisoč ali za tristo ljudi, v občinstvu že od samega začetka znali prebuditi prave strasti. Njihov nastop je trajal skoraj dve uri in je obsegal praktično ves repertoar skupine od njenih začetkov, pa do najnovejših skladb. Seveda so pravi stampedo med publiko povzročile njihove največje uspešnice z zadnjih treh albumov Partibrejkers I in II in Kiselo i sladko: "Kreni prema meni", "Sunca sin", 'Javi se", "Hoču da znam" in druge rock'n'roll mojstrovine skladateljskega para Kostič/Antunovič, vse od njihovega prvega hita "1000 godina'' s prve polovice osemdesetih let do najnovejše 'Ja nemam svoju generaciju". Partibrejkers so vedno veljali za nekaj posebnega v tem delu rockovskega sveta. Vsi so jim priznavali kvalitete in izkazovali spoštovanje že od njihovih prvih nastopov, ko so pred več kot desetletjem bili proglašeni za največje upe jugorocka. Tak status jim je uspelo ohraniti vse do danes. | Dogodki na Balkanu in vojna so na njihovo ustvarjanje močno vplivali in v mnogočem zaznamovali njihovo glasbo v devetdesetih. Večni uporniki so se še bolj utrdili kot brezkompromisni kritiki razmer in s tem na nek način tudi kot znanilci novih, lepših časov. Njihov velenjski koncert je bil eden od le dveh, ki so jih tokrat odigrali v Sloveniji (drugi je bil dan kasneje v Dobovi), kar je za Velenje verjetno bolj pomembno, kot se to marsikomu zdi. M MiČ foto: Claudio S. Uspešnica "Time to say goodbye", ki stajo posnela Sarah Brightman in Andrea Bocelli, je najbolje prodajani single v zgodovini nemške glasbene industrije. Ploščo so prodali v večk kot 2,5 milijona izvodih, s čimer je single postal kar petkrat platinast. Pevka Sarah Brightman pa kljub temu uspehu ne počiva. Pripravila je že nov duet in nov album "Timeless", ki bo izšel 9. maja. Prvi single s te plošče, ki je že izšel, je skladba z naslovom 'Uust show me how to love you", ki jo Sarah Brightman poje v duetu z mladim argentinskim tenoristom Joseom Curom. EN VOGUE Popularni ženski kvartet je od nedavnega le še trio. Skupino je namreč zapustila Dawn Robinson, ki se bo v prihodnosti posvetila samostojni karieri. Preostale članice, Terry, Maxine in Cindy ne mirujejo, saj so že posnele material za novi album, ki naj bi izšel sredi prihodnjega meseca (natančneje 13. junija) in naj bi imel pomenljiv naslov "EV 3". Prvi single s tega albuma bo skladba "VVhatever", pod katero se je podpisal znani skladatelj soul glasbe Babyface. Single bo na tržišče prišel že sredi tega meseca, do takrat pa lahko vsa štiri dekleta še vedno občudujete v trenutni uspešnici "Don't let go", ki jo sicer najdete na soundtracu z naslovom "Set it off". DAN-D večini slovenskih ročk skupin - odličnim vokalom. Njihova glasba je sicer mešanica kitarskega ročka in rhythm & bluesa, ki pa ga v nekaterih skladbah prav posrečeno popestrijo s trobili. Naslov njihovega prvenca je "Igra", prinaša pa dvanjast skladb, od katerih je ena priredba ("Help", legan-darnih Beatlov) ostale pa so plod domačega znanja. Album je nastal v studiu Činč v Ljubljani, njegov producent pa je bil bivši "buldožer" Borut Činč. DAVID BYRNE David Byrne, nekdanji vodja odlične skupine Talking Heads v teh dneh pričakuje izid svojega novega albuma. Album z naslovom "Feelings" bo izšel 23. maja in pomeni le še enega od številnih samostojnih izdelkov tega ročk intelektualca, potem ko je konec osemdesetih za vedno zapustil skupino Talking Heads. Predpromocijo je plošča doživela pred dvema dnevoma (6. maja) na Dunaju. debitantska plošča mlade novomeške skupine DAN -D. Skupina je mlada le po stažu, sicer pa jo sestavljajo _ sami prekaljeni glasbeniki, ki so na tak ali drugačen način prisotni na slovenski glasbeni sceni že več let. Skupina je pravzaprav derivat Mercedes benda, znanega ročk benda iz Novega mesta, saj jedro zasedbe DAN - D sestavljajo prav njegovi bivši člani. Glasba, ki jo fantje igrajo sicer ni revolucionarno nova, prinaša pa pravo osvežitev na domačo ročk sceno, saj se skupina ponaša z orožjem, ki navadno manjka Pri založbi Helidon je minuli mesec izšla 8. maja 1997 KULTURA, PORTRET NAŠ ČAS 9 Osemnajst let Rudarskega okteta Jutri bo en lep večer Letos mineva že osemnjasto leto, odkar deluje odličen Rudarski oktet. Vsa ta leta je Organizacijski vodja in predsednik Okteta Oto Gradišnik, s katerim smo se pogovarjali tudi o jutrišnjem tradicionalnem celovečernem koncertu. Izvedli ga bodo v dvorani glasbene šole Velenje, njihove gostje pa bodo tokrat same dame. Sopranistka Gordana Hleb bo z njimi zapela dve pesmi, z daljšim programom pa se bo predstavil še Oktet medicinskih sester Bolnišnice Celje. Franci Žerdoner. Vsi najraje gojijo slovensko narodno in umetno pesem, takšen pa bo v večini tudi repertoar jutrišnjega koncerta. V začetku junija pa bo v isti dvorani tradicionalno srečanje oktetov, tokrat sedemnajsto po vrsti. O tem smo izvedeli: »Letošnje Srečanje oktetov smo postavili v dokaj zgodnji termin glede na praznovanje dneva rudarjev, ki ga z njim počastimo, saj bo 7. junija. Novost ni v zasedbi, saj bodo nastopili sami »stari« znanci; Oktet Tosama Koncert se bo pričel ob 19.30, vstop pa je prost! »Rudarski oktet kot vsako leto tudi letos pripravlja celovečerni koncert in kot že nekaj let smo tudi letos povabili goste. Gordana Hleb, ki je študentka solo petja v Gradcu, bo z nami zapela »Pojdem u Rute« in »Lastovki v slovo«. Za letošnji koncert smo sicer pripravili popolnoma nov program. To je deset pesmi, ki jih na odru še nismo zapeli. Zato bomo tudi za tiste, ki nas že poznajo, zveneli sveže,« nam je uvodoma povedal Oto Gradišnik. Oktet že nekaj let uspešno vodi prof. Ciril Vertačnik, s katerim pevci silno radi delajo. Sestava okteta je v zadnjih dveh letih nespremenjena, pred tem so imeli nekaj težav pri zamenjavi pevcev prvega tenorja in baritona. Še danes pa od prvotne zasedbe v oktetu poje poleg Ota Gradišnika Tone Šporin, vsi ostali imajo krajši pevski »staž«. Poleg njiju Rudarski oktet sestavljajo Ivo Kolar, Franc Slatinšek, Franci Vouk, Slavko Plazar, Dani Očakar, Janko Vouk in Rudarski oktet bo jutri izvedel same nove pesmi Domžale, Zagorski oktet in Ljutomerski oktet. Novost pa je v tem, da smo pripravili krstne izvedbe štirih skladb, ki so jih prav za to priložnost napisali štirje slovenski skladatelji. Vsak oktet bo eno od teh predstavil na tem koncertu.« Ko smo kasneje govorili z Cirilom Vertačnikom, je ta pohvalil to gesto Premogovnika Velenje, ki je sponzoriral te skladbe, saj na ta način spodbuja petje in delo slovenskih skladateljev. Pesmi so napisali Robert Kamplet, Aldo Kumar, Marjan Gabrijelčič, Ambrož Čopi, lani. nagrajeni mladi skladatelj leta. Baje so odlične, kar lahko takšnemu strokovnjaku verjamemo na besedo. Ob koncu vabljeni na jutrišnji koncert, da boste v živo spoznali, kaj so letos ustvarili pevci Rudarskega okteta. Za njimi je zelo uspešno leto. Pridno so vadili, veliko nastopali. Bili so povsod, kjer so jih želeli poslušati. Vabil ni bilo malo... ■ bš foto: Lojze Ojsteršek ZALESCANSKI PORTRETI jhbb 4H m — KULTURA Literarni krožek Društva upokojencev Velenje in Univerze za 3. življenjsko obdobje Velenje Sodelujejo: Dolfe Lipnik Štefan Frankovič v Vinko Smajs Vlado Videmšek, st. Josip Bačič v Rozina Canč Štefka Prislan Veseli bomo, če boste prebrali naše stvaritve. "Mladi" smo še, komaj kako leto stari! Krog pišočih želimo razširiti. Že v jeseni vas vabimo med nas! Pridite! Gradivo zbral: Vinko Šmajs Kresovi Vame je dahnil blazni France. Iz Klopčičeve zbirke. Današnji France, s prepojeno delavsko obleko. Modro, zamazano, dišečo po odpadnem olju, po rdečkasti rji in po opilkih, ki so jih polni njegovi žepi. Zdaj ta obleka že dolgo visi na obešalniku v njegovem domu. Iz nje izzivalno gleda rahlo zamazana, a še vedno bleda odpustnica. Vsak dan znova se srečata in vsak dan znova, toliko mesecev že, se spopadata in misel bo nenadoma razcefrala belo nesrečo v tisoč koscev. Vsako jutro, tudi to, tik pred majskimi prazniki, se bosta srečala. Pogleda Odpustnico blazni France, in zdi se, da se nasmiha. Zvedri se njegov poraščeni obraz. Tršata postava se zravna kot steber in v črnih očeh se posveti. Tisto drobno, ki tli že ob rojstvu in tli med šolskimi klopmi in tli, ko se on in ona vzameta in tli tudi takrat, ko stopi med sebi enake, v modro oblečene, med rohneče stroje. Čuti, kako se papir še vedno pos-miha. In že stopa po stokrat izhojeni poti, med tovariše v modrem. Saj mora tako. Otroka vedno znova sprašujeta, kdaj. In žena ga skoraj ne upa več spraševati, kdaj. Pa se je umilo majsko nebo v modrino, in se je razkošatilo sonce, tisto božajoče, pretoplo. In je v Francetu zopet zorela misel v neučakanost, v kruh, ki mora biti, v srečnejše ure življenja. Da, v vsej njegovi biti diha cvet meseca, z vsemi neugnanimi vzmetmi življenja. Zunaj povsod rožnati cvetovi, zunaj povsod regratov cvet. V njegovi intimi prav tako divja z vso ihto. Tisto drobno, neučakano, tisto, kar ga je tudi ponoči trgalo iz spanja. Tisto, kar je ženi razodel z eno samo besedo: "Ne morem sedaj..." Potem se gaje dotaknil majski praznik z vso silo. Da, odtrgal se bo z vso odločnostjo in silo. Pomagal bo prižgati... Njegovi kolegi so že navlekli na stotine borovih in smrekovih vej. Eh, saj so jih navlekli tudi pred nekaj stoletji, ko so pustošili Turki. In še veliko prej, takrat, ko je Prometej ukradel bogovom ogenj in so ga zato prikovali na skalo. Utrnila se mu je še misel na kresno noč in praprotno seme in kres na noč darovanja. Zdaj bo prižgal France novi kres. Čez njegov poraščeni obraz je huškni-la senca nove zaije. Oči so se popasle po trdih dlaneh in modrem suknjiču, ki še vedno straši na domačem klinu in iz njega izziva beli papir. Prvo prasketanje v temni noči Rumeni plamenček se plazi med ve jami, se množi v mnogo plamenčkov Dim ponuja zdrave, sveže vonje Vonjavi dim s sivimi lestenci Plamenček kipi, raste v velikanski plamen. Ta zaduši vlago in mehkost lesa in šine visoko, visoko! "France, poglej, kako visoko!" de prijatelj v modrem suknjiču. "Ej, poglejta, nismo sami! Prvi, drugi, tretji, na vseh hribih in gorah so se razrasli naši kresovi!" Oči vseh so polne žarečih isker, spojenih z iskrami teh plamenečih šopkov sredi temne noči. Blazni France pa samo strmi in oči so polne žarečega oglja. Vanj se je zalezel prastari krik. Krik prvega človeka ob kresilnem kamnu. Krik prometejske prabitnosti ob zmagoslavju ognja. Krik otroka pred odprto krušno pečjo, ko se razrasteta dračje in polena v velike oranžne zastave večera. Blazni France še vedno strmi v pojemajoče krvavo gorenje. Beli papir še čepi v desnem žepu modrega suknjiča. Glasovi stoterih ob kresu kričijo in pojejo. Kričijo v temo! Listič iz žepa Franceta se dvigne in odpleše tja k ognju. Zgori v rastočem vetru, ki zahrumi z vso silo in rdeče usedline kresa ponovno vzplamenijo in se razrastejo v velikanske zublje ter hlastno ližejo ves breg in dol, vse, kar mora zgoreti... Blazni France še vedno strmi. Vse žareče okrog sebe. V tisto, kar se mora zgoditi. V drobno seme plodnosti... Ej, kres za Juijevo, za kresni večer, za kmečke punte. Prometej, Prometej... Beganje notranjosti se ustavlja na hribu. Na nenapisanem zakonu, na Odpustnici, na novih poteh, ki se morajo odkriti. Viš Ljubezen in pomlad V deželo vrnila se je pomlad, kdo je ne dočaka rad, sonce toplo nam že sije, na zemljo zlate žarke lije. Hrib in dol sta ozelenela, s cvetjem vsa sta se odela, tukaj je že mesec maj, čas ljubezni to je zdaj. Spet nam ptice žvrgolijo, se pomladi veselijo, gnezdeča si spletajo, rod nam nov obetajo. Fant šel je k ljubici v vas in zaukal je na glas, ko pod okno je dospel, narahlo trkat je začel. Vstani, ljubica, moj zaklad, jaz imam te srčno rad, zate čutim opoja največ, poglej in povej, če sem ti všeč. Ko dekle se na oknu pojavi, fant jo