LOVEK - OTROK PRIRODE
DR. ROMAN SAVNIK V sibirskem pragozdu
Sibirija lei v severni Aziji in po obsegu u prekaa Evropo. Na skrajncm severu ob veinoma zamrzlem morju e gola a!i le z mahovjem porastla ledena planjava, je v svojem osrednjem dclu pokrita z nedoglednim pragozdom. Le rcdkokjc tja prckinjajo odprtc mocvirnc krajinc, ki sc irijo na obch straneh poasnih severnoazijskih vclctokov. Lc malokje so pripravna tla za naselitev kmetovalcev, kajti v tcm divjem, samotnem in temncm pragozdu lee dale narazen poedine jase. Ker Iei Sibirija mnogo scvcrneje kot naa drava, se tlani tam pozno: le medlo pro-dira sonce skozi gasto vejcvje. Zime so ostre in navadno mc-glene. Reke kmalu zamrznejo in se ne odtajajo po vee mesecev. Poredka polja, na katerih pri liclujcjo najvc krompir in repn. obdclujejo ele v maju. Pblttja so topla a kratka.
Vse leto vcje vlaen vzduh iz trajnc polteme te pokrajine. Oko se v njej kmalu utrudi in si eli razgleda. In vendar ima tudi ta neprijazna pokrajina svoje are in svoje ivljenje. Sibirski trg za koe
Ciozdno thnto drami prhutanje
in golenje ptiev. Med vcjcvjcm se plazijo divje make in kune, hite jeleni in srne, lomastijo volkovi, merjasci in mcdvedi. Ravno tiivjaina. ki se odli-kuje po dragoccnih kouhih, je v gozdovc e davno privabila ioveka. Toda moral je sprejeti trd boj z naravo. Neprchodnost pokrajine. viharj:, veli-kanske poplave, neznosna nadlcga muic in e mnoge druge neslutcne nadlogc in nevarnosti so njcgove trajnc spremljevalke. Potovalca zadruje skoraj pri vsakein koraku nova ovira v #oyAu, k: zakriva njegovim oem divjaino. Kljub temu so lovci prodrli tudi v najbolj zakotne globeli. kjcr sc iri popolna gozdna pustinja.
V severnem delu Sibirijt se vri skoraj ves prt)met po rekah, ob katerih lee dale narazen poedine koe in otori domainov. Le redkokdaj pridejo ti v stik z zunanjim svetom. Poleti krcnejo s olni po reki navzgor, dokler jim dopua vodno stanje. Pe s culami. na hrbtch, prckoraijo razvodje, dokler ne doseejo druge reke, po kateri nadaljujejo potovanjc. Seveda je to mono Sele potcm, ko so si posekali primerno drevo in si izdolbli oln.
Vcndar je sibirski pragozd poveini prepreen z ozkimi stezami, ki drc do bivalia njcgovih prcbivalcev. Stopiva v duhu, mladi bravec, na tako stczu jn slcdiva jcj skoz: goavo! Dospela sva do irokega potoka. Pot dri z brega
I na breg, polagoma se dviga v Hrib, nakar pa"da v innugih vijugah v dolino. Na drevesnih deblih ob poti se vrste v cnakih razdaljah vrezana znamenja, ki
l*postancjo prav nagosta tam, kjcr se steza skoraj povsem zabric v goavi.
lTrudna in izmucena korakava e skoraj vt-s dan. Konno sc gozd le razmaknc.
[Dospela sva na malo jaso. Sredi nje opazim lescno kou brez vsakrnih okra-
L^flkov. pranjc med deskami so zadelane z mahom in zamazane z glino. Zadaj
\ ' 103
visi streha do zemlje. Spredaj je vhod; malookno dovoljuje le medlo svetJobo v notranjino. Nad ognjiem so postavljene po policah posode in razno orodje. Na nasprotni steni visi priprost Iovski koledar. V kotu jc leie za dve do tri osebc. Vcndar prcbiva v takih koah navadno le po en lovec. Nje-govo delo je izredno naporno. 2e pred zarjo je pokonc\ nakar odide na ogle-dovanje svojih pasti, ki jih ima krog in krog po ve sto. Z malo vreo na hrbtu hiti po stezi, ogleduje in popravlja pasti tcr se natihem veseli, ako je bilo kaj plena. Toda poitka si ne privoi. Kajti dela je e obilo in esto pred mrakom e ni konal svojega obhoda. Takrat si postavi malo zavetie iz vej, lubja in mahovja, tu prenoi ob ognju, nakar je zarana zopet na nogah.
