CRNO«BELEM
V F ST.NI.K SINDIKALNE PODRUŽNICE $ T. 1 »LJ U D S K A PRAVICA
PRED IVAMI JE
OBOI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE
V torek, dne 12. februarja 1952, bo polagal izvršni odbor sindikalne podružnice svojemu članstvu obračun dela v poslovnem letu 1951.
Člani podružnice bodo lahko iz poročila spoznali in kritično ocenili celotno delo, ki smo ga člani izvršnega odbora z nesebičnim delom in požrtvovalnostjo izvrševali za čim večjo dosego delovnih zmag našega kolektiva. To delo je bilo na nekaterih sektorjih več ali manj uspešno, toda vse, kar je bilo storjenega, je bilo napravljeno z zavestjo, da delamo za blaginjo delovnega ljudstva, za našo socialistično stvarnost.
Prepričani smo, da zaupanje, ki nam ga je izrekel celotni delovni kolektiv
TAJNIŠKO
Sindikalna podružnica šteje 353 članov. To število se je proti letu 1950 nekaj zmanjšalo, ker so novinarji ustanovili svojo stanovsko organizacijo, medtem ko si je grupa »Kmečki glas« ustanovila ob fuziji z glasilom AF2 »Naša žena« lastni sindikat. Ko pa je postal list »Ljudska pravica« tednik, je izstopila iz sindikalne podružnice tudi večina raznašalk, ki so se priključile sindikatu »Slovenski poročevalec«.
SINDIKALNA PODRUŽNICA »LJUDSKE PRAVICE« sklicuje
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
za torek, dne 12. februarja 1952 ob 17. uri v sindikalni dvorani.
Dnevni red:
1. Začetek občnega zbora
2. Volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in overo-vateljev, kandidacijske komisije in volilne komisije
3. Razprava o poročilih, ki jih je vsak član prejel odtisnjene v »Črno na belem«
4. Volitve: izvršnega odbora, nadzornega odbora,^ predsednika tovariškega sodišča in namestnika, delegatov za letno skupščino RO grafičarjev
5. Zaključek občnega zbora
Dolžnost vsakega sindikalnega člana je, da se občnega zbora udeleži. IO sindikalne podružnice.
z izvolitvijo na preteklem občnem zboru v izvršni odbor podružnice, nismo izrabili, temveč da smo s svojim delom dokazali, da smo bili tega zaupanja vredni.
Pri svojem delu se je izvršni odbor trudil, da bi s prepričevanjem, pojasnjevanjem itd. razgibal celotni delovni kolektiv za plodnejše delo. Naleteli pa smo seveda na subjektivne in objektivne težave, ki jih pri presoji dela moramo upoštevati. Vendar se teh težav nismo ustrašili, temveč smo z globoko vero v naše perspektive zaupali v ustvarjalno moč naših delovnih množic.
Kolikor pa smo pri svojem delu grešili, smo napake vedno pripravljeni priznati in jih tudi popraviti.
POROČILO
Tako smo sedaj v naši podružnici člani delovnih kolektivov tiskarne, uprave tednika »Ljudska pravica« in na novo došli člani tednika »Tovariš«.
Če pregledamo razmerje med sindikalno podružnico in delavskim svetom, moramo priznati, da je bilo dobro. Morda bi bilo potrebno poudariti le to, da se je članstvo premalo zanimalo za delo delavskega sveta, saj se je kljub ponovnim vabilom premalo udeleževalo zasedanj delavskega sveta. Sicer je to v prvem letu vodenja gospodarskih podjetij po delavskih svetih kot neposrednih proizvajalcih nekako razumljivo, ker še nismo znali pretehtati važnosti tega sodelovanja. V letošnjem letu pa je naloga delavskih svetov znatno razširjena, zato bo tudi sodelovanje med delavskim svetom in člani kolektiva moralo postati mnogo večje.