prisrčno pozdravi, vroče in slastno poljubi, ji večno zvestobo obljubi. Spokojno narava že spava, ti, deklica, bodi mi zdrava, srle le k tebi me vleče, te ljubim brezmejno goreče. V njo blazno zaljubljen je Miha, kako vneto na dušo ji piha: Če ostaneš meni ti zvesta, enkrat boš še moja nevesta. Nato se objavi poroka, takoj poskrbiva za otroka, naj bo fantek ali deklinica, presrečna bo naša družinica. Luna sije, težko mi je, nocoj se moram poslovit', v zvoniku ura odbila je polnoč, adijo, ljubo dekle, želim ti sladko lahko noč. Senior Štefan Frankovič Šaleška dolina Dolina Šaleška nekdaj si lepa bila, rodovitna ti zemlja le kam si zašla, tukaj ljudje v mini prebivali so, sedaj le preplavila je usoda in zlo. Na poljih teh lepih pridelki uspevali so, tu bogato obrodilo je pšenično zlato, je kmetič užival, ko je žito požel, za družino preskrbljen, zato bil je vesel. Ko prišla je mlačev, so cepci zapeli, Repatec Pred kratkim je vesoljni svet razburil Halle-Bopp komet. Po nebu vsako noč je letal, po nebu z repom je opletal, poredno zvezdicam udvarjal, ošabno jih je ogovarjal: "Zvezde, zvezdice, neznanke, naj spoznam vsa, srečam znanke, ki sem v davnem jih praletju srečal tukaj ob spočetju, takrat, ko je vse žarelo in sto sonc mi srce grelo. V zahvalo vam poljubček dam leden, briljantov kupček, z biseri poti posujem, čevlje zlate vam obujem." Zvezde so se mu smejale, ne da bi odgovor dale so v Ultrakozmos val odposlale ta signal: "Tukaj blodi potepuh, ki ga je en sam napuh, s prašnim repom tu opleta, nam neumnosti obeta, mlade zvezde zasleduje in zbeži, če se huduje prebivalec star vesolja, naj ne moti jim okolja. Zvezdic naj ne nadleguje, tu se ve, kdo gospoduje. Tu v vesolju vlada red, naj ne moti nam sosed!" Nam Zemljanom je obisk strah prinesel, mnogo stisk, da bo v našo Zemljo trčil, čas do sodnega dne skrčil. Le šest mesecev je časa, da se reši ljudska rasa! Ko z vesoljskim daljnogledom so pogledali kos z ledom, so spoznali, da manire svoje le ima in tire, da ne more kar tako zaleteti se v Zemljo. V svitu jutra je nato se obrnil, vzel slovo; ni več slišal ptičev petja: "Nasvidenje čez tisočletja!" Dolfe Lipnik na skednjih so snopi od žita prazneli, je od skednjev bilo slišati pika, pik pok se je ta pesem razlegala daleč naokrog. Ko prišla je jesen, je sadje zorelo, pri vsaki domačiji se je prešat začelo, se je vretence zavrtelo, je bilo slišati pok od preše pritekel je jabolčni sok. Sipo dolini reka Paka je utirala pot, bila je čista, da v njej živel je ribji rod; smo v tej reki se kopali mladi in stari, ker uživati je najlepše v naravi. Ker prevladovali krizni so časi, smo s predpasniki si riti skrivali; če pa se kateremu je predpadnik odpel, je pač pokazal vse, kar je imel. Za tem pa prišel hudi je čas, ko vojna vihra je zajela tudi nas, smo fantje in možje mobilizirani bili, v vojsko na tuje smo daleč odšli. Od teh pa le redki smo srečo imeli, da smo še živi domov se vrnili, bili izčrpam, bolni in pohabljeni, po vojni oblasti nezaželeni. Ta dolina Šaleška in okolica vsa, v časih nekdanjih si prijetna bila, smo prebivalci tu v slogi preživeli svoj čas, premagovali usode, ki so zajele tudi nas. Sedaj po dolini teče umazana Paka, riba poginila v tej mlaki je vsaka, tudi prebivalci se od plina dušimo sedaj pod strupenimi oblaki, ki so prekrili ta kraj; na cesti je gneča, za starejše prostora več ni, ker nesreča in smrt povsod nam preti. V tej dolini so zgradili mesto veliko, prebivalstvo od raznih krajev se tu naselilo, domačinov tukaj vedno manj je sedaj, doline rodovitne za vedno je kraj. Vlado Videmšek, st. Siromak Luknjica, puknica, strgana suknjiča, zašiti rokav, pa nič mi ni rav. Tak zmazek po svetu se klatim okrog, a revček sem srečen od malih že nog. Si piskam in pojem, v srcu pa svojem, vse rad pač imam, za nič pa na svetu svobode ne dam. Štefka Prislan Srečna dolina Razpela bom jadro čez mojo dolino, da zaplula brez vetra bom v skrivnosti davnino. Tiho slutila bom minljivo divjino, ki zaganja ob tebe se že od veke ranljivo. Zrla te mirna bom -te vidim v bodoče, ostani srečna dolina -moje želje so vroče. Štefka Prislan Dodatno gretje Nekega poznega novembrskega dne, tisočdevetstošestindevetdesetega leta, gre "ledig" punca, lepa Tanja, pravzaprav drsi kot najnovejša francoska limuzina, z modrimi žarometnimi očmi in črnimi sijajnimi kodri na strehi svojega vitkega telesa. Na soncu bleščeča karoserija njenega oblačila že od daleč primamlja naključne poglede. V novem delu starega Velenja jo sreča znanec, stari sarajevski "hrošč" Joba. Od veselja zažmiga s svojimi žarometi, jo pozdravi in vpraša: "Kako gre?" "Mora gret," odgovori lepa Tanja, se nasmehne ter s svojim skoraj milim pogledom oplazi "hrošča" in se tako-rekoč graciozno "odpelje" naprej. Ja, seveda, da mora gret, dokler gre. Kaj bi bilo, če ne bi grelo tako mlado telo, si misli Joba, gledajoč za Tanjo, ki je s pogledom in nasmehom zadela v srce njegovega motorja. Prav ta njen nasmeh ga je spravil v dobro voljo. Ta mu je pomagala, da pride do zaključka, da lahko res za gretje, ki je dokaj različno z ozirom na vir, toda tudi ni rečeno, da gre vedno za tisti vir, ki je obvezno v povezavi z energijo gretja telesa. Seveda, tu lahko gre tudi za asociativne prenose gretja s telesa na telo, ki se zagreje trenutno in v tem trenutku lahko nastopi želja po dodatnem gretju, ki je lahko v danem prostoru na voljo. Tako Tanjini besedi "mora gret" dobita prav indirektno veljavo, takomis-leči v objemu, zato ker se Tanja kot "ledig" punca lahko nahaja v objemu le nekaj trenutkov. Joba je zaključil, daje mislila vendar na zimsko gretje ali pa tudi na dodatno? Doživel je lepe trenutke in ker je že bil parkiran zraven nove gostilne, je občutil željo in žejo po njemu dodatnem gretju, ki gaje spravilo v stanje, kot da se nahaja v objemu in brez ozira na posrečeno slovnično napako, ki izhaja iz glagola "iti". JBS. Cas Snežni metulji plešejo ples slovesa, ozrem se v nebesa. Grenka slina spomina me sili k sprejetju večnega. Snežni metulji lovijo svoj čas, preslišijo vpijočih glas. Čas, spoštovana razsežnost. V čem je tvoj čar in moč? V času! Večnem zmagovalcu. Rozina Čanč Vrnite se, ptice Kam odšle ste ptice, ko čakam vas vsak dan pripravljam vam potice nedotaknjene so tam. Sinice zveste leta bile ste hiši, nama, morda ste ugotovile, da sem ostala sama. Le kos še včasih pride po jabolko v drevo, še peti je pozabil še on je vzel slovo. Spet vabim vas na okno, naj bo kot nekoč poj te spet mi pesmi bo srcu mi v pomoč. Rozina Čanč - 8. maja 1997 ČETRTEK, 8. maja SLOVENIJA 1 10.35 Moesha, 5/14 11.00 Sullivanova popotovanja, amer. film 12.30 Svet divjih živali, 10/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.15 Made in Slovenia 14.45 Novice iz sveta razvedrila 15.10 V vrtincu 15.40 Trio, češka drama 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, 3/26 18.00 Po Sloveniji 18.30 Sejem informatika 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Frasier, 11/24 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Omizje 00.10 Tednik, ponovitev 01.05 Forum, ponovitev SLOVENIJA 2 10.05 Evrosong'97, posnetek 12.35 Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije-J.Brahms 13.15 Posadka, 12/20 13.35 Nogomet: 1. tekma finala pokala UEFA, posnetek 15.20 Izzivalci, 10/52 15.50 Svojeglavi politik, 4/7 16.40 Globus - l\lew York 17.20 Resnična resničnost 17.55 SP v hokeju na ledu a1:b1, prenos 20.15 Tatovi filmov, ital. film 21.45 Sejem informatika 21.50 Podoba podobe 22.20 Henry Miller, . franc.dokum.oddaja 23.20 Alica, kult.magazin 23.50 Podoba podobe, ponovitev 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 00.30 01.00 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Čaj za dva, amer. komedija POP 30 Matlock, nan. Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Roseanne, nan. POP kviz Policist s Petelinjega hriba, nan. 24 ur Brez zavor Newyorška policija, 4. del nan. M.A.S.H., nan. Argument Reševalci, nan. Playboy 24 ur, pon. POP 30, pon. 09.30 10.20 10.25 11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 21.05 22.35 22.40 22.45 22.55 23.00 POT V AVONLEA, 54. del nadaljevanke EPP/Vabimo k ogledu NAJ SPOT, oddaja o pop in dance glasbi, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU POD ZVEZDNIM SVODOM; Oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ IME Ml JE OUICK, film, ponovitev REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 9. maja SLOVENIJA 1 10.15 10.40 11.30 13.00 13.05 13.50 15.20 15.55 17.00 17.10 18.00 18.30 18.40 19.15 19.30 20.05 21.30 22.30 23.10 23.35 01.10 01.45 Denver, 14/20 Svojeglavi politik, 4/7 Tatovi filmov, ital. film Poročila Kolo sreče, tv igrica Omizje Koncert prvonagrajencev 26. tekmovanja učencev in študentov glasbenih šol Slovenije, 2. del Palete Obzornik Dogodivščine iz živalskega vrta Po Sloveniji Sejem informatika Hugo, tv igrica Risanka Dnevnik, vreme Planet IN Clive James, 5/6 Odmevi, vreme, šport Murphy Brovvn, 17/25 Kača in mavrica, amer. film Resnična resničnost Videoring SLOVENIJA 2 09.20 09.50 10.20 10.55 13.00 13.30 14.00 14.10 14.40 16.25 16.50 17.20 18.10 19.00 19.30 20.00 21.35 21.40 22.30 22.55 23.40 Mostovi Slovenski utrinki Resnična resničnost Domžale: četrtfinale pokala Slovenian open v tenisu, prenos Alica, kult. magazin Podoba podobe Forum Zgodbe iz školjke Ženska na oknu, franc. film Frasier, 11/24 Izzivalci, 11/52 Snežna reka, 10/26 Sonce ne sije vsak dan, 6/6 Tuji dokumentarni film Izzivalci, 7/52 Krinka in bodalo, amer. film Sejem informatika 10.000 obratov Haložan, dokum. oddaja Slovenski jazz v klubu Gajo Košarka: 2. tekma finala končnice DP (M), posnetek mm 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.30 01.00 01.30 03.00 03.30 09.00 09.45 10.45 10.50 12.20 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.35 22.05 22.40 22.45 22.50 23.00 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Grk zorba, amer. drama POP 30 Matlock, nan. Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Roseanne, nan. POP kviz Policist s Petelinjega hriba, nad. 24 ur Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Elektrošok, amer. film Seks s Sašo Playboy Erotični film 24 ur, pon. POP 30, pon. DOBRO JUTRO informa-tivno-razvedrilna oddaja POD ZVEZDNIM SVODOM; oddaja z astrologinjo ROŽI KAČIČ EPP/VABIMO K OGLEDU IME Ml JE OUICK, film, pon. TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, 2. oddaja: AKVARIJ PRETEKLOSTI NE JOČI PETER. slov. film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 10. maja SLOVENIJA 1 07.50 Radovedni Taček 08.10 Pod klobukom 08.55 Zgodbe iz školjke 09.25 Naša pesem, 2. del 09.55 Saga o McGregorjevih, 10/26 10.45 Hugo, tv igrica 12.10 10.000 obratov 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Policisti s srcem, 26/26 14.50 Taborniki in skavti 15.05 Sprehodi v naravo 15.20 Izstopil bi, franc. film 17.00 Obzornik 17.10 Kronika divje Afrike, 11/12 18.00 4x4 18.25 Ozare 18.35 TV prodaja 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Letni koncert Big banda 21.10 Za tv kamero 21.25 Evrosong po evrosongu 22.15 Poročila, vreme 22.25 Šport 22.45 Zlata naveza, 2/12 SLOVENIJA 2 08.00 Sonce ne sije vsak dan, 6/6 Krinka in bodalo, amer. film Roka ročka Izzivalci, 12/52 Domžale: polfinale pokala Slovenian open v tenisu, prenos Lucija: Kvalif. za EP v odbojki, SLOVENIJA-FINSKA, prenos Svet 2000 - sveti edinosti SP v hokeju na ledu, tekma za 3. mesto, posnetek Izzivalci, 13/52 Scott Joplin, amer. film Življenje na zemlji, 8/9 Zlata šestdeseta slov. popevke V vrtincu Sobotna noč 08.50 10.30 11.30 11.55 15.00 16.40 18.00 19.30 20.00 21.35 22.25 23.25 23.55 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.15 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 17.00 17.45 18.30 19.30 20.00 22.15 23.00 01.00 01.30 02.30 Mrčeski, risana serija Reboot, mladi, serije Klop, risana serija Peter Pan, risana serija Parker Lewis, mladi, serije Flipper, serija Proti vetru, nan. Obraz tedna Samski stan, nan. Formula 1, trening Beverly Hills 90210, nan. Melrose plače, nad. Hinglander, nan. Nove Supermenove dogodivščine Herkul, nan. Xena, nan. 24 ur Ruska hiša, amer. drama Odpadniki, nan. Helena iz škatlice, amer. film Playboy Playboy special 24 ur, pon. , Kanali fe:. 