Voditelji iz Moskve V svoji okrožnici je papež Pij XI. kar s prstom pokazal, kje je najhujši sovražnik božje Cerkve in njenega nauka. Hkrati pa papež na-glaSa, kako nepopustljiva je Cerkev v tem boju zoper komunizem. Tisto mesto, kjer govori o voditeljih iz Moskve, se takole glasi: »Najhujši nasprotniki Cerkve, ki iz svojega glavnega mesta, iz Moskve, brez prestanka vodijo ta boj proti krščanski kulturi, ti pričajo ne toliko z besedami, kolikor z dejanji, da rimski papeži tudi v današnjih dneh, ne le da niso nehali braniti svetinj krščanske vere, marveč so celo pogosteje in nujneje kakor katera koli svetna oblast opozarjali na veliko nevarnost komunizma.« S temi besedami je papež na ves glas povedal in krščanski svet opozoril, da jih ni hujših sovražnikov Kristusove Cerkve kakor so voditelji iz Moskve, ki kar gore sovraštva do Cerkve, katero bi z besedo in dejanjem radi uničili. Prav te dni smo brali, da so ti voditelji iz Moskva začeli tudi po radiu hujskati zoper papeža. Zakaj? Zato, ker se papež ne da tako preslepiti od komunističnih diplomtskih terencev, kakor pa se j« dala doslej preslepiti* že marsikaka svetna oblast. So na svetu državniki, ki mislijo, da jim bo sodelovanje s komunizmom prineslo kak časni dobiček, V svojem srcu so prav gotovo tudi sovražniki tega boljševiŠkega sistema, ki pa ga trpe, misleč, da bi se to silo za zdaj izplačalo uporabiti za priprego. Celo nam majhnim narodom svetujejo, naj tako naredimo, kakor so storili oni — veliki gospodje. Toda mi, ki verujemo v božje poslanstvo božjo Cerkve, vemo, da je to upanje velikih gospodov kaj jalovo. Že naše dveletne skušnje nas uče, kaj se pravi, če kdo s komunizmom hoče sklepati kake dogovore ali kompromise. Kdor ni res poln krščanskega duha, ta sploh nikoli ne bo mogel razumeli, kaj je komunizem in zakaj ga Cerkev po svojih papežih tako obsoja. Naša Cerkev, ki gleda na svojo 200 letno zgodovino ter na svoje '2000 letne skušnje, do zadnjega vlakna pozna vse niti in nitke, s katerimi satanska hudobija v različnih časih skuša ljudi potegniti na svojo stran. Največja vseh hudobij, kar jih pozna zgodovina, pa je novodobni komunizem, ki mu je Cerkev napovedala boj do konca, ne meneč se za to, ali je zaradi tega ne bpdo razno vlade obsojale ali je zaradi tega ne bodo zapustili nekateri narodi. Toda Cerkev mora oznanjati resnico in se bojevati zoper laž, naj velja kar hoče. Lahko si mislite, kako radi bi »voditelji is Moskve«, da bi papež z njimi zfčel kake dogovore. Na največji zvon bi kaj takega obesili. Toda Cerkev je v teh rečeh nepopustljiva in trda kakor tista Skala, na katero je postavljena. To nam najbolj dokazuje dogodek s tistim poljskim ameriškim duhovnom, ki je. na željo ameriške vlade šej v Moskvo ter se tam nekaj menil. Stalin je tistemu gospodu lagal, da ni zoper vero iu cerkev. Tisti poljski duhovnik, ki je tako žalostno nasedel, je postal propagandna ligura za svetovni boljševizem. V odgovor ga je njegov Škot takoj kaznoval ter mu prepovedal opravljati duhovniško službo, brati sv. mašo in deliti sveto zakramente. Zdaj ga komunisti hvalijo, kakor so pri nas hvalili nesrečnega Mikuža. Sploh Je komunistom »najboljši kristjan« tisti, ki jim kima ali molči, »najboljši duhovnik« pa tisti, ki — kam brez verskega duha — trobi v komunistični rog. Takih po besedah evangelista ljubezni - Janeza »»vet na more sovražiti«, medtem ko dobre vernike in duhovnike s Kristusom vred sovraži. V CiuMiani 7. $unifM 1944 Procesija Vojni dogodki preteklega tedna lagraem tHSji ItaSIJi Na Fiihrerjevo povelje; Nemške čete eo se umaknile severozahodno od Rima. — Boj v Haiiji gre dalje do zmage. Dne 5. rožnika je nemško vrhovno poveljstvo kdalo tole porodijo: Ker se je fronta zaradi vojnih operacij vedno bo3j bližala toeelu Rimu, je obstojata nevarnost, da se lo najstarejše kulturno središče sveta zaplete v nea se glasi: Kljub ponudbi nemškega vodstva, naj zaradi Ohranitve kulturnih vrednot ne vključijo v borbo tudi mesta li.inva, eo severnoameriški »klepniški oddelki v opoldamekih urah dne 4. junija vdrli do sredine mesta, da bi se polastili mostov preko Ti-bere. Prišlo je do ogorčenih pouličnih bojev, ki so v večernih urah še trajali. Zaradi tega sovražnikovega postopanja je bilo neizbežno, da je postal Rim kljub jasno označenim nemškim namenom vseeno bojno področje. Nemško vodstvo pa si bo tudi sedaj prizadevalo, da bo boje v Rimu samem in v okolici omejilo na najmailjšo mero, ki je potrebna za bojevanje. Severovzhodno od mesta se vrSe siloviti boji I močnimi sovražnikovimi napadalnimi skupinami. Nemško uradno poročilo 1. rožnika: Velikanski sovražni napadi na južnim robu Albanskih gora ib pri Frosinonu so se tudi včeraj nadaljevali. Zahodno od kraja Veletri so nemške čete v zagrizenih bojih odbile vse sovražne napade ter uni-&le 23 oklepnikov. — Vsthodno od Veletrija »e bijejo hudi boji » premočnim sovražnikom. Nscnško vojno poročilo 2. rožnika: Včeraj so bili zlasti siloviti boji pri Veietriju in Vahnontu, kier j« bojni duh nemških čet vedno aiova pre-nagoval sovražnikovo premoč v Številu in orožju, lam bo ncraSke i*te tudi včeraj ustavile sovražnika, ki je napadal v strnjenih pehotnih vrstah z velikanskimi oklepnimi silami in s podporo velikih letalskih sil. Severnovzhodno od Veletrija se je sovražniku posrečilo, da je vdrl v ncm=.ke črt«, kar ga je veljalo mnogo krvi svojih vojakov, toda mimika obramb« ga je kmalu nato vrgla spet ven