Izvršni odbor sindikalne podružnice je imel od zadnje redne letne skupščine 20 sej, od teh 4 seje z grupnimi poverjeniki. Priznati moramo, da je bil odbor neštetokrat postavljen pred dokaj težko izvedljive naloge, ki pa jih je ob delni podpori članov podružnice izvedel zadovoljivo. Poudariti pa moramo, da pri celotnem delovnem kolektivu nismo našli opore. Morda smo nekoliko krivi sami, da jih nismo znali za delo pravilno zainteresirati, lahko pa so bili vzrok drugi momenti, n. pr. splošna mlačnost za vsa dogajanja v življenju podružnice. Sicer so se člani izvršnega odbora trudili, da vsak po svojih močeh prispevajo k večji razgibanosti sindikalne podružnice, kar pa se nam v celoti ni posrečilo. Izvršni odbor je na svojih prvih sejah prišel do zaključka, da je najbolje in edino pravilno za razgibanje dela v podružnici, da napravijo vse komisije okvirne plane svojega dela. K temu so predsedniki tudi pristopili. Uspehi so bili
v začetnih mesecih našega poslovanja mnogo boljši kot v poletnih mesecih, jeseni pa se je delo zopet izboljšalo.
Delo, ki je bilo izvršeno po raznih komisijah, podajamo v naslednjem:
Komisijo za plače in tekmovanje je vodil tov. Slavko Kelher, ki je vestno izvrševal svojo funkcijo in bil v redni povezavi s tekmovalno komisijo pri RO grafičarjev. Za dosego naših uspehov v proizvodnji so nam pripomogli pravilno postavljeni sklepi delavskega sveta in tekmovanje, ki se je vršilo na čast desete obletnice ustanovitve OF in obletnice JLA. Da bi tekmovanje in sklepe delavskega sveta uspešno izvedli, smo imeli 7 proizvodnih oddelkovnih sestankov, na katerih smo delavstvu tolmačili sklepe delavskega sveta, obravnavali možnosti za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, kakor tudi za skrajno štednjo materiala
Delovni kolektiv se je dne 16. marca 1951, ob prevzemu prehodne zastave, zavezal, da bo do 27. aprila 1951 izpolnil petletni plan. To težko nalogo je delovni kolektiv izpolnil celo dva dni pred postavljenim rokom. Izpolniti to obveznost v tako kratkem času ni bila lahka naloga, saj nam je do 27. aprila 1951 ostalo še 7,89 % petletnega plana. Težava je bila še toliko večja, ker plana v januarju in februarju nismo dosegli. Partijska in sindikalna organizacija, upravni odbor podjetja in delavski svet so se zavedali težav in storili primerne ukrepe, da bi jih naš delovni kolektiv do postavljenega roka premagal. Na številnih sejah in proizvodnih sestankih so razpravljali o vsem tem in iskali možnosti, da bi se naša proizvodnja povečala. Pa ne samo vodstvo, tudi kolektiv se je zavedal svoje obljube. Porazgovoril se je in napel vse sile, da bi' obljubo tudi izpolnil. Vsi ti napori so morali roditi uspeh. Tako je dne 25. aprila 1951 naš delovni kolektiv v celoti izpolnil petletni plan. Če vzamemo izpolnjevanje plana po letih, ga je v letu 1947 izpolnil 18,70 %, leta 1948 22,10%, leta 1949 24,77 %, leta 1950 26,54 % in do 25. aprila 1951 7,89 %, kar znese skupno 100 %. Tako je z izpolnitvijo petletnega plana delovni kolektiv dokazal, da upravičeno nosi naslov »zaslužni delovni kolektiv grafične stroke FLRJ«.
Z izpolnitvijo petletnega plana pa naše naloge še niso bile končane. Čakalo nas je še trdo delo, da izpolnimo plan za leto 1951. Izpolnili pa smo ga takole: Proizvodni plan za leto 1951 smo dosegli po vrednosti dne 22. decembra. Do konca leta pa smo bili 2 % nad planom. Proizvajalčeva prodajna cena je bila dosežena s 122,55 %, plan po količini pa je bil dosežen za 0,72 %.
Iz navedenih podatkov vidimo, da je pri izpolnjevanju planskih nalog v letu 1951 napel delovni kolektiv vse sile, da je izvojeval tudi to veličastno zmago. Zavedal se je, da si ustvarja skupno z drugimi delovnimi kolektivi boljše življenjske pogoje.