27 46 52 NEDELJA, 11. maja SLOVENIJA 1 08.15 Željko, 9/13 08.40 ŽIVŽAV 09.30 Dodojeve dogodivščine 09.35 4x4 10.00 Koncerti za mlade 11.00 Svet divjih živali 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Planet IN 14.25 Dnevnik Ane Frank, am.film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, 18/22 17.35 Alpski večer 97,1. del 18.35 Korenine slovenske lipe, 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.10 ZOOM 21.15 Rondo kviz 21.55 Intervju 22.45 Poročila, vreme 22.55 Košček sonca, ang. film SLOVENIJA 2 09.05 09.45 10.45 11.10 12.25 12.25 16.30 18.00 19.30 20.00 20.55 21.25 21.50 22.35 23.50 00.20 01.50 Globus - New York Zlata šestdeseta slov. popevke Izzivalci, 13/52 Nibelunški prstan Nedeljska reportaža Finale pokala Slovenian open- prenos iz Domžal Finale pokala EHF v rokometu (Ž), BORUSSIA-ROBIT OLIMPIJA, prenos 3. tekma finala končnice DP v košarki (M) Izzivalci, 14/52 Bramvvell, 3/7 Alpe Jadran Svet čudes, 3/13 Šport v nedeljo Koncert popularne glasbe Plavalni miting Ilirije, reportaža iz Ljubljane SP v hokeju na ledu, posnetek iz Helsinkov Alpe Jadran, ponovitev 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, 10.20 10.30 ponovitev EPP/Vabimo k ogledu 10.40 10.35 DEDIŠČINA SONČNIH 11.10 BOGOV, ponovitev, 2. oddaja: AKVARIJ PRETEK- 11.40 12.10 LOSTI 11.05 TV IZLOŽBA 11.15 Videostrani 12.45 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 13.20 19.40 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 13.50 20.05 581. VTV MAGAZIN, 15.00 regionalni informativni program 20.30 TAFKAP - PRINCE, koncert iz Paisley Parka, zabavno 15.50 glasbena oddaja 16.50 21.10 SMRTONOSNA ŽENSKA, film, ponovitev 18.20 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 19.10 22.55 NAJ SPOT DNEVA 20.10 23.00 VIDEOSTRANI DO 24.00 20.15 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13.30 16.30 17.00 17.30 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.15 23.00 01.00 08.15 08.40 09.40 10.00 Pujsji dol, risanka Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija Maček Felix, ris. serija Kasper in prijatelji, risanka Peter Pan, risana serija Mož pajek, risana serija Xena, nan. Argument Brez zavor Formula 1, prenos iz Monaka Samski stan, nan. Gola resnica, nan. Gorski zdravnik, nan. Na jug, nan. 24 ur Beverly Hills 90210, nad. Melrose plače, nan. VN Monte Carlo: Vrhunci Faust, nan. Formula 1, posnetek . 24 ur, pon. MLADI UPI, otroška zabavno-glasbena oddaja OTROŠKI MIŠ MAŠ 580. VTV MAGAZIN, ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST, MATJAŽ TOVORNIK Iz produkcije Združenja LTV Oddaja IMPULZ KAMNIK GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 581. VTV MAGAZIN, GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO TAFKAP - PRINCE, koncert iz Paislej Parka, zabavno glasbena oddaja GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO Videostrani POT V AVONLEA, ponovitev 53. del nadaljevanke POD ZVEZDNIM SVODOM; oddaja z ROŽO KAČIČ NE JOČI PETER, slovenski film, ponovitev POT VAVONLEA, ponovitev 54. dela NAJ SPOTi HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 12. maja SLOVENIJA 1 09.40 Popolna tujca, nan. 10.05 Košček sonca,ang. film 11.40 Za tv kamero 11.50 Utrip 12.05 Zrcalo tedna 12.20 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.05 ZOOM 15.00 Ljudje in zemlja 15.30 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.30 Dokumentarna oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Pro et contra 21.00 Homo turisticus 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Ulica Hudson, 6/22 23.05 Ujetniki molka, amer. film 00.35 Osmi dan 01.10 Videoring SLOVENIJA 2 10.35 11.40 12.10 12.55 13.30 14.20 14.50 16.05 16.55 17.25 18.15 19.00 19.30 20.00 20.50 21.50 22.50 Na potem po spominu... Lov na jegulje, dokum. oddaja Šport v nedeljo Naša pesem 1997 Clive James, 5/6 Obzorja duha Popularna glasba z orkestrom slovenske policije Bramvvell, 3/7 Izzivalci, 14/52 Jake in debeluh, 6/23 Sedma steza Recept za zdravo življenje Simpsonovi Komisar Rex, 11/15 Ve samo bog, dokum. oddaja Roka ročka Brane Rončel izza odra 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Gorski zdravnik, nan. 12.00 POP kviz 12.30 Na sever, nan. 13.15 Flipper, nan. 14.00 Na jug, nan. 15.00 POP 30 15.30 Matlock, nan. 16.20 Santa Barbara, nad. 17.30 Roseanne, nan. 18.00 POP kviz 18.30 Policist s Petelinjega hriba, nan. 19.30 24 ur 20.00 Robocop 2, ackijski film 22.00 Športna scena 23.00 Reševalci, nan. 00.00 Inšpektor Derrick, nan. 01.00 24 ur, pon. 01.30 POP 30, pon. 09.00 09.45 09.50 10.20 12.00 18.55 19.00 19.05 19.50 20.00 20.05 20.55 21.25 22.15 22.45 22.50 22.55 23.05 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/Vabimo k ogledu 581. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: Risanke Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU SPOZNAJMO JIH: LIDIJA LAPAJNE, pogovor v studiu Iz produkcije Združenja LTV Slovenije, Oddaja TV NOVO MESTO POT V AVONLEA, 55. del nadaljevanke GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 13. maja SLOVENIJA 1 10.15 Jake in debeluh, 6/23 11.05 VValhalla, nizozem. film 12.35 Korenine slovenske lipe 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.15 Alpski večer 1997,1. del 15.15 Pro et contra 16.05 Homo turisticus 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Željko, 10/13 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Portret Marjana Keršiča- Belača 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Berlin Alexanderplatz, 7/14 23.40 Svet poroča 00.10 Studio city 00.55 Videoring SLOVENIJA 2 09.35 Sobotna noč 11.35 Dlan v dlani 12.05 Recept za zdravo življenje 12.35 Nedeljska reportaža 13.05 Murphy Brovvn, 17/25 13.30 Osmi dan 14.00 Ve samo bog, dokum. oddaja 14.55 Alpe Jadran 15.25 Komisar Rex 16.10 Simpsonovi 16.40 Vesoljska policija 17.25 Prisluhnimo tišini 17.55 4. tekma F končnice DP v košarki (M) 19.30 Izzivalci, 15/52 20.00 Ta mračni predmet poželenja, franc. film 22.15 Evropa, naša zgodovina, 1/3 23.10 (ne)znani oder 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.40 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 09.30 10.20 10.25 10.55 11.45 12.00 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.25 20.45 21.10 22.45 22.50 23.00 23.05 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, pon. POP kviz, pon. Kritik, risana serija Športna scena VR.5, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Roseanne, nan. POP kviz Policist s Petelinjega hriba, nan. 24 ur Materina skrivnost, amer. drama Bolnišnica upanja, nan. M.A.S.H., nan. Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev SPOZNAJMO JIH : LIDIJA LAPAJNE, ponovitev oddaje EPP / Vabimo k ogledu Iz produkcije Združenja LTV Slovenije, Oddaja TV NOVO MESTO POT V'AVONLEA, ponovitev 55. dela nadaljevanke TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU 582. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST NOGOMET-PUBLIKUM: RUDAR, posnetek tekme HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 10.10 Vesoljska policijska postaja, 19/24 10.55 Ta mračni predmet poželenja, franc. film 12.35 Svet čudes, 3/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.00 Letni koncert Big banda 15.00 Evrosong po evrosongu 16.00 Kronika divje Afrike 17.00 Obzornik 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Bratovska ljubezen, škotska drama 21.05 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.45 Posadka, 13/20 23.10 Vrata noči, franc. film 00.50 Videoring SLOVENIJA 2 11.10 Svet poroča 11.40 Prisluhnimo tišini 12.10 Evropa, naša zgodovina, 1/3 13.10 (ne)znani oder 13.40 Hudsonova ulica, 6/21 14.05 Življenje na zemlji, 8/9 14.55 Studio city 15.40 Berlin Alexanderplatz, 7/14 16.40 Izzivalci, 15/52 17.10 Moesha, 6/14 17.30 Karaoke 18.30 Domače obrti na slovenskem 19.00 Kvalif. za EP v odbojki (M), SLOVENIJA-ŠPANIJA, posnetek iz Ljubljane 20.15 Finale PPZ v nogometu: BARCELONA-PARIS SAINT GERMAIN, prenos 22.25 VVilliam Forsythe: solo, plesna oddaja 23.30 Koncerti simfoničnega orkestra rtv Slovenija 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 09.00 09.45 10.05 10.10 10.30 10.55 12.25 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.55 21.55 22.25 22.30 22.35 22.45 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H. Bolnišnica upanja, nan. Inšpektor Derrick, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Roseanne, nan. POP kviz Policist s Petelinjega hriba, nan. 24 ur Stanley in Iris, amer. drama M.A.S.H., nan. Obraz tedna Reševalci, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 582. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP / Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev ŠPORTNI GOST NOGOMET-PUBLIKUM: RUDAR, posnetek tekme Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE MINI 5, otroška glasbena lestvica TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU POT V AVONLEA, 56. del nadaljevanke VIDEO TOR ročk koncert GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in Rtv podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji). Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. . Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen n proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plaSuje 5 prometni davek. 8. maja 1997 MODRO © m KRONIKA Policijska postaja Velenje Neznani voznik po nesreči odpeljal V sredo, 30. aprila, ob 15.30 je 37-letna Marina B. iz Pake vozila kolo z motorjem po dovozni cesti za Vemont v Velenju. Pri odcepu k stanovanjski hiši je z njene leve strani pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila. Zaradi trčenja je Marina padla po vozišču in se hudo poškodovala, neznani voznik pa je odpeljal naprej v smeri proti Velenju. Ogenj v skladišču Line V sredo, 30. aprila, ob 5.30 je izbruhnil požar v skladiščnem prostoru trgovine s prehrambenimi artikli Lina na Cankarjevi cesti v Šoštanju, last Trgovskega podjetja Dolina. V požaru je zgorelo več plastike in prodajnih izdelkov, največ kave in cigaret. Po prvih podatkih znaša gmotna škoda okoli 1 milijon tolarjev. Vzrok požara, ki so ga pogasili gasilci, kriminalisti in policisti še raziskujejo. Avtomobile kradijo in vanje vlamljajo V noči na nedeljo, 4. maja, sta bila ukradena dva avtomobila. Prvi, znamke Fiat Tipo 1.9 TD, kovinsko sive barve, registrskih številk CE 93 -92V, last Matka S. je izginil s parkirnega prostora na Šaleški cesti v Velenju. Izpred nenaseljene stanovanjske hiše v Spodnjih Grušovljah pa je bil odpeljan terenski avto Nissan Terano, tip 3.0 V6, črne barve, registrskih številk CE 70-70A, last Jožeta G. V noči iz 27. na 28. april pa je bil v Slovenj Gradcu odvzet Audi 100, 2.3 E, kovinsko modre barve, registrskih številk CE 95-29R, last podjetja FIT d.o.o. iz Velenja. V nedeljo, 4. maja, med 3.35 in 4.05 je nezanec vlomil v jugo parkiran na Foitovi cesti v Velenju. Odnesel je avtoradio Goldstar in sončna očala znamke Police in lastnika Tomaža B. oškodoval za 55.000 tolarjev. Vlom v stanovanjsko hišo V torek, 29. aprila, med 21. in 22. uro so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo na Cesti na Vrtače v Velenju. Iz hiše so odnesli električne orgle, telefon in akumulatorsko svetilko ter še nekaj drugih manjših predmetov. Natančnejši seznam ukradenih predmetov bo izdelal oškodovanec Mitja Č, ki je na začasnem delu v tujini. 