Venec lepih dogodkov i ivljenja naega cesarja
4 Junaka neustraenost naega cesarja.
h
|Olegf plemehite dobrodelnosti je viteko ju-natvo posebna vrlina naega cesarja. Nete-tokrat je to dokazal. Oglejmo si le nekaj sluajev.
L. 1859. se je zdruil Napoleon III. z Italijani ter napovedal vojsko Avstriji. Ko je cesar izvedel, da se naim ne godi dobro in je bil vojskovodja Oyulai pri Magenti 4. junija premagan, se sam postavi na elo svojim hrabrim voiakom. Vroa je bila bitka 24. junija pri Solferinu. Toda prva pomota se ne da tako lahko popraviti in premo zdruenih nasprotnikov je bila prevelika. Vkljub silnemu navalu so nai vztrajali. Cesar sam je stopil na elo graniarskemu bataljonu, ki j.e korakal v odloilen boj, ter klical: BNaprej, ju-naki, tudi jaz imam eno in otroke!" Komaj ga je pregovorilo spremstvo, da se ogne nevarnosti: Zmaga sicer ni bila na nai strani; a vojakov so precej ve izgubili sovraniki nego Avstrija. Vpotevajo veliko hrabrost nae vojske je rekel francoski general: Be ena taka zmaga in vrnemo se domov brez v o j a ko v." Na cesar pa se je laskavo zahvalil svojim hrabrim vojakom za ,,udovlto portvovalnost".
Ne vemo, ali bi se bolj udili blagohotnosti ali neustraenosti, ki se ne boji niti smrtne nevarnosti, v tem-le dogodku.
L. 1855. je obiskal cesar Franc Joef I. Lvov, glavno mesto Oalicije. Obiskoval je tudi bolnice in se ni strail nobene bolezni. Ljudje so se udili toliki ljubezni in pogumnosti. Med mnoico je bil tudi invalid, ki mu je bila 1. 1849. italijanska krogla odtrgala roko.
nTo je pa vendar preve, da si upa na cesar celo v bolnice. Kako lahko bi nalezel kako bolezen," se oglasi neka starka poleg invalida.
98
nVi e ne poznate cesarja," odgovori invalid in zane navdueno pripovedovati: nLeta 1849. se mi je komaj zacelila rana na roki, kar se me loti e kolera. Leal sem v bolnici na Dunaju. Bil sem e okreval toliko, da sem mogel hoditi. Bil sem ravno na dvori-u, kar pridirja koija. lz nje stopi cesar sam ter stopi skozi vrata. Mole ga pozdravlja straa. Lahkim korakom stopa Franc Joef po stopnicah. Ravno hoe v dvorano, kjer je bilo vse polno bolnikov, kar pri-sopiha za njim bolniki zdravnik, kateremu so bili javili, da je prilo Njegovo Velianstvo. Prestraen stopi zdravnik pred cesarja ter pravi: ,,Oprostite. Veli-anstvo, Vae ivljenje je v nevarnosti, kajti tukaj niso samo ranjenci, nekateri so bolai tudi za kolero." Cesar postoji, poloi zdravniku roko na ramo, reko: ,,Hvala vam za opomin, gospod zdravnik. Poteno mislite. Pa povejte mi, ali bi li vi med bolnike, ko bi leal va sin za kolero bolan med njimi?" BSeveda, ko bi bil moj sin mcd njimi, velevala bi mi dolnost, naj ga obiem," odgovori zdravnik. ,,No, glejte," odgo-vori cesar, na v tej dvorani lei mnogo mojih sinov; ali mi boste c zabranjevali pot do njih?"
Tako je pripovedoval invalid. Poslualci so kar strmeli ter s silnim navduenjem pozdravljali cesarja, ko se je vraal iz bolnice.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si