V poslovnem letu 1951 smo prejeli v znak priznanja dvakrat prehodno zastavo za svoje delo, in sicer:
Dne 16. marca 1951 smo za priznanje, ki nam je bilo prisojeno v ocenjevanju za drugo polletje 1950 prejeli skupno zastavo Centralnega odbora ZSJ in resornega Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ. Prehodno zastavo je izročil zastopnik Centralnega sveta ZSJ. Izjavil je, da so se lansko leto vsi grafični kolektivi trudili za zvišanje storilnosti in izboljšanje kvalitete, kakor tudi delovne discipline.
Dne 21. septembra 1951 pa smo za svoje uspešno delo pri izpolnjevanju planskih nalog v prvem polletju 1951 prejeli že tretjič najvišje priznanje: Prehodno zastavo Zvezne vlade in naziv »najboljši kolektiv grafične stroke v državi«. Prehodno zastavo nam je izročil zastopnik Sveta za znanost in kulturo pri vladi FLRJ tov. V. Kunst, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je kolektiv Ljudske pravice v resnici lahko ponosen na priznanje, ki ga prejema že v tretjič. Pozval je vse navzoče, da še z večjo vztrajnostjo izpolnjujejo svoje znanje, da bi naš tisk dosegel še višjo kakovostno stopnjo.
V letu 1951 je bilo nagrajenih 229 članov v skupnem znesku 463.029 din.
K navedenim uspehom so največ pripomogli naši udarniki, ki jih je po številu 40. Za udarnike so bili proglašeni sledeči tovariši in tovarišice: Ivančič Vladimir — desetkrat, Urbančič Jože — sedemkrat, Povše Marija — trikrat, Leskovic Rudolf, Korenčan Janko, Jerič Ivan, Jereb Franc in Poženel Franc — dvakrat, Dirjec Janez, Hvastja Franc, Maiting^r Leopold, Kolarič Evgen, Skalar Marijan, Acceto Dušan, Strban Maks, Hrovat Albin, Krašovic Franc in Fink Jožica — enkrat. Želimo, da se ta dolga vrsta v letu 1952 še pomnoži.
K večji storilnosti dela je v preteklem letu mnogo pripomogel raciona-lizator tov. Lado Vrhovnik š svojim na novo izumljenim aparatom za kle-janje hrbtov knjig, s katerim je poleg manjšega izdelavnega časa potrebna tudi minimalna količina kleja, medtem ko so čopiči pri tej fazi dela popolnoma odpadli.
Naša želja bi bila, da bi duh nova-torstva in racionalizatorstva zajel tudi druge člane našega kolektiva, kar je v novem gospodarskem sistemu izrednega pomena za znižanje polne lastne cene.
Po sistemizaciji delavstva je bilo v preteklem letu izvršenih 37 mojstrskih in 15 izpitov za višje specialiste. Že število nam pove, da imamo visoko kvalificiran kader. S tem pa ni rečeno, da se nam ni treba več izpopolnjevati. Prenašati pa moramo svoje znanje na mlajše tovariše. V ta namen je podjetje priredilo tečaje, ki so jih vodili v litografiji tov. Rado Krošelj in v fotografiji tov. Lado Hren in Evgen Kolarič. Tečaja še nista zaključena. V knjigoveznici pa tov. Jože Borštnar izučuje knjigoveški kader. Smatramo, da bi bilo treba tudi v ostalih oddelkih pristopiti k strokovnemu izobraževanju mlajšega kadra.
Uspehi v proizvodnji še niso popolnoma zadovoljivi, zato bo morala bodoča komisija za plače in tekmovanje našemu članstvu tolmačiti potrebo po-znižanju polne lastne cene, kar bomo dosegli z večjim odstotkom dela po normah, z večjo produktivnostjo, šted-njo materiala, kakor tudi z utrjevanjem delovne discipline.
Kulturno prosvetno komisijo je vodil do 14. maja 1951 tov. Jože Zupančič. Ko pa je prestopil v sindikat novinarjev, je prevzel njegovo delo tovariš Bojan Kopitar.