12-letni Edis iz objema Šoštanjske?-jezera rešil dečka Igra bi se kmalu sprevrgla v tragedijo Na praznik dela, 1. maja dopoldan, so v šoštanjskcm jezeru našli moško truplo. Policisti in kriminalisti so ugotovili, daje utopljenec 77-letni Anton P. iz Šoštanja. Sum kaznivega dejanja pa so v tem primeru izključili. . Istega dne, popoldne, pa je le malo manjkalo, da se jezero ni spremenilo v tragično nesrečo. 5-letni Alen S. iz Šoštanja se je ob jezeru igral s prijateljico 10-letno Ermino Č. iz Velenja. Med igro mu je zdrsnilo in padci je v vodo ter se pričel utapljati. Ermininc obupane klice na pomoč je prvi slišal njen brat, 12-letiu Edis Č., ki je takoj stekel do jezera, skočil v vodo in že nezavestnega dečka izvlekel na suho. Alena so pričeli oživljati z umetnim dihanjem, potem pa ga odpeljali k zdravniku in v bolnišnico Slovenj Gradec. Po izjavi zdravnikov je deček zunaj življcnske nevarnosti. Na Gomilskem umrl voznik Policisti na območju Uprave za notranje zadeve Celje so v času prvomajskih praznikov obravnavali 67 prometnih nesreč. V 18-tih nesrečah je ena oseba umrla, 9 se jih je hudo, 23 pa lažje telesno poškodovalo, drughe nesreče so se končale z gmotno škodo. Najhujša nesreča, ki je terjala živeljnje, se je zgodila 2. maja ob 12.30 na magistralni cesti na Gomilskem. 39-letni Mirko K. iz Drešinje vasi je iz smeri Vranskega proti Žalcu vozil osebni avtomobil, h kateremu je imel priključen lahek priklopnik naložen s 4 metre dolgimi tramovi. V blagem desnem ovinku v Gomilskem je vozilo začelo zanašati. Bočno je drsel na nasprotni vozni pas, kjer je silovito trčil v avtomobil, ki mu je pripeljal nasproti, vozil pa ga je 23-letni Franc P. iz Bezine. Voznik Mirko K. je na kraju nesreče umrl, njegov sopotnik 67-letni Stanislav K. je dobil hude, 12-letni Boštjan K. (oba sta iz Drešinje vasi) pa lažje telesne poškodbe. Voznik Franc P in njegovi sopotniki 47-letni Franc P., 50-letna Herimna P. in 23-let-na Lidija P., vsi iz Bezine, so utrpeli lahke telesne poškodbe. KMETIJSKI NASVETI Spomladansko varstvo ozimnih žit Svetovne zaloge krušnih žit že dolgo niso bile tako skromne kot sedaj. V zadnjih letih so se površine teh žit zmanjšale za skoraj 20 odstotkov. V naslednjih letih je zato pričakovati tudi pri nas visoko ceno za dobro kakovost in povečanje površin z ožanjem kolobarjenja ali celo setve pšenice za pšenico. V "porušenem" kolobarju pa se pogosteje pojavljajo nekatere glivične bolezni. Med nje uvrščamo lomljivost žitnih biljk. V letošnjih vremenskih razmerah je imela ta glivica ugodne razmere za razvoj. Bolezen uspešno preprečujemo v njenem širjenju z uporabo 0,4 do 0,5 l/ha Bavistin FL. Uporabimo ga lahko skupaj s herbicidi za zatiranje širokolistnih plevelov, to je Basagrana DP-P 2,5 do 3,0 l/ha, Duplosana DP 2,0 do 2,5 l/ha ali Duplosana KV 2,0 l/ha. Duplosan DP je mogoče uporabiti od faze treh listov žit do začetka kolenčenja. Uporabimo ga 2,0 do 2,5 l/ha. Nižjo količino uporabimo, če ga kombiniramo zgraminicidom za zatiranje srakoperca (pahovke) npr. Tolkan 2,0 l/ha ali Dikuran 500 2,0 l/ha. Delovanje na travne plevele dosežemo, če mešamo 2,5 l/ha z že omenjenimi graminicidi. Manjši odmerek zadostuje tudi za širokolistne plevele, ki nimajo več kot 4 liste. Posebnost Basagrana DP-P je v tem, da ga lahko uporabljamo še v času kolenčenja. Z njim lahko popravljamo napake, ki smo jih ali jih bomo naredili pri uporabi kakšnega drugega herbicida. Zadnji čas njegove uporabe je tik pred klasenjem, odmerek pa 3 I/ha. Tovrstne korekcije priporočamo predvsem v primeru močne zapleveljenosti s smolencem in slakom. Na številnih njivah se zaradi ozkega kolobarja vedno bolj pojavlja osat. Ker gre za zelo trdoživ plevel, je v primeru, ko gaje potrebno zatirati smiselno škropljenje načrtno prilagoditi. Glede na dosedanje izkušnje je mogoče osat v žitih unčikovito zatreti edino s kombinacijo Basagrana DP-P 2,0 l/ha ter Duplosana KV 1,5 l/ha. Škropljenje je najbolj učinkovito, ko osat doseže višino 15 cm. S to kombinacijo sredstev zatremo tudi ves ostali širokolistni plevel. Herbicida Basagran DP-P in Duplosan DP je mogoče uporabiti tudi v jarinah (jari ječmen in pšenica ter oves). Uporabimo ju, ko jc vzklila večina plevelov. Odmerki so takšni kot pri oz-imninah. Pepelovka (pepelasta plesen) je glivična bolezen, ki se vsako leto pojavlja v žitih. V večjem obsegu se običajno pojavi konec aprila ali v začetku maja, ko žita razvijejo nekaj kolenc. Redkeje se pojavi, tako kot v letošnjem letu, že v začetku aprila. Na posevkih se razvija pri dnevnih temperaturah od 12° do 20°C, nočne pa so lahko tudi 0°C. Za razvoj potrebuje visoko zračno vlago in nekaj sončnih ur vsak dan. Prav takšno je bilo letošnje marčevsko vreme. Intenzivneje se razvije na gostejših posevkih. Ugoden november 1996 in zima brez golomraznic sta omogočila bujnejši razvoj letošnjih posevkov. Vse našteto je ugodno vplivalo na zgodnji pojav pe-pelovke. V fazi razraščanja ozimnih posevkov se v oziminah (pšenica, ječmen, rž) odloča število klasov na rastlino in zrn v klasu. Ta razvojna faza se zaključi do konca aprila. Posevki, ki jih v tem času prizadene bolezen, ne bodo dali pričakovanega pridelka. Prizadete posevke moramo poškropiti s sistemičnim fungi-cidom, ki dobro deluje tudi pri nižjih temperaturah (nočne temperature so še vedno nizke). Takšen fungicid pa mora odlikovati tudi hitro prodiranje v rastlino, dobra razporeditev po rastlini, dolgo in zanesljivo delovanje. Takšne odlike je pri nas pokazal fungicid Corbel (aktivna snov 750 g/l fenpropimorf). Corbel uporabljamo v količini 0,75 l/ha. Z natančnimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da zensljivo ozdravi rastlino in jo varuje vsaj 30 dni pred ponovno okužbo, že po eni uri prodre nad 90 odstotkov aktivne snovi v rastlino, pri nižjih temperaturah pa je od konkurenčnih pripravkov pokazal najboljšo učinkovitost. Njegovo delovanje smo z natančnim preizkušanjem preverili tudi na naših poljih, kjer je pokazal med primerjanimi fungicidi najboljše delovanje na pepelovko v zadnjih štirih letih. S Corbelom zatremo tudi rje, ki se v tem času pojavljajo na nekaterih posevkih. Na istem posevku ga lahko uporabimo tudi drugič, če bodo v prvi polovici maja zopet ugodne razmere za razvoj pepelovke, saj odpornosti na Corbel še ni. ■ dipl. ing. agron. Damjan Finžgar Huda nesreča pri Šentrupertu V ponedeljek, 5. maja, ob 18.45 se je na magistalni cesti v Šentrupertu zgodila hujša prometna nesreča. 33-letni Janko S. iz Žalca je po lokalni cesti vozil osebni avtomobil v smeri Trnave. Na magistralno cesto je zapeljal v trenutku, ko je po njej iz smeri Šempetra z osebnim avtomobilom pripeljal 30-letni Milivoj V. iz Hrvaške. Med vozili je prišlo do trčenja v katerem se je voznik Janko S. hudo telesno poškodoval. Z reševalnim avtomobilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Nezadovoljen vlomilec razbijal po šoli Med 1. in 2. majem je nezanec vlomil v osnovno šoli Ljube Mikuš v Žalcu. Odnesel je fotoaparat znamke Conny, črne barve, z avtomatsko nastavitvijo in 2.400 tolarjev. Ker je bil s plenom očitno nezadovoljen, je v prostorih šole razbil več stekel in tako šoli povzročil za okoli 150.000 tolarjev škode. gorenjet Razpis štipendij za šolsko leto 1997/98 poklic Dipl. ekonomist Ing.kmetijske tehnologije Kemijski tehnik Prodajalec število stopnja štipendij VII. VI. V. IV. 1 1 2 1 Prijave Kandidati naj vloge za razpisane štipendije pošljejo na naslov Gorenje Notranja oprema, Kadri, organizacija in splošne zadeve, Partizanska 12, Velenje, najkasneje do 20. maja 1997. Prijavi za štipendijo (obrazec SPN-1 ,DZS-8,40), je potrebno priložiti: ■ kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine ■ kopijo zadnjega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih, ■ potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga Davčno urad), ■ potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta; navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki; starši - upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za marec 1997. Pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. Obvestilo o izbiri kandidatov Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 30. junija 1997. BODITE ZVESTI VEGRADOVIM TRGOVINAM ■ PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI! Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev. Žrebanja bodo 30. maja, 30. septembra in 30.decembra! T TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE VTERMAH ČATEŽ ▼ TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE NA KOPAH T LETNA KARTA ZA TENIS . IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH TRGOVIN l-UI M K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci: 1 S T TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila, j1 čistila, pijače, gospodinjski pripomočki ; s ▼ TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila, j S pijače, gospodinjski pripomočki [ I T TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, \ g elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela ; s tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, ; §§ ARMSTRONG,KNAUF, TEG0LA... ; s ▼ TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in i s otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/ j § T TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje ^ ^ /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/ ^ § ▼ TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje /diskont = ^ pijač, papirna galanterija, pisala/ 16 KAS ČAS ŠPORT 8. maja 1997 Hitovci jim »ležijo« HIT Gorica -Rudar 0:0 Nogometaši Rudarja so v zadnjih treh prvenstvenih krogih zelo dobro skrojili vrh prvenstvene lestvice v prvi ligi. Po dveh zaporednih porazih - v 27. in 28. krogu - z Mariborom, so ekipi Bojana Prašnikarja »omogočili,« da je prvič v letošnjem prvenstvu prevzela vodstvo, z nedeljsko debelo točko v Novi Gorici pa je za hitovce konec sanj, da bi tudi letos, torej drugič zapored, osvojili državni naslov. To so spoznali tudi zelo kritični novo-goriški gledalci, ki so svoje nogometaše po končanem srečanju »nagradili« z ostrimi besednimi in žvižgajočimi kritikami, goste pa s ploskanjem. To so si rudarji resnično zaslužili. Josip Vugrinec je izbral že ustaljeno taktiko na gostovanjih: zaprtejšo igro, nasprotnika pa skušati presenetiti s hitrimi nasprotnimi napadi. V teh so bili Velenjčani zelo nevarni. Hitovci so se zavedali, da jim samo zmaga še ohranja možnosti za morebiten vnovičen naslov, zato so vseskozi razmišljali samo o napadu. Imeli so kar nekaj priložnosti in tudi nevarnih strelov, ki pa za zanesljivega velenjskega vratarja Mladena Dabanoviča niso bili neukrotljivi. »S takšno igro so nam domači omogočili, da smo imeli tudi mi svoje velike trenutke v hitrih nasprotnih napadih. V igri naših nogometašev se je videlo, da želijo uspeh, igrali so disciplinirano in vzdržali vse nalete domačinov. Ob tem so imeli tudi svoje trenutke, pri katerih jim je zmanjkal le kanček sreče,« je bil z igro svojih nogometašev nadvse zadovoljen trener Josip Vugrinec, ki pa je moral kar hitro pozabiti na to uspešno gostovanje: »Pivenstvo še ni končano, že v sredo (včeraj - op.p.) bo v Velenju gostovala Mura. Gledalci so bili v letošnjem prvenstvu le redko zadovoljni z našo domačo igro, zato bomo proti Muri mi v enakem položaju, kot so bili hitovci v nedeljo, torej - moramo zmagati. No, mi proti Muri ne bomo brezglavo napadali, kot so v nedeljo Novogoričani.