Kot nckdaj je tudi danes lov na divjaino glavni opravek tukajnjih prebivalcev. Zaradi dragocenih kouhov love prcdvsem sobolje, najblije sorodnike kun, divje in pronc roparce, ki po zunanjosti spominjajo na make. eprav so jih e precej izstrebili, je lov na nje za marsikaterega doma-ina najvaneji posel v ivljenju. Kajti e kot otrok gleda, kako sc ob nastopu jesenskcga mraza pripravljajo oe in njegovi stareji bratje na lov. Pletejo mree, zaostrujejo puice, popravljajo sani in se zatekajo k duhov-nikom, da jim pri bogovih izprosijo im veji uspeh na iovu. Slovo od doma je najveji dru:nski praznik. ene, otroci in bolni starci se glasno pcalavljajo od lovcev, ki odbrzc na saneh po rcnein ledu. Po prihodu na cilj razpostavijo Iovci po tleh svoje lesene malike, pr(jsc jih uspenega lova. Nato vlije naj-starcji v skodelico alkohol, s katerim pokropi tla na vsc tiri strani.
Vsak lovec ima svoje okroje, ki ga je podedoval po ocetu. Tu sredi tihcga gozda v leseni koci prcivi poslej sain dolgo zimo. Cesto se domilja, da ga preganja kak zlobni duh in vedno znova sc obraa s pronjo do svojega malika, naj mu nakloni sreo, ter mu ponovno mae ustnice s krvjo sobolja. ^uboijc lovc ua tazne naine, a najrajc ya zaslcdujejo v snegu. Subolj je nocna ival. Ponoi zale2ujc plen, podnevi sc skriva kje med vejevjem, a najrajc v votlem drevesnem deblu. Toda ta nain lova zahteva mnogo potr-pljenja in ^kuenj. Kajti sobolj je premctena roparica, ki se Ic redkokje kreta po tleh; najraje se plazi po dcblih in pod vcjcvjem, spotoma pa dela take ovinkc in vijuge, da je zelo teko razbrati novo sled. Njegovo zasledovanje je zato zelp naporno in utegne trajati tudi po ve dni. Ako je lovec izsled^l njegovo skrivalie, ki jc nsvadno votlo deblo, zapre najprej vse izhode z mreo, nato pa mirno poaka ali 7. ognjem prisill ujeto ival, da se zaraota v past.
Sobolje meso ni cenjeno, tem dragoceneja pa je njegova koa. Ko se spomladi vrnejo lovci k druinam, zavlada v teh tihih domovih novo ivljenje. Zdaj prihajajo na sanch ruski trgovci k svojim stalnim odjemalcem in kupo-valcem. Snidenje je zelo prisrno. Trgovci postreejo domaine z ganjem. obdarijo vsakega lana druinc s kako malenkostjo, pripovcdujejo novice, ele po ovinkih preidejo k resncmu trgovskemu razgovoru. Trgovci pregledajo in pokupijo koe, v zameno pa prodajo domainom zlasti nae, karje, igle, pipe, tobak, zrcala, zaimbc in potrcbne jestvine.
Tako se vri trgovanje vsako leto na enak nain e dolgo, dolgo dobo. Kajti zlasti vzhodni del Sibirije je e vedno pokrajina, ki nima ne eleznic, ne avtomobilnih cest. Sicer zadnji as tudi sem prihajajo novi naseljenci, ki polagoma krijo pragozdove, a neredko nalete v lovskih koah na domainc, ki ive leta in leta isto sami v najveji revini. Le od asa do asa jih obie kak trgovec, ki jim v zameno za koe prinese najpotrebaeje jcstvine in obla-ila. Ti gozdni prebivalci mve. in umro sami ter jih nihe ne pokoplje.
104
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si