Ne moremo trditi, da je bilo na tem važnem področju storjeno vse, kljub ugodnim materialnim pogojem, ki jih ima naša podružnica. Vzroki, da delo ni bilo plodnejše, so sicer v glavnem objektivnega značaja, nekaj pa je kriva tudi nedelavnost kulturno prosvetnih referentov po grupah. Z drugimi besedami se pravi, da je komisija sicer obstojala, delo, ki je bilo tej komisiji poverjeno, pa je moral opravljati predsednik komisije v glavnem sam ali pa so mu pomagali člani izvršnega odbora.
Tudi z udeležbo na raznih prireditvah ne moremo biti popolnoma zadovoljni, saj je bila v večini primerov slabša, kot smo jo pričakovali. Dokler so bili v naši podružnici tov. uredniki, nam je še uspelo dobiti za naš ideološko politični študij predavatelja. Po izstopu novinarjev pa smo teže dobili predavatelje. Izjema bi bila le pri prejšnjem predsedniku te komisije tov. Jožetu Zupančiču, ki nam je bil Vedno na razpolago, za kar zasluži vse priznanje in zahvalo.
Pregled dela v poslovnem letu 1951 nam pokaže, da smo izvedli na kulturno prosvetnem polju sledeče:
Izvedli smo 8 množičnih sestankov, na katerih se je navzočim tolmačila politična in gospodarska situacija doma in v svetu. Udeležba na teh sestankih je bila razmeroma zadovoljiva.
Naša dramska skupina je med letom štirikrat dokaj uspešno uprizorila igro »Vdova Rošlinka«. Za naše člane so bile odigrane 3 predstave, 1 pa je bila odigrana za varovance našega patronata. Igra sama je bila za nas vse prijetno presenečenje, ki je zahtevalo od sodelujočih veliko volje in dela. Naše priznanje, ki so ga v resnici zaslužili, naj jim bo v zadoščenje. Dramski skupini pod vodstvom tov. Dušana Acceta pa izrekamo na tem mestu zahvalo z željo, da bi v bodočem letu želi še več uspehov. Pričakujemo pa, da se v to skupino pritegne več mladine.
Sindikalni orkester, ki ga je vodil tov. Tone Porenta, je pokazal precejšen napredek. Število članov orkestra se je znatno povečalo. Med letom so si iz kulturno prosvetnega fonda nabavili nekaj novih instrumentov in notnega arhiva. Vsi nastopi orkestra, po številu 2^1, so nas popolnoma zadovoljili. Sodelovali so na naših proslavah, igrah in družabnih večerih, trikrat pa so nastopili tudi v našem patronatu.
V naši sindikalni dvorani smo priredili članom podružnice 4 kino predstave. Organizirali smo kolektivni ogled razstave OF in se udeležili 2 predstav v narodnem gledališču.
Z organizacijo tečajev tujih jezikov smo ustregli želji našega članstva, da si pridobijo oziroma izpopolnijo znanje jezikov. V začetku leta je bilo 17 ur angleškega jezika za Začetnike. V jeseni pa se je začel začetni tečaj nem-
škega jezika in nadaljevalni tečaj angleškega jezika. Tečaja sta dvakrat tedensko. Tečajniki kažejo resno zanimanje za učenje, zato pričakujemo, da bodo dosegli lepe uspehe, kar jim tudi mi sami želimo.
Kakor vsako leto smo tudi letos priredili za naše najmlajše Novoletno jelko, združeno s prihodom dedka Mraza, otroške kino predstave in obdaritvijo otrok. Ta je bila letos sicer skromnejša, toda je kljub temu napravila na otroke lep vtis, saj so po končani prireditvi veseli in zadovoljni odhajali iz dvorane.
Naše glasilo »Črno na belem« sta urejala tov. Maks Blejec in Jože Paradiž. Uspeli smo izdati samo 5 številk. Želimo, da bi se krog dopisnikov za naš list povečal, predvsem iz proizvodnih oddelkov, saj je po oddelkih največ perečih vprašanj, ki bi se morali obravnavati v našem glasilu.
Na Prešernovo knjižnico je bilo naročenih 40 članov podružnice.
Za razvedrilo naših članov smo priredili 3 družabne večere s plesom, ki so bili dobro obiskani.
V okviru podružnice so bili v preteklem letu organizirani 4 skupinski izleti in to na Učko — Lovran, Cerknol Podpeč in Opatijo. Grupe pa so samostojno izvedle 4 izlete. Udeležba na teh izletih je bila številna, posebno na izletu v Cerkno na dan obletnice Dneva vstaje. Ob tej priložnosti smo si ogledali tudi spomenik NOV — partizansko bolnico Franjo.