« Velenjčani so imeli že v prvem polčasu, in sicer Jernej Javornik in Samo Vidovič, dve veliki priložnosti za zadetek; v drugem sta nevarno zapretila domačemu vratarju Volku tudi Hribar in Breznik, veliki, stoodstotni priložnosti, pa sta imela ob koncu tekme tudi Pešič in Hudarin, a je bil novogoriški vratar tudi »iz oči v oči« nepremagljiv. Da so bile velenjske žoge proti njemu nevarnejše od tistih, ki so jih domači nogometaši poslali proti velenjskemu vratarju, dokazuje tudi to, da so novinarji Volka izbrali za igralca srečanja. Tako so Velenjčani v letošnjem prvenstvu v srečanjih z Novogoričani od dvanajst možnih iztržili sedem točk; to potrjuje, da jim ta nasprotnik »leži.« Ta ugotovitev pa ne velja za Muro, njihovega včerajšnjega nasprotnika, s katerim so si v vseh treh letošnjih tekmah razdelili točki. Morda pa so Velenjčani včeraj tehtnico le nagnili na svojo stran!? V nedeljo bodo gostovali v Celju, v sredo (14. maja) pa se bodo v predzadnji tekmi na domačem igrišču v letošnjem prvenstvu srečali z zadnjeuvrščenim Koprom. Pretresov (za zdaj) ne bo več Neodločen izid je nadvse razveselil tudi klubsko vodstvo, ki je (na kratko smo o tem pisali že v prejšnji številki) po drugem zaporednem porazu z Mariborom iz ekipe odslovilo Slavka Komarja (zaradi nepripravljenosti) in Ismeta Ekmečiča (zaradi neučinkovitosti in nove, druge izključitve v letošnjem prvenstvu. Na Rudarjevem spisku tudi ni več Gjergija Deme, ki v tem delu prvenstva tudi ni imel prave pogodbe s klubom, ampak poseben dogovor, ki pa so ga razdrli, ker je Dema - kot nam je obrazložil direktor kluba Martin Steiner - v času, ko je bil poškodovan, igral za reprezentanco svoje države. S tem je podaljšal čas neigranja v Rudarju. Martin Steiner je tudi dejal, da do konca prvenstva novih pretresov v klubu ne bo. ■ sv ERA Šmartno - Goriške opekarne 5:1 (2:0) ..................................................................V Nova zmaga Smarcanov Smarčani so po točki v Mariboru proti Goriškim opekarnam iz Renč zaigrali zelo dobro in učinkovito in zadovoljili izbirčno šmarsko publiko. Začetek tekme ni napovedoval takšne »kanon-ade,« saj sta obe moštvi igrali zelo previdno in šele v 20. minuti je Fajdiga nevarneje streljal, vendar je bil gostujoči vratar na mestu. Dve minuti za tem so imeli priliko gostje, a je bil zanesljiv Magrič, v 24. minuti pa so domači povedli. Jeseničnik je dobro streljal, vratar je žogo odbil, Grobelšek pa jo je potisnil v mrežo. Po tem zadetku so Smarčani zagospodarili na igrišču, imeli veliko priložnosti, ki jih niso izkoristili, na 2:0 pa je s prostim strelom v 39. minuti povišal Irman. V drugem polčasu so gostje začeli bolj ambiciozno in prisilili Magriča, da je pri prostih strelih dobro posredoval, v 60. minuti pa so z enajstmetrovko znižali na 2:1. Za tem so domači spet zaigrali bolj zavzeto in v 63. minuti je Spasojevič po podaji Grobelška dosegel tretji zadetek. Prilike so se vrstile ena za drugo, dve od teh pa je v 75. in 86. minuti vnovčil Grobelšek in zmaga je ostala v Šmartnem. S tremi novimi točkami so Šmarčani sedaj na devetem mestu, po nedeljskem krogu pa lahko prehitijo Zagorje in Železničarja na mestih pred njimi. Težko je namreč verjeti, da bi Železničar v gosteh Nogometni klub Elkroj Bo vnovičen začetek uspešen? Prvi poizkus oživitve Nogometnega kluba Elkroj leta 1993 ni uspel, mnoge ljubitelje nogometne igre sedaj zanima, če bo uspešno letošnje oživljanje. V drugi polovici aprila seje namreč sestal upravni odbor kluba, na katerem so najprej temeljito spregovorili o razlogih prenehanja dejavnosti in o razlogih neuspešne oživitve pred štirimi leti. Vsaj dva sta na dlani - ni bilo osnovnih materialnih sredstev za normalno delo, na drugi strani niti ni bilo prave mere zanimanja. V razpravi so spregovorili tudi o težavah pri vnovičnem zagonu, kamor seveda sodi financiranje, pa ureditev športnega parka, dokumentacija glede igrišča in še kaj. Za tem so razrešili dosedanje klubske organe in izvolili novo vodstvo. Predsednik upravnega odbora je sedaj Stanko Božičevič, vsi organi pa morajo v najkrajšem času povezati članstvo in opredeliti programska izhodišča za nadaljnje delo. Stanko Božičevič je nato posebej poudaril, da v klubu že nekaj časa delajo s selekcijo pionirjev od 5 do 10 in od 10 do 15 let. Zanimanje otrok in staršev je veliko, najmlajši vadbo trikrat na teden redno obiskujejo, želijo pa še selekcijo od 16 do 20 let. Za začetek nameravajo sodelovati v zgorn-jesavinjski ligi in za tem 4.ligi celjske nogometne podzveze. Dogovarjajo se tudi za vadbo najmlajših v sosednjih krajih. Glede prihodnjega dela in razvoja so dokaj optimistični, nalog pa seveda ne manjka. Z nekdanjim sponzorjem in nekaterimi novimi se že dogovarjajo, prav tako s športno zvezo in TVD Partizan, saj bodo skupaj lahko več storili zlasti pri gradnjih slačilnic, ki jih ni več. Uskladiti bo treba tudi pogodbo z NK Rudar iz Velenja, ki je med zatišjem razpolagal z igriščem. Z Rudarjem vsekakor želijo sodelovati še naprej, nikakor pa ne v podrejenem položaju. ■ _ premagal vodilne Vevče, ki se z Dravo ogorčeno borijo za končno zmago, Dravograd na tretjem mestu pa na svojem igrišču najbrž ne bo prepustil točk Zagoiju, saj se tudi Dravograjčani še borijo za vrh lestvice. Presenečenja so seveda možna, tega pa se morajo zavedati tudi Šmarčani, ki bodo doma igrali s predzadnjo Mavrico iz Črnuč, skoraj odpisani pa so vselej nevarni. ERA ŠMARTNO: Magrič, Irman, Kovačevič, Oblak, Omeragič (Češnovar), Novak, Stojko (Marinček), Grobelšek (Vodovnik), Fajdiga, Spasojevič, Jeseničnik. ■ Janko Goričnik Balinanje ................. Tokrat dva poraza Z drugim krogom so prvenstvo nadaljevali tudi balinaiji v prvi in drugi državni ligi, oba šaleška kluba pa tokrat žal nista bila uspešna. V prvi državni ligi so bali-narji ekipe Velenje Premogovnik, ki je nastala po združitvi BK Velenje in BK RLV; po zmagi v prvem krogu nad Izolani s 14:10 sedaj izgubili na gostovanju na Jesenicah z 8:16 in so po dveh krogih na šestem mestu. V drugi državni ligi je Megrad iz Rogaške Slatine, sicer novinec v njej, prejšnji teden v Vnaiyih Goricah tesno izgubil s 7:9, v drugem krogu pa še doma z Alpetourom iz Radovljice s 6:10. Po drugem krogu v ligi šaleške območne zveze vodi GIP Vegrad pred Partizanom in TVbovelj in Žalcem. V nedeljo je bilo člansko prvenstvo območne balinarske zveze, pet najboljših pa se je uvrstilo v kvalifikacije za nastop na državnem prvenstvu, ki bodo konec tedna v Mariboru. To so Golubič (Žalec), Grenko (Velenje Premogovnik), Verdel (Megrad), Verlič (GIP Vegrad) in Krobot (Megrad). ■ R.K. Vegrad ■ B. V. Branik 19:17 (11:11) S Pirančankami za peto mesto V prvi ženski rokometni ligi so z včerajšnjo tekmo med Robit Olimpijo in velenjskim Vegradom, kije bila namesto v Ljubljani v Laškem, sklenili tekmovanje v končnici, sedaj pa ekipe čakajo še srečanja za prvo, tretje, peto in sedmo mesto. Zmagovalke skupine A (Robit Olimpija) bodo igrale za prvo mesto s prvo uvrščeno v skupini B Krim Electo, Juteks z Mlinotestom za tretje, Vegrad z igralkami M. Degra za peto in Branik z Burjo za sedmo mesto. Podobno kot fantje bodo tudi dekleta v finalu igrala na dve zma-gi- Velenjčanke so v sredo prejšnji teden v Rdeči dvorani gostile igralke Belle Viole Branik iz Maribora. Tekmo sta sodila Celjana Kaučič in Jager in domača dekleta so se bolj kot nasprotnic bala njiju. Razlog - tudi na prvi tekmi sta pravico delila ista sodnika in srečanje se je menda odvijalo bolj po vzorcu, da domače, ki so pred tem rešile vprašanje pokroviteljstva, morajo zmagati. Tako je tudi bilo. V Velenju je bila tekma normalnejša, saj se ni nihče pritoževal na sojenje, čeprav so igralke Vegrada po dobrih dvajsetih minutah vodile že s 7:3, je bil izid ob polčasu neodločen. V drugem polčasu v njihovi igri ni bilo nihanja, zlasti izvrstno so igrale v obrambi. Ta ocena posebej velja za igro najbolj izkušene Vujovičeve, ki je bila tudi najboljša strelka srečanja, izvrstna j je bila na vratih Lakičeva. Velenjčanke so vodile ves drugi polčas, deset minut pred koncem so imele najvišjo prednost v tem delu igre (17:13), na koncu pa zaigrale nekoliko bolj sproščeno in zmagale z dvema zadetkoma. VEGRAD: Lakič, Notersberg 1, Osmanovič, Koren, Hudej 3 (2), Rodič, Raukovič 2, Krajnc 2, Kneževič, Ibralič 2, Vujovič9 (5), Grudnik. ■ sv Čigavo bo peto mest o? Atletske novice Zmage v Celovcu in Gorici Po uvodnih domačih nastopih so velenjski atleti med prazniki tekmovali na mitingih v zamejstvu. Nanizali so celo vrsto zmag in dobrih rezultatov, najboljši pa so v italijanski Gorici prejeli tudi denarne nagrade. Odločno v poletno sezono Pogjemo najboljše dosežke. Celovec: ženske - 300 m: 2. Steblovnik 40,53; 100 m: 1. Pugelj 12,55; 800 m: 2. Obronek 2:22,74; moški - 300 m: 2. Krajnc 35,05, 3. Poles 35,68; 1000 m: 3. Njenjič 2:34,01. Gorica: ženske -100 m: 6. Pugelj 12,63; 800 m: 1. Steblovnik 2:05,02; moški -100 m: 2. Štor 11,00,400 m: 5. Krajnc 50,03; 400 m ovire: 1. Šalamon 53,30,5. Gutman 55,57; 800 m: 2. Podgoršek 1:54,06; 3000 m: 1. Bahtiri 8:28,50. ■ B. Šalamon 8. maja 1997 Jana Pugelj Vedno hitrejša Ko je prvič stopila na stadion, je spoštljivo opazovala takratne že uveljavljene člane velenjskega atletskega kluba. Kot vsi ostali, je tudi Jana pričela s krosi in potem nadaljevala na srednjih progah, ki pa ji niso najbolj ustrezale, čeprav je njen takratni trener Tomo Popetrov poizkušal vse mogoče. Na koncu je Jana »pristala« pri sprinterjih in trenerju Borisu Šalamonu. Takrat se je v Jani nekaj prelomilo, ni bila več tista Jana, kije na krosih kar naprej odstopala. To je »nova« Jana, ki veliko obeta, ki lovi normo za mladinsko evropsko prvenstvo letos v Ljubljani. V minuli zimski sezoni je na atletskih dvoranskih mitingih kar naprej izboljševala svoje rezultate. Skratka, jana je sedaj prava borka, ki se ne ustraši nobene tekmice. Dolgonoga kar požira metre in grabi proti cilju in na koncu ni velikokrat premagana. »Moji disciplini sta 100 in 200 metrov. Na krajši progi sem» pričela s 13,40, letos sem že tekla 12,45, prvi rezultat na 200 metrov je bil 27,15, letos sem že dosegla 25,95, normi za mladinsko evropsko prvenstvo pa sta 12,14 in 25,00. Več pričakujem na 200 metrov, saj mi ta disciplina najbolj leži. Že z letošnjimi izidi bom postala stalna članica mladinske državne reprezentance, blizu pa sem tudi članski reprezentančni štafeti 4 x 100 metrov. Letos sem osvojila naslov državne dvoranske prvakinje med starejšimi mladinkami na 60 metrov, močno pa upam, da bom izpolnila normo za evropsko prvenstvo,« pravi Jana. Ob vsem tem trener Boris Šalamon razmišlja o prehodu na 400 metrov z ovirami, saj meni, in tudi sedanji treningi tako kažejo, da bi lahko Jana Pugelj na tej progi še kako mešala štrene tekmicam tudi na evropski ravni. Uvp Konjeniški šport Uspešen začetek sezone Športni ples Alja in Marko odlična v Linzu Konec aprila je bilo v Linzu odprto prvenstvo Avstrije v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Mednarodna udeležba je bila zelo pestra, saj so nastopili plesalci iz dvanajstih držav. Poleg ostalih slovenskih klubov so na tekmovanju plesali tudi člani KPK Devžej. Med njimi sta bila pri starejših mladincih najboljša Tomaž Vratar in Vesna Šoštar, ki sta bila v standardnih plesih druga, v latinsko-ameriških pa sta se uvrstila v polfinale. Odlična sta bila pri mladincih tudi Marko Soderžnik in Alja Cverlin Pušnik, ki sta v obeh plesih zasedla četrti mesti, ker pa sta še mlajša mladinca in dve leti mlajša od konkurentov, je njun uspeh še toliko večji. ■ h j Šah v Grižah Lesjak prvi zmagovalec Šahovski klub Griže je izvedel prvi ciklusni turnir v pospešenem šahu, na katerem je nastopilo 28 slovenskih šahistov. Do konca tekmovanja bodo odigrali še osem takšnih turnirjev, naslednjega bodo pričeli 31. maja v Grižah, vsak igralec pa mora nastopiti najmanj na petih, če želi skupno uvrstitev in nagrado. Na prvem turnirju je zmagal Lesjak iz Petrovč s 7 točkami, drugi je bil Matko iz Velenja 6, tretji Vombek iz Griž 6 itd. ■ Jože Grobelnik ?0 HRIBIH IN