Kulturno prosvetno delo v naši podružnici bi bilo lahko vsekakor plodnejše, če ne bi prišlo do sprememb v vodstvu komisije. Poročati moramo namreč tudi to, da je bil tov. Kopitar v času svojega delovanja 6 mesecev odsoten.
Pri ideološko politični vzgoji članstva nismo zaznamovali vidnega napredka in priznati moramo, da smo temu vprašanju posvečali premalo pozornosti. Ena glavnih nalog bodočega izvršnega odbora naj bo ideološko politična vzgoja v smislu lažjega razumevanja naših revolucionarnih sprememb v našem gospodarstvu, kar bo v veliko oporo delavskemu svetu pri vodenju našega podjetja.
Komisijo za fizkulturo je vodil tov. Vladimir Ivančič, ki mu ni uspelo zajeti v razne sekcije dovolj članov, posebno pa naše mladine, da bi postalo udejstvovanje v fizkulturi zares množično. V sekcijah, v katerih je možno udejstvovanje starejših članov, je bila udeležba še kar zadovoljiva, n. pr. pri kegljačih, šahistih itd., medtem ko so mladinci, ki jih je v našem podjetju precejšnje število, stali ob strani. Namesto, da bi se izživljali in krepili v fizkulturi v domači nodružnici, so raje sodelovali v drugih društvih.
V okviru te komisije je sindikalna podružnica izvedla oziroma sodelovala pri sledečih nastopih:
Kegljači so imeli svoj krožek, ki je imel enkrat tedensko kegljanje. Nastopili so v 6 prijateljskih tekmah. Poleg teh nastopov je večina naših kegljačev nastopala tudi v mestni kegljaški lig* za ŠD Grafičar. Aktivnih kegljačev je bilo 25.
Namizno teniški igralci so odigrali 7 tekem, katere so vse dobili. Njihov največji uspeh je prvo mesto na turnirju v počastitev desete obletnice JLA. Med posamezniki je zasedel prvo mesto tov. Miro Potočnik.
V odbojki smo imeli 2 nastopa, katera smo oba odločili v svojo korist.
V tej sekciji je v glavnem sodelovala mladina.
Smučarji so sodelovali na grafičnem prvenstvu Jugoslavije v Kranjski gori in so si po točkah pridobili prvo mesto, vendar so bili za pokal diskvalificirani.
V tej sezoni se naši smučarji pripravljajo za medpodružnično tekmovanje za Memorial Jožeta Moškriča, ki bo dne 10. februarja 1952.
Šahovski aktiv pod vodstvom tov. Kadeta Hrena je bil zelo razgiban. Odigral je turnir za prvenstvo podružnice. Nadalje je šahovska ekipa odigrala 2 prijateljski tekmi z ekipo sindikalne podružnice »Gradis« in sodelovala z dvema moštvoma na sindikalnem šahovskem prvenstvu Ljubljane, kjer je vsako moštvo odigralo po 7 tekem.
V uvodu fizkujturnega poročila smo že omenili, da bo ena glavnih nalog bodočega fizkulturnega referenta, da pomnoži naše fizkulturne vrste zlasti z mladino in jih razširi z novimi aktivi, kot je streljanje, tako da bomo tudi v podružnici skrbeli za pravilno fizkul-turno vzgojo članstva, predvsem naše mladine, s čimer dvigamo obrambno sposobnost naše države.
Komisijo za socialno skrbstvo je vodil tov. Ivanuša Martin, ki je le deloma izvršila svojo nalogo, čeprav ima široko področje dela, ki bi moralo zajeti vso skrb za delovnega človeka. Res je, da ni našel opore pri svojih sodelavcih po grupah. Sporočati bi mu morali, v kakšnih razmerah žive naši člani. Tako je po vsej verjetnosti izpadla pomoč marsikateremu članu, ki je bil pomoči sindikalne podružnice potreben.
Sindikalna podružnica je za letne dopuste 41 članom prispevala v denarju 43.500 din. Prispevek za dopuste je bil določen na skupni seji izvršnega odbora in grupnih poverjenikov. Prav tako je izdala 14 podpor v skupnem znesku 21.000 din kot pomoč potrebnim članom in to na predlog grup.
Premalo skrbi je bilo izkazano našim bolnim članom, saj smo jih samo v dveh primerih obiskali v bolnici.
Premalo skrbi smo tudi posvečali vprašanju, kako se naše članstvo hrani v raznih menzah, kakor tudi, v kakih stanovanjih prebiva. Sicer je to problem, ki ga je težko rešiti, toda kljub temu bi morda v kakih primerih lahko kaj pomagali.
Pri izkoriščanju letnega dopusta ni komisija izpolnila svoje naloge, ker ni vplivala po oddelkih dovolj prepričevalno, da bi članstvo izrabljalo svoj dopust enakomerno vse leto, ne pa v glavnem samo v poletnih dveh mesecih.
Za letne dopuste je bilo izdanih 321 objav za znižano voznino, napotnic za sindikalne počitniške domove pa 15, od katerih so bile 3 brezplačne, ki jih je izdal RO grafičarjev.
Izvršni odbor se je zavzemal, da bodo naši člani preskrbljeni z drvmi in je Po svojem članu sodeloval v komisiji za sečnjo drv, ki jo je imenoval delavski svet. Razdeljenih je bilo 861 prm drv, tako da jih je vsak član podružnice prejel pripadajočo količino. Ravno tako je bilo razdeljenih med članstvo 5 ton krompirja in 3 tone jabolk.
V podjetju deluje obratna ambulanta, ki je v večih primerih nudila Prvo pomoč. Težjih poškodb rti bilo, ^endar je bilo zaradi pomanjkanja pazljivosti nekaj lažjih poškodb.
Zaradi bolezenskih izostankov smo preteklo leto izgubili 34.744 ur. Množičnega zdravniškega pregleda ni bilo, na kar bo potrebno misliti v novem letu.
Če govorimo o skrbi za ljudi, moramo na tem mestu omeniti tudi higien-sko-tehnično zaščito v podjetju. Sicer je to vprašanje v našem podjetju težko rešljivo, ker sama stavba ne omogoča pravilne izvedbe higienske zaščite, vendar je bilo na tem sektorju storjeno vse, kar se je moglo. Preurejena, je bila lito-risalnica, ki sedaj ustreza higien-sko-tehničnim predpisom, izpopolnjena je bila garderoba s 30 novimi omaricami, prepleskani z oljnato barvo do višine 2 metrov pa so bili skoraj vsi oddelki. Z izselitvijo uredništva pa je bila omogočena razširitev strojnice, s čimer bodo znatno izboljšani delovni pogoji tega oddelka.
Naloga novega izvršnega odbora naj bo, pomagati delavskemu svetu s primernimi predlogi za izboljšanje higienskih razmer v oddelkih strojne stavnice, stereotipije, kemigrafije, pretislca, ba-krotiska itd.
Tako smo podali v zgoščeni obliki pregled nalog in izvršenega dela komisij v poslovnem letu 1951.
Dne 23. aprila 1951 je bil plenum sindikalne podružnice, katerega se je udeležilo 80 % sindikalnih aktivistov. Na plenumu smo pregledali izvršeno delo. Temeljito pa smo se pogovorili o bodočem delu. Navzoči aktivisti so bili pozvani da naj prenesejo vse ugotovitve in zaključke plenuma med članstvo.
Tovariško sodišče je obstojalo, toda med letom ni bila potrebna nobena intervencija.
Namen izvršnega odbora je bil odpreti za svoje člane čitalnico, v kateri bi se članstvo lahko posluževalo iz lastne knjižnice knjig ter vseh časopisov in revij. To pa mu ni uspelo, ker nismo dobili primernih sindikalnih prostorov, kjer bi lahko tudi namestili oba radijska aparata. Zato je čitalnica ostala zaprta vse leto, za radijska apa-fata pa je bilo dne 8. novembra 1951 sklenjeno na seji izvršnega odbora, da ju bo podružnica do nadaljnjega izposojala članstvu proti reversu za dobo S mesecev, da ne bi ležali neizkoriščeni m zaprti v blagajni.
Omeniti moramo, da smo v preteklem letu predlagali RO grafičarjev za izključitev iz članstva naše podružnice Možino Marijana in Beraneka Rika zaradi kažnivega dejanja, ki sta ga izvršila v podjetju. RO grafičarjev je potrdil njihovo izključitev.
Člani podružnice so v večini primerov tudi člani OF, ki izvršujejo razne funkcije na svojih terenih. — Sicer pa se člani podružnice aktivno udejstvujejo v raznih kulturnih in fizkulturnih društvih.
V preteklem letu je bilo v podružnici nekaj jubilantov, ki so pri poklicu že. 40—50 let. Tako so pri svojem poklicu tov. Krašovic Franc, Štrukelj Franc in Borštnar Jože že 50 let, tov. Ježek Rudolf, Maver Ivan, Šturm Rado, Urbančič Jože in Magolič Lado pa že nad 40 let. Vsem jubilantom želimo, da bi še dolgo [vrsto let prenašali svoje znanje na mlajše tovariše.
Za patronat smo v preteklem letu nabrali 9377 din. Mnenja smo, da se Člani vse premalo zavedajo, da si uprava patronata s tem denarjem ne more kaj prida pomagati. Pomisliti bi mo-
rali, da so varovanci našega patronata tudi del naše velike skupnosti, in da jih zato ne smemo pozabiti.
V podjetju obstoja tudi močna ekipa PAZ. Med letom sta bila dva uspela nastopa v sklopu manevra, ki ga je priredila ZB mesta Ljubljane; posebno agilna pa je ekipa gasilcev, ki so imeli v preteklem letu 4 sestanke in 16 vaj, na katerih so se člani vsestransko izpopolnjevali za gasilsko službo. Predvsem se je vadil trodelni napad. Pri njihovem delu jim je vodstvo podjetja in sindikalna podružnica nudila vsestransko pomoč.
Izvršni odbor se je trudil, da uresniči sklep lanskega občnega zbora, da oživi delo sindikalnih grup in da akti-vizira posebno našo mladino za delo v sindikatu. Čeprav v naših naporih nismo popolnoma uspeli, smatramo, da moramo v tem pravcu naše delo še bolj poglobiti in nadaljevati. Posebno sindikalne grupe bi se morale redne j e sestajati in obravnavati grupne probleme.
S sestankov grup nismo prejeli niti enega zapisnika. V večini primerov tudi nismo bili obveščeni, da se bo grupa sestala. Na tak način je bil stik izvršnega odbora s članstvom otežkočen in se je moral izvršni odbor baviti pretežno z vprašanji, ki bi jih lahko že sama grupa rešila. Zato smo premalo razpravljali o važnejših vprašanjih, kot je to mladinska organizacija in podpora delavskemu svetu pri vodenju podjetja. Upamo pa, da bo novi družbeni plan sam po sebi usmeril delo sindikalne podružnice v tem pravcu, ker se bo odgovornost vsakega našega člana v podjetju povečala, in ga silila k sodelovanju pri reševanju gospodarskih problemov.
Vodstvo podjetja je pri vseh važnih akcijah pritegnilo k soodločanju tudi sindikalno podružnico in upoštevalo njeno mnenje.
Odnos z višjimi sindikalnimi forumi je bil zadovoljiv. V RO grafičarjev sta nas zastopala dva tovariša, v KSS pa eden.
Bodočemu izvršnemu odboru želimo, da bi postavljene naloge uspešno izvrševal, kar pa mu bo omogočeno le s podporo celotnega članstva naše sindikalne podružnice.
Organizacijski tajnik: Podlesnik Franc
Tovariši in tovarišice!
Izvršni odbor sindikalne podružnice razpisuje anketo, ki bo nudila posameznemu članu svobodno izbiro kandidatov za novi izvršni odbor. S tem načinom izbiranja kandidatov bomo dosegli naj-demokratičnej šo obliko volitev, ker se bo volja članov mogla v polni meri izraziti. Tovariši-ce, ki bodo prejeli-e največ glasov, bodo predlagani za kandidatno listo na občnem zboru. Pričakujemo, da bodo s tem načinom izvoljeni kandidati imeli po izvolitvi vso podporo članstva pri njihovem delu. Zato naj vsak član-ica dobro premisli, koga bo predlagal-a, tako, da bomo izbrali res najboljše v novi izvršni odbor podružnice.
Blagajniško poročilo Sindikalne podružnice »Ljudske pravice" za leto 1951, za čas od 1. januarja do 31. decembra 1951
DOHODKI
din
Saldo iz leta 1950 36.537
Članarina......................................... 198.549
Vpisnina.............................................. 270
Vrnjen denar od »Prešernove knjižnice« .... 900
Vrnjen denar od kulturne prireditve................... 667
Vrnjen denar (založen denar za kavcijo)............. 2.786
Vrnjen denar od sindikalnih članov.................... 900
Vrnjen denar od tiskarne »Ljudske pravice« . . . 30.000
Prispevek za honorar posl. tajniku.................. 1.800
Prispevek za proslavo dne 29. nov. 1951, tiskarna . 10.000
Prispevek za proslavo dne 29. nov. 1951, uprava . 2.000
Prispevek od »Mladinske knjige«..................... 1-000
Prispevek od nagrade ob prejemu zastave .... 48.500
Prispevek od tiskarne za kulturno-prosvetni fond . 556.084 Prodaja sodov....................................... 9.403
Skupaj 899.396
IZDATKI
din
Skupščine ............................................ 750
Nagrade tov. Štreklju, Krašovicu....................10.000
Snažen j e sindikalnih prostorov.................... 4.400
Pisarniške potrebščine................................ 350
Pošta, telegrami...................................... 260
Stroški denarnega prometa............................. 122
Naročnina časopisov................................. 1.890
Nabava knjig.......................................... 372
Nepredvideni izdatki................................ 7.964
Oddihi in okrevališča 41 članom.................... 43.500
Pomoč članstvu 14 članom............................21.020
Agitacija in propaganda........................... 257.802
Fizkulturno |delo.................................. 25.272
Založeno za drva sindikalnim članom............... 199.642
5% kvota KSS, Ljubljana............................. 9.92T
50% RO, Ljubljana.................................. 99.274
Saldo .............................................216.851
Skupaj 899.396
Razčlemba po posameznih postavkah
Agitacija in propaganda
Prireditve:
din
Mladinske prireditve.................................11.540
Akademije in razno...................................13.097
Prireditev za 29. nov. 1951 ........................ 19.720
Novoletna jelka......................................33.173
Skupaj 77.530
Izleti:
din
Izlet v Opatijo .................................... 4.085
Izlet v Velike Lašče ............................... 650
Izlet v Podpeč ..................................... 350
Obisk partizanske bolnice »Franje« — Cerkno . . 54.950
Skupaj 60.035
Razno:
din
Tečaj- angleščine..........................16.000
Prispevek »Moškriču«.......................15.000
Prispevek SD »Grafičar«....................10.000
Nagrade strojni stavnici ob 40-letnici dela .... 8.000
Nabava kulis............................... 2.230
Naročnina radio prejemnikov................ 1.560
Tisk »Črno na belem«....................... 1.227
Ostalo (razno)............................. 3.070
Skupaj 57.087
Nakup glasbil za orkester:
din
Pozauna ........................................ 1.500
Harmonika . ................................... 45.000
Celo..............................................15.000
Triangel............................................ 550
Note in razno.................................... 1.100
Skupaj 63.150
Fizkultura
Tekme: din
Smučarsko prvenstvo .... 5.000
Trening (vožnja) 1.200
Kegljaška tekma (Gradis : LP) 1.320
Darila tekmovalcem (šah) . . 3.900
Skupaj 11.420
Nakup opreme:
Žoga za odbojko . . . . . 2.594
Duša za odbojko 250
Ping-pong žogice 130
Mreža za odbojko 2.528
Nogometna žoga 2.050
Skupaj 7.552
Najemnina kegljišča .... 6.300
Skupaj Fizkultura 25.272
Nepredvideni izdatki
Izplačilo delavskega premoženja — 33 članom ured- din
ništva a 117 din ....
Izplačilo delavskega premoženja — 11 članom
»Kmečkega glasu« a 300 din 3.300
Razno 803
Skupaj 7.964
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si