DOLINA m i 50 let Planinskega društva Velenje Na redni seji so člani upravnega odbora PD Velenje pod vodstvom predsednika Jožeta Melanška poleg redne društvene problematike namenili največ časa in pozornosti dvema točkama - oceni minulega planinskega plesa in pripravam na 50 - letnico ustanovitve in delovanja društva. Poročilo o 24. planinskem plesu je podala Milica Napotnik, ki skupaj z možem Jožetom že nekaj let nazaj vodi krmilo tega zahtevnega projekta. Povedala je, da kljub temu, da takšne »gala« prireditve kot je planinski ples veliko stanejo, lahko prinašajo dobiček, če organizator pokaže dovolj iznajdljivosti in volje za delo. Planinsko društvo Velenje je Milici Napotnik podelilo posebno priznanje. Druga zelo pomembna točka dnevnega reda je bila priprava na praznovanje 50 - letnice društva, ki bo naslednje leto. Med nalogami, ki si jih je društvo zadalo ob tem lepem jubileju, je tudi izdaja posebnega spominskega biltena. V ta namen so že na tem sestanku ustanovili posebno skupino, ki je delo že pričela. Vodenje so zaupali Andreju Kuzmanu, ki je že doslej sodeloval pri podobnih nalogah. ■ M. H. Maj - mesec atletike Naslednje majske dni in tedne bodo zapolnile atletske prireditve na vseh ravneh, blizu in daleč. Napovednik je res bogat: 8.maj - mednarodni atletski miting v avstrijskem Gradcu; 10. maj -mednarodni atletski miting v Novi Gorici; 10. maj - tek trojk Ljubljana 97; 11. maj - mednarodni atletski miting v metih v Slovenski Bistrici; 12. maj medobčinsko prvenstvo za mali atletski šolski pokal v Velenju s pričetkom ob 15.30; 13. maj - medobčinsko prvenstvo za veliki atletski šolski pokal v Velenju s pričetkom ob 15.30; 15. maj - prvenstvo občine Žalec za veliki in mali atletski šolski pokal v Velenju (16.00); 16. maj -področno prvenstvo srednjih šol v Velenju (9.30); 16. maj - področno prvenstvo za atletski v Velenju (15.30); 17.maj kvalifikacije za slovenski atletski pokal za člane in članice v Celju (15.30); 17.maj -maraton Tri srca v Radencih (15.00), lS.maj -Šikijev memorial v Celju (15.30); 22.maj - mednarodni miting Krka open 97 v Novem Mestu. ■ S pomladjo in lepim vremenom se začnejo tudi konjeniške tekme v preskakovanju ovir. Za tekmovalci konjeniškega kluba Velenje so že trije naporni vikendi. Del jahačev tekmuje na turnirjih v tujini, del pa jih žanje uspehe doma. 19. in 20. aprila so nas Primož Rifelj, Aleš Pevec in Matjaž Čik uspešno zastopali na mednarodnem turnirju v Villachu v Avstriji v parkurjih višine 1.20, 1.30 in 1.40 m. Medtem je Maja Novak s konjem Okser Gitano premagala vso slovensko konkurenco v parkurju višine 1.20 m z baražem na turnirju v Ljubljani. Od 30. aprila do 2. maja so člani KK Komenda organizirali tradicionalni mednarodni turnir v Volčjem potoku. Turnir si je v lepem vremenu ogledalo precej ljubiteljev konjeniškega športa. Veliko pa je bilo tudi naključnih gledalcev, ki so si ogledovali razstavo cvetja v arboretumu. To so bili tudi trije zelo uspešni dnevi za tekmovalce KK Velenje. Rezultati prvega dne: Prva tekma na višini 1.10 m je prinesla uspeh Maji Novak na Okser Sunshineu, Valeriji Pirmanšek na Morešu in Lovru Blatniku na Saturnu. Vsi trije so osnovni parkur in baraž odjahali brez napak. V tem primeru o uvrstitvi odloča čas. Novakova je bila druga, Primanškova odlična četrta, Blatnik pa ima s tem konjem že uvrstitve v višjih parkurjih, zato je tekmoval izven konkurence. Slavili smo tudi v drugi tekmi, v parkurju višine 1.20 m. Zmagal je Aleš Pevec s Felis Melody, s Felis Kenboyem je prav tako odjahal brez napake in se uvrstil na šesto mesto, Maja Novak pa je bila s Okser Gitanom osma. Rezultati drugega dne: Tudi prva tekma drugega dne (kat. A2,1.10 m) je prinesla uspeh našemu tekmovalcu Alešu Pevcu. S Felis Stello je bil drugi, s Felis Rhaspsody pa četrti. Sledila je zanimiva tekma štafet, kjer tekmujeta dva tekmovalca v Rogaška Slatina Tretji vzpon na Boč Kolesarski klub Rogaška bo v nedeljo, 11. maja, izvedel že tretji kolesarski vzpon na Boč za rekreativne kolesarje. Najhitrejši bodo prejeli lepe kristalne pokale, vsak udeleženec pa spominsko medaljo in okrepčilo. Prireditev bo ob vsakem vremenu, start pa ob 10. uri na Zdraviliškem trgu v Rogaški Slatini. ■ parkurju višine 1.20 m. Ko eden naredi napako, ga pri naslednji zapreki zamenja drugi in tako se ob napakah menjujeta, dokler parkurja ne odjahata dvakrat. Brez napake in najhitreje je to nalogo opravil izkušen tandem Aleš Pevec (Felis Melody, KK Velenje) in Andrej Kučer (Felis Patricia, KK Gotovlje). Le malo sta za njima zaostajali mladi Maja Novak (Okser Gitano, KK Velenje) in Maja Vohar (Black Barry, KK Grad Rakičan). Tretja točka je bila tekma na višini 1.30 m. Nastopilo je 19 tekmovalcev. Osnovni parkur jih je osem odjaha-lo brez napake. Zato so se pomerili v baražu višine 1.40 m. Člani konjeniškega kluba Velenje so slavili tudi v tej najtežji preizkušnji. Zmagala je Maja Novak na Okser Grecerju, z Okser Gitanom je bila druga, tretji pa je bil Aleš Pevec s Felis Kenboyem. Odlično seje v tej tekmi izkazal najmlajši in najmanj izkušeni Lovro Blatnik s Saturnom, ki je bil šesti. Lanski ekipni mladinski državni prvak je tako pokazal, da bo letos uspešno tekmoval tudi v članski konkurenci. Rezultati tretjega dne: V prvi tekmi, višine 1.20 m, je bil tretji Lovro Blatnik (Saturn), sedmi pa Aleš Pevec s Felis Rhapsody. V parkurju kat. Ma - lov na točke (1.30 m), je največ točk zbrala Maja Novak (Okser Gitano), pred Zoltanom Kissem (Poeme, KK Podčetrtek - Rogatec) in Andrejem Kučerjem (Felis Leokadija, KK Gotovlje). Z Okser Grecejem je bila Maja Novak četrta. Zadnja tekma je imela najvišje zapreke - kat. Ma/Mb v dveh delih, kar pomeni višino zaprek 1.30 in 1.40 m. Zmagal je Andrej Kučer (KK Gotovlje) s Felis Leokadijo, s Felis Patricijo je bil tretji, drugi pa je bil Sandi Smolnikar (Feline Wary, KK Krumperk). Odlična četrta je bila z eno samo podrto zapreko Novakova (Okser Grece). Najboljša jahačica turnirja je bila tekmovalka KK Velenje Maja Novak, najboljši jahač pa je bil Andrej Kučer iz KK Gotovlje. Člana KK Velenje Matjaž Čik in Primož Rifelj pa sta se v času od 30. aprila do 4. maja udeležila mednarodnega turnirja CSI-B v daljnem Kiskunhalasu na Madžarskem. Sodelovalo je osem evropskih držav. Prva tekma je bil parkur višine 1.40 m zjollyem, kjer je bil Čikz Robinom odličen drugi. Ekipno je tekmoval skupaj s Kristino Grilec iz Hrvaške in Mariusom Gligorjem iz Romunije na višini 1.50 m, bil je sedmi. Zadnja tekma je bil parkur višine 1.30 m z dvema baražema, kjer je Matjaž Čik z Delanom II dosegel šesto mesto. Rezultati kažejo dober začetek sezone in upamo, da bodo jahači in konji dobro formo tudi obdržali. IUVHTH Mali nogomet Beni in Adriatic premočna V Šmartnem ob Paki so odigrali 4. krog letošnje občinske lige v malem nogometu, po te krogu pa premočno vodita ekipi Beni in Adriatic, ki sta zasledovalcem ušli že za tri točke. Izidi 4. kroga: Lajše-Roje 1:2, Rekreativci-Keramičarstvo Kemo 2:2, Avto Maurer-Gostišče Pri orehu 1:5, RBM Commerce-Krokodilčki 2:2, Klub 81-Adsalute 3:3, Flamengo-Saloon Mins No.l 1:4. Little Boys-Adriatic 0:2, Grossenberg-Beni 1:2; vrstni red: 1. Beni 12,2. Adriatic 12,3. Saloon Mins No.l 9, 4. Gostišče Pri orehu 9, 5. Keramičarstvo Kemo 7, 6. Klub 81 7 itd. ■ Oldtimer show 1997 Tretjič tudi v Velenju Po dveh tridnevnih prireditvah »oldtimer show« pred centroma Interspar v Ljubljani in Celju predlani in lani bo letos na vrsti še ena. Zaradi velikega zanimanja jo bodo letos dopolnili še z rally-jem Centra Interspar »Interspar clasic« od Maribora preko Velenja do Centra Interspar v Celju in iz Ljubljane preko Velenja do Interspara v Celju. Ta rally bo štel tudi za državno prvenstvo, izvedli pa ga bodo v soboto, 10. maja. Letos pripravljajo kopico zanimivih spremljajočih prireditev, obiskovalci bodo lahko preizkusili najnovejše modele grupe Fiat in vespe, hkrati pa od Ljubljane do Celja tekel tudi znani ultramaratonec Dušan Mravlje, ki kani na cilj priteči istočasno s prihodom udeležencev rallyja. ■ RUDARJEVI POPUSTI - ZA LASTNIKE t X— NK RUDAR VELENJE STALNIH VSTOPNIC TRENUTNA CENA STALNE VSTOPNICE: 3.000,00 SIT ob takojšnjem plačilu. SEZNAM (stanje 5. maja): Kemična čistilnica Polak (nudi 10% popusta), Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5%), Bela dvorana (tenis in fitness 10%), Turistična agencija Palma (3 do 5%), Fotokoplrnica RLV (5%). frizerski saloni podjetja Figaro (10% za striženje in pedikuro), športno-terapevtski izdelki Mueller (20 - 30%, preko kluba), športna oprema (5 - 30%, preko kluba), Slaščičarna Metka (10%), Trend Računalniški inženiring (5 - 20%) in Cvetličarne in drevesnica PUP (5 -10%), Emona obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanji E Shop, 5% popusta na igrače), RTC Golte (smučarske karte 10%), Elektronika Velenje (televizorji 10%), Samo - podjetje za varovanje premoženja, montažo alarmnih naprav in mehansko zaščito (10%). NOVOST: KONJENIŠKI KLUB VELENJE, Škale pri Velenju, jahalni tečji 10%, rekreativna ježa 20%. Več informacij lahko dobite v klubu na telefonskih številkah: 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. uro. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 8. maja - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Urbane, nočni dežurni dr. Slavič in dr. Mijin Petek, 9. maja - dnevni dežurni dr. Renko, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. Vrabič Soboto, 10. maja in nedeljo, 11. maja - dežurni dr. V. Renko in dr. Kočevar Ponedeljek, 12. maja - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Slavič in dr. Lovrec Torek, 13. maja - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Rus in dr. Ramšak Sreda, 14. maja - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 11. maja - dr. Boris Žmavc v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje -Zobozdravstvo (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 9. maja do 16. maja - Franc Blatnik, dr.vet.med., mobitel: 0609/618-117. LEKARNA ŠOŠTANJ obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo telefonsko številko 883-002. KINO ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 28. aprila do 4. maja 1997 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 1.5. 2. 5. AMP Veliki vrh AMP Veliki vrh 160 mikro-g/m3 150 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOUA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 28. aprila do 4. maja 1997 1000 900 i 800 700 I I 600 500 400 300 200 100 0 II iLai J ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRASKAG. I 28. 4. □ 29. 4. □ 30.4.1 1.5. O 2.5. □ 3.5. ■ 4.5. mali OGLASI FORD ESKORD 1.4 CLX letnik 92, metalik, CK, sončna streha, prodam. Telefon 851-276. FIAT 126 P, letnik 89/10, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 850-120. OBHAJILNO BELO DOLGO OBLEKO PRODAM. Telefon 063-893-317. TELETA STAREGA 10 dni in prašiča 100 kg prodam. Telefon 895-227. POLOVICO MESA MLADE KRAVE prodam. Telefon 894-047. R-4 GTL letnik 89 prodam. Telefon 063-855-698. JUGO 45, letnik 89, reg. do 12/97 rumene barve, prodam za 1900 DEM. Telefon 893-781. INŠTRUIRAM MATEMATIKO, fiziko, mehaniko za osnovne in srednje šole. Telefon, zvečer 892-263. JUGO SKALA 65, letnik 89 prodam. Telefon 862-832 po 20. uri. BIKCA starega 1 leto, cca 250 kg, ugodno prodam. Telefon 893-025. VEČ NAKLADALK SLADKEGA SENA in žitni mlin, prodam. Telefon 863-246 po 20. uri. 1,3XLIHB, letniki990, regist. 9/97, 98.000 km, katalizator, alarm, prodam. Telefon 852-170. SINTESIZER YAMAHA PSR 6700 in Korg I 3, prodam. Telefon 063-857-629. KORUZO V ZRNJNU in traktorsko vit-lo, prodam. Telefon 882-940. NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Tel.fax 063-856-899. Posredujemo, svetujemo, izvajamo pri prometu z nepremičninami. Z NOVIM DOMOM V NOVI DOM. ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV in petrol B po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar.Telefon 062-631-164 od 9 do 20 ure. BENCIN SUPER 98, sod 200 I, poceni prodam po 75 sit. Telefon 852-996. PARCELO ZA VIKEND 700 m2, prodam. Telefon 885-453. KOVINSKO SIVO TOYOTO COROLO DOM KULTURE VELENJE Petek, 9. maja ob 23. uri (pred-premiera) SHOVVGIRLS - erotični triler. Režija: Paul Verhoven Vloge: Elizabeth Berkley, Kyle MacLachlan... Dolžina 131 minut Poglejmo v bleščeči svet nočnih klubov Los Angelesa. Nomi Malone je mladenka, ki v Las Vegas pribeži pred težavno preteklostjo. Med iskanjem priložnosti za zaslužek pristane kot erotična plesalka. Za dodatni zaslužek dela tudi kot plesalka naročja. Njen talent, lepota in privlačnost jo kmalu pripeljejo na odre, kjer se odvijajo velike predstave. Splet strasti, ljubosumlja in ljubezni potegne Nomi globoko v svet, kamor si je vedno nezadržno želela... Film je kombinacija drame s psihološkimi in seksualnimi elementi ter plesnimi vložki. Sobota, 10. maja ob 19. uri IMPERIJ VRAČA UDAREC -znanstveno-fantastični spektakel. Režija: George Lucas Vloge: Mark Hamill, Harrison Ford, Carie Fisher Dolžina: 124 minut Letos bo minilo 20 let od prvega filma Vojna zvezd, ki je osvojil milijone gledalcev in močno vplival na nadaljni razvoj filmskega ustvarjanja. Po dvajsetih letih je torej pred nami nova, popravljena in prenovljena ter v zvočne in slikovne efekte oblečena nova trilogija. IMPERIJ VRAČA UDAREC je nadaljevanje filma VOJNA ZVEZD. Boj proti zlim silam imperija besni z novim žarom. Luke Skywalker sreča Yodo, legendarnega jedi mojstra, edinega, ki lahko nauči imperij, kako se ubraniti pred Darthom Vaderjem. Nedelja, 11. maja ob 17. uri 101 DALMATINEC - Diesneyeva komedija Režija: Stephen Herek Vloge: Glenn Close, Jeff Daniels,... Dolžina: 100 minut Tokratna igrana verzija risanke, ki so jo pri Diesneyu naredili že pred mnogimi leti je komična, zabavna dogodivščina primerna za vso družino. Pongo on Perdy sta psa Dalmatinca, ki se srečata in v hipu zaljubita, tako kot njuna lastnika. Perdy postane kmalu tudi ponosna mati desetih dal-matinčkov toda hudobna Cruella De VIII, lastnica modne hiše, želi male psičke za svoje krzno. Ker jih ne more dobiti drugače naroči najetima lopovoma, da jih ukrade. Tako ima pripravljenih 99 psičkov za svoj krzneni plašč. Toda Pongo in Perdy ničesar ne prepustita naključju. Svoje mladiče hočeta nazaj. Pri tem jima pomagajo tudi druge živali, ki dodobra podkurijo pohlepni Cruelli in njenim pajdašem... NA BLAGAJNI KINA ODSLEJ V PRODAJI TUDI NOVA SLOVENSKA MESEČNA FILMSKA REVIJA OSKAR! CENA 600 SIT! KINO ŠOŠTANJ Petek, 9. maja ob 19. uri IMPERIJ VRAČA UDAREC - znanstveno-fantastični spektakel. KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 11. maja ob 19. uri IMPERIJ VARAČA UDAREC Filmi v maju: ZA VSAKO CENO, ROMEO IN JULIJA, DANTEJEV VRH, ANGLEŠKI PACIENT, POPOLNO TVEGANJE in JEDIJEVA VRNITEV. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! J IS f1v<#i * ,;. : i . v 1 O VE fi-T^T' ' : . iff, ! i Mp3 GRAHASTE NESNICE PRODAJAMO. Telefon 472-071. DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU s souporabo WC oddam v najem. Telefon 063-720-992. GRADBENO ZEMLJIŠČE IN GRADBENI MATERIAL prodam, več po dogovoru. Telefon 885-533. Vaša prihodnost se zrcali v kristalni krogli m KUPIM RABLJENI MATERIAL: 80 m2 strešne kritine, strešno okno 80 x 100, podboje 80 cm 2 kom, okno 100x100. Telefon 885-270 med 19. in 20. uro. ZIDARSKA DELA NUDIMO. Telefon 041-669-511. TELIČKI STARI 4 mesece in eno leto ugodno prodam. Telefon 885-290. DVE TELICI sivorjavi, breji 8 mesecev, prodam. Telefon 843-673. CISTERNO ZA KURILNO OLJE 2000 I, 1 m x 1m dolžine 2 m, prodam. Telefon 852-163. BIKCA ŠAROLE težkega 110 kg, prodam. Telefon 831-290. ATX 50 C letnik 89/10, moder, prodam. Telefon 0602-59-533. PRAŠIČE ZA ZAKOL ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 722-396. MOTOKULTIVATOR BIO STANDARD s priključki, prodam. Telefon 881 -755. v> Prerokovanje, astrologija! ZAPOSLIM DEKLE za delo v bisto-ju. Telefon 881-789. POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV. Pridemo na dom. Telefon 063-713-458._ KUPIM ZAZIDALNO PARCELO v okolici Šoštanja. Telefon 894-527. PASJO HIŠICO, BRUNARICO z ograjo, poceni prodam. Marjan Marinšek, telefon 855-052 Cesta 4/4. TERENSKO VOZILO AR 55, 18.700 km, prodam za 320.000 sit. Telefon 885-252 zvečer. KUPIM od 4 do 6 brejih ovc. Telefon 881-696 zvečer. ČISTOKRVNE KOZE, dobre mlekarice, pasme Alpina ter kozličke za zakol, domače reje, očiščene ali žive ugodno prodam. Na željo pripeljem tudi na dom. Telefon 062-773-934. MITSUBICHI LANCER GLX1,5, letnik 90, prodam za 9800 dem. Telefon 853-864. GOLF III. 1,4 CL, letnik 95, 3 vrata 30.500 km, bele barve, prvi lastnik, cena po dogovoru. Telefon 32-629. KOSILNICO SIP MINI 100, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 852-553. KARAMBOLIRAN JUGO 55 A letnik 86 prodam. Telefon 893-211 po 19. uri. STANOVANJSKO HIŠO V GORNJEM DOLIČU prodam. Cena po dogovoru. Telefon063-471-220. PARCELO V VITANJU PRODAM ZA STANOVANJSKO poslovni objekt na kateri stoji že objekt do I. plošče. Cena po dogovoru. Telefon 063-471-220. OPREMLJENO STANOVANJE, V STANOVANJSKI HIŠI, ODDAM. Telefon 063-855-631. ZAMENJAM ENO IN POL SOBNO STANOVANJE v I. nadstropju za večje. Telefon 861-027. V CENTRU VELENJA dam material hiše, grajene 50. leta tistemu, ki jo v celoti odstrani. Telefon 857-571. DVOSED, DOBRO OHRANJEN, PRODAM. Telefon 852-224. PRAŠIČA IN TELETA za zakol prodamo. Telefon 851-595. REGAL ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Telefon 850-240. INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN KEMIJO za osnovne šole - dipl. ing. Telefon 858-041. TELETA za zakol ali nadaljno rejo prodam. Telefon 856-346. PRODAM PRAŠIČA ZA ZAKOL in teličko simentalko težko 100 kg. Telefon 0602-58-358. NOVO TOPLOTNO ČRPALKO tip TČ z 2 model D, prodam za 110.000 sit. Telefon 893-778. I ČETRTEK, 8. mojo: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ nevvs; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 9. moja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 10. moja: 10. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 11. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke - pokrovitelj Gost Velenje; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 12. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov -oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 13. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 14. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; Umrla Kajuhova teta V deževnem in mrzlem aprilskem dnevu smo se poslovili od Leopoldine - Slavice Mešič, roj. Vasle, ki je preminula 27. aprila po dolgi in težki bolezni v starosti 87 let. Slavica je bila rojena sicer v dovolj premožni šoš-tansjski družini, ki je po prvi svetovni vojni kupila šoštanjski hotel Avstrija, hotel ki je pozneje nosil ime Jugoslavija in hotel, ki ga mi poznamo pod imenom Kajuhov dom. Vendar so njeni starši kupili hotel hkrati z vsemi dolgovi, ki si jih je nabral pre-jšni lastnik, tako daje njeno življenje poslej vedno potekalo v znamenju trdega dela. Gostinstvo in hotelirstvo je bila njena strast že od dekliških let, ki se ji je posvetila najprej v gostinski šoli v Ljubljani in v tedaj imenitnem ljubljanskem hotelu Tivoli, nato pa se je delu z vsem žarom predala doma. Prav s takratnim hotelom Jugoslavija, in zato tudi z imenom Slavice Mešič, je povezan dobršen del predvojne kulturne zgodovine Šoštanja, saj so v njem potekale različne prireditve, v njem je deloval šoštanjski kino, ki ga je upravljala njena sestra - mati Karla Destovnika - Kajuha itd. Prav v zvezi s svojim nečakom Karlom Destovnikom pa je Slavica Mešič pokazala, da v njenih prsih bije pogumno in veliko srce, ko mu je leta 1941 skorajda sama, le s pomočjo šoštanjskega zdravnika dr. Staneta Medica, rešila življenje. Kari Destovnik je bil tedaj ranjen in Slavica mu je nekaj tednov nudila zavetje na podstrešju svojega hotela, čeprav je imela vsak dan v hiši Nemce. Pomagala je tudi pri njegovem prevozu v Ljubljano odkoder je Kajuh leta 1942 odšel v partizane in postal to, kar je še danes in kar bo ostal vedno - največji slovenski pesnik upora. Takoj po koncu druge svetovne vojne je Slavica Mešič svojo moč, neuklonljivost in človečnost pokazala še enkrat. Ko so šoštanjski Vošnjaki morali zapustiti svojo dotedanjo domovino je spet zbrala dovolj poguma in kljubovalnosti do nove oblasti in jim je na vlak ob odhodu prinesla toliko hrane, da so lažje preživeli prve, najtežje dni v izgnanstvu ... V življenju Slavice Mešič je bilo kasneje še veliko trpkih preizkušenj in osebnih tragedij, ki bi bili prav tako kot omenjena dva dogodka vredni zapisa in spomina, a naj bosta dovolj, e samo zaradi njiju si je zaradi svoje vedno pokončne drže in neupogljivosti zaslužila zahvalo in spoštovanje za vse dobro in lepo, ki ga je v svojem življenju delila z nami in svojimi najbližjimi. 8. maja 1997 OBVEŠČEVALEC MS CAS 19 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Zoran Martinovič, Omanjska, Republika Bosna in Hercegovina in Suzana Krebs, Melise št. 11; Peter Postružin, Velenje, Šalek št. 73 in Zalika Trs, Velenje, Šaleška c.št. 2/b; Bruno Vauh, Velenje, Žarova c.št. 26 in Katja Rakarič, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja 1; Danijel Poprask, Skorno št. 32 in Jerneja Pirtovšek, Skorno pri Šoštanju št. 17. Smrti: Anton Ledinšek, roj. 1914, Šmatevž št. 17; Leopoldina Mešič, roj. 1910, Skorno pri Šoštanju št. 8; Frančiška Voga, roj. 1934, Taborje št. 5; Angela Jezernik, roj. 1909, Ponikva pri Žalcu št. 26; Anton Plešnik, roj. 1919, Šoštanj, Aškerčeva c.št. 5/b; Marta Zdolšek, roj. 1949, Krajnčica 26. Upravna enota Žalec Poroke: David Oblak, Velenje in Karmen Možina, Ločica ob Savinji; Emil Dežmarič, Prebold in Dragica Puljek, Prebold; Gregor Vovk, Gotovlje in Tanja Petrovski, Gotovlje. Smrti: Albina Grm, stara 80 let, druž.upok., Pongrac 73; Alojzij Škrubej, star 86 let, upokojenec, Dolenja vas 78; Marija Trupej, stara 67 let, upokojenka, Šešče 33/a; Nikolaj Karčič, star 70 let, upokojenec, Žalec, Šlan-drov trg 38; Ivanka Potočnik, stara 94 let, upokojenka, Latkova vas 10; Mirko Kučiš, star 40 let, Drešinja vas 39. MENJALNICE agencija z nepremičninami finančni inženiring Vetrinjska 8, 2000 Maribor, tel.:062/225-729, tel./fax: 062/224-697 , d.o.o. 4 menjalnice v SLOVENSKA Iti NOVA CEMH Ljubljanska 3 a tel.:063/442-472 slovenj) Trg svobode 2 tel.:0602/45-015 UGODNA PRODAJA DEVIZ NA TRI OBROKE (ČEKI)! Ofmcc^ PREMIKAMO NEPREMIČNINE Jožica Aličič s.p. tel. & fax: (063) 843-407 mobitel: (041)668-107 ZAHVALA ob izgubi naše mame in orne LEOPOLDINE MEŠIČ rojene Vasle Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri njenih težkih urah in so jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni «*« -v. A* ZAHVALA Odšel je naš dragi MIHAEL NARALOČNIK 1939 - 1997 Ne jokajte ob mojem grobu le tiho k njemu pristopite spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. Iskrena hvala vsem, ki ste mu pomagali, ga vzpodbujali, lajšali bolečine in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za številne izraze sožalja, cvetje in svečke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA V 45. letu starosti nas je 18. aprila 1997 za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, stric in sin IVAN JAVORNIK iz Pake pri Velenju S svojim pridnim delom, osrečiti si znal. Pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. Nič več nasvetov tvojih ni in stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Gorenju GA, obema govornikoma, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo. Zahvalo izrekamo tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju Onkološkega oddelka KC Ljubljana in Bolnišnice Topolšica. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi! VSI NJEGOVI BREZPLAČEN TELEFON 080-1534 DELA ZA ŠTUDENTE, ŠTUDENTE OB DELU IN DIJAKE MtADIItSKI SERVIS v el en j e velenjski študentski servis programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821 POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 063/720-003,720-660,720-662 V SPOMIN na 9. maj 1993, ko je prenehalo biti zlato srce naši dragi mami, bici in ženi TEREZIJI ZEVART 23. 9.1937 - 9. 5.1993 Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (I. Kant) Vsi njeni ZAHVALA V 82. letu starosti je 26. aprila 1997 umrla IVANKA MRZEL rojena LEGAT iz Cankarjeve 16 v Šoštanju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala tudi osebju Doma za varstvo odraslih v Velenju za nego v času hude bolezni. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in prababice JULUANE ŠPEGLIČ roj. Kodrun 10. 2.1913 - 28. 4.1997 iz Topolšice Zbogom draga naša mama, zbogom sreča naših dni, vse se veseli življenja, Vi pa tiho ste odšli. Domek prazen zdaj sameva, kjer je bil Vaš mali svet, v slovo pa stara češnja je odprla beli cvet. Hvala Vam za vse o mama, kar prejeli smo od Vas, vez med nami bo ostala in ne bo je zbrisal čas. A. Meža Besede niso dovolj, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Hvala sorodnikom, sosedom in vsem, ki so darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu dekanu Pribožiču za opravljen obred. Posebna zahvala pa velja Marici Maze, Koželjnikovim, Kavčnikovim, gospe Anici Meža za lepe poslovilne besede, cerkvenim pevcem in oktetu Zavodnje, kakor tudi praporščakoma RK in ZB Zavodnje. Vsi njeni 9. maj- dan, kot mnogo drugih Dvainpetdeset let mineva od tistega 9. maja, ko se je uradno končala II. svetovna vojna v Evropi. Za nas Slovence se je vojna končala nekaj dni pozneje, a vedelo se je, da je težko pričakovan konec negotovosti in vojnih grozot, in da se mora končati ubijanje nedolžnih ljudi. Vedelo pa se je tudi, kdo izhaja iz te štiriletne morije kot zmagovalec in kdo kot poraženec. 9. maj 1945. Dan kot mnogo drugih dni v letu, v desetletju, v stoletju. Pa vendar ta datum pomeni za mnoge nekaj več kot samo enega preživelih dni v življenju. Za mnoge, premnoge je bil to dan velikega pričakovanja, sreče in radosti. Za druge dan razočaranja, žalosti in začetek neke nove stvarnosti, ki bo zagotovo drugačna od dni, ko je divjala kruta vojna. Tisoč in več različnih spominov na končano vojno je zapisano v knjigah, še več jih nosijo v srcih tisti, ki so ta dan doživeli. Mnogi spomini in doživetja pa so za vedno ostala nepovedana, kajti kljub končani vojni je ta zadnja vihra za vedno in za vse večne čase zakopala v pozabo mnoge grozljive prigode ljudi udeleženih v tej umazani štiriletni vojni. Mnoge matere so zaman čakale svoje sinove, žene svoje može, ki naj bi se vrnili iz vojne. Veliko jih je ta srečni trenutek dočakalo, a še več je bilo tistih, ki so z grenko bolečino v srcu spoznali, da kruta usoda ni obšla njihovih dragih, in da se ne bodo nikoli več srečali, si stisnili roke in si izmenjali pozdrave ter ljubezen. To je bil dan, ko so si podajali roke sreča, veselje in žalosti. Tudi v Šaleški dolini se je takrat dogajalo marsikaj, kar ne bi smeli dopustiti, da zbledi v pozabo. Ogromne horde premagane nemške soldateske so se gnetle po ozkih in zaprašenih cestah. Še več je bilo tistih, ki so hlapčevali tem hordam. Vsi skupaj pa so bežali, da jih ne bi dosegla roka pravice in zaslužena kazen za zločine, ki so jih izvajali nad nedolžnim prebivalstvom, ko se jim je nasmihala zmaga, in ko so imeli oblast skoraj nad celotno Evropo. Toda vojna sreča se je obrnila in ta ohola in nekdaj mogočna vojna sila se je skušala rešiti z begom iz naše zemlje prav preko sotesk v Šaleški dolini. Toda tudi ta načrtovani beg ni bil v celoti uspešen. Enote slovenske partizanske vojske so preprečile mnoge načrte bežečega sovražnika. V Topolšici je bil general mogočne nemške armade primoran podpisati akt o vdaji in kapitulaciji prav tistim partizanskim enotam, ki jih je nekaj mesecev nazaj neusmiljeno preganjal in jih podcenjeval. Vsi ti dogodki, strnjeni v preživeti del ob koncu II. svetovne vojne, so kot mnogi drugi del naše polpretekle zgodovine, ki se nam je ni treba sramovati. Zato povejmo tistim srečnim, ki tega niso doživeli sami, da je bil 9. maj 1945 velik dan, ki se ga splača vsako leto znova in znova spominjati. Tudi letos se bomo 9. maja , ob 18.30 uri, zbrali v Topolšici in počastili spomin na veliki dogodek iz preteklosti. Krajanom Topolšice pa bomo ob njihovem krajevnem prazniku, ki ga praznujejo v spomin na dogodke izpred dvainpetdesetih let, zaželeli novih uspehov v njihovem prizadevanju, da ohranijo preteklost tudi v prihodnosti. ■ Franc Korošec Šentilj pri Velenju Odkup za ledik stan Že nekaj let se člani šen-tiljskega društva HOH dobijo za prvi maj na gori Oljki. Letos so to srečanje združili s križevim potom, na katerem so bodočemu mladoporočencu Marku Jevšni-ku iz Šentilja pri Velenju naložili na rame leseni križ. S tem dejanjem se je moral odkupiti za izgubo samskega oziroma ledik stanu. 17. maja bo namreč po potrebnih ceremonialnih obredih Marko postal mož sedaj še svoji zaročenki Vesni Pustinek. Slovo od ledik stanuje bilo kar naporno, saj je bodoči ženin moral nositi leseni križ iz gore Oljke do Šentilja, kar je dobre štiri ure hoda. Ves čas so ga spremljali tudi šentiljski godci, pa njegova izvoljenka Vesna, ki je skrbela, da ga križ ni ožulil. Žeja je bila res velika, za nameček pa seje moral Marko od ledik stanu posloviti trezen. ■ L. O. Velenje: Deseto svetovno prvenstvo Naviga 97 letos od 7. do 13. julija Območje Turistično - rekreacijskega centra Jezero, kije nastalo, zaradi rudarjenja, na nekoč degradiranem zemljišču, zdaj pa saniranem in spremenjem v zanimiv center, je bilo že v preteklih letih mesto številnih, tudi največjih, športno-turističnih prireditev. Spomnimo se samo atletskih prvenstev in gostovanj velikih nogometnih moštev Evrope, letos v času med 7. in 13. julijem pa bo prizorišče 10.'svetovnega prvenstva Navige 97, radijsko vodenih modelov na vodnih površinah. Organizatorji si štejejo v posebno čast odločitev predsednika države Milana Kučana, da je sprejel nalogo častnega predsednika organizacijskega komiteja in pokroviteljstvo nad prvenstvom. Organizatorji so razpis že razposlali v vse države sveta, kjer se »ukvarjajo« z radijsko vodenimi modeli in so članice svetovnega združenja Naviga, pričakujejo pa, podobno kot lani, udeležence iz več kot 30 držav z vseh kontinentov. Velenje ter Slovenijo bo zopet obiskalo kakšnih 800 gostov, tekmovalcev , obiskovalcev in turistov hkrati. »Utečena navada je že, da prihajajo reprezentanti na prevenstva s svojimi družinami, skupaj preživljajo letni oddih in spoznavajo državo, njene kulturne in naravne lepote ter turistične znamenitosti,« je povedal predsednik organizacijskega komiteja dr. Milan Medved. Velenje bo tako tretjič gostilo udeležence tega tekmovanja, enkrat so bili gostitelji evropskega in enkrat svetovnega prvenstva, kar ni naklučje, saj kot pravi dr. Milan Medved se v Velenju že vrsto let zavedajo, da ni dovolj, da dosegajo dobre rezultate na področju gospodarstva in s precejšnjimi napori tudi spodbudne rezultate na področju ekologije in varstva okolja. »Želimo si, da bi naše mesto in Šaleška dolina bili prijazni do ljudi, ki tukaj živijo. Z novimi projekti in turistično ponudbo pa bi radi pritegnili kar najširši krog turistov in s tem pro-movirali Velenje, Dolino in Slovenijo. Ugotavljamo, da smo na področju športno-turistične ponudbe dosegli raven, ko lahko uspešno kandidiramo za organizacijo največjih mednarodnih športnih prireditev. Ponovna dodelitev že drugega svetovnega prvenstva Naviga 97 pa to trditev samo potrjuje.« Utrinek z zadnjega svetovnega prvenstva, ki je lani potekalo na območju Rekreacijsko - turističnega centra Jezero. Velenčani so se izkazali za dobre gostitelje in odlične organizatorje in želi pohvale z vseh strani. (Foto: I. Pungartnik) In koga letos pričakujejo v Velenju? Organizacijski komiteje poslal razpis v mnoge države, med njimi so med bolj »oddaljenimi« Argentina, Armenija, Hong Kong, Južnoafriška republika, Kitajska, ZDA ... Organizacijski komite pa bo tudi letos skupaj s Centrom za promocijo turizma Slovenije in Ministrstvom za gospodarske dejavnosti pripravil v času prvenstva poseben promocijski projekt predstavitve slovenskih turističnih centrov in njihove ponudbe. ■ Milena Krstič - Planine Svoboda šoštanj je na Naši pesmi 97 znova potrdila svojo kakovost Iz devetih nastopov devet nagrad »Pevci Svobode najraje prepevamo narodne pesmi, kar pa ne pomeni, da drugih ne maramo. Redno prihajamo na vaje, smo kot velika družina, katere člani se dobro razumejo med seboj, pa čeprav smo si različni tako po spolu, kot po starosti in izobrazbi. Kljub temu, da nas je v zboru veliko, se ne bi hranili še kakšnega dobrega tenorista in baritonista,« je po prihodu z ju-biljnega 15. tekmovanja slovenskih pevskih zborov Naša pesem 97 v Mariboru, kjer je mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj osvojil srebrno plaketo mesta Maribor in tako znova potrdil svojo vrednost, zbor preprosto predstavila dirigentka Anka Jazbec. V zboru vsa leta prepeva okoli 60 pevcev. Občina mu, kot pravijo, zagotavlja kar ustrezne pogoje za vadbo, svoje prostore imajo v kulturnem domu. Finančno delijo usodo drugih kulturnih skupin, v manjšem delu si pomagajo z denarjem Zveze kulturnih organizacij, drugo pa zagotavljajo z razumevanjem več podpornikov. Tekmovanje Naša pesem velja za neuradno državno prvenstvo Slovenije, zato je dosežek Svobode, saj v njem pojejo resnično ljubiteljski pevci, brez glasbene izobrazbe, še toliko večji. »Med mešanimi zbori je le kranjski France Prešern doslej opravil na Naši pesmi deset nastopov, šest jih je nastopilo po devetkrat. Med temi redkimi zbori je Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, ki je ob vsakem nastopu prejel nagrado in sicer pet bronastih, tri srebrne in eno zlato plaketo. Od vseh doslej nastopajočih zborov Posnetek članic in članov Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj je nastal v začetku marca v Fiesi. Tam so se tri dni pripravljali na nastop na Naši pesmi. Na Naši pesmi doslej prepevalo več kot 100 zborov Na Naši pesmi, prvo tekmovanje je bilo leta 1970, doslej pa se jih je zvrstilo 15, je nastopilo 106 zborov in komornih skupin, 18 ženskih, 33 moških in 55 mešanih. V Sloveniji, zamejstvu in zdomstvu pa je kar 850 slovenskih zborov, kar je občudovanja vredno število. jih je le dvanajst prejelo zlato odličje, med njimi tudi šoštanjski pevci,« pa je v nekakšno »analizo« dogajanja zapisal predsednik zbora Ivan Sevšek, ki ni prezrl še enega zanimivega podatka iz zgodovine zbora, ki deluje dobrih 27 let. To namreč, da sta Svobodo na Naši pesmi vodili le dve dirigentki, leta 1982 Danica Pirečnik, na vseh ostalih tekmovanjih pa Anka Jazbec, ki je bila nekdaj tudi pevka v tem zboru. Veliko lepega je o pevkah in pevcih povedala dirigentka Anka Jazbec. Iz vsega, kar je še rekla, smo potegnili tisto, kar so ji pevci posebej naročili, malo za šalo in veliko zares: če že niso najboljši, so pa najlepši, v kar pa seveda ne dvomimo. Tako kot ne dvomimo v njihovo kakovost. ■ Milena Krstič ■ Planine 7 ^DAiLiliiii v*eMoooče \e*Oooee Baterija za tuš kad 13.890 sit ^O Baterija - zidna...................... 12.990 sit O WC školjka Strumica, bela............ 4.590 sit WC kotliček, nizkomontažni -beli 4.390 SIT f _ Keram. ploščice Gres Vaccari-Corallo m' 1.890 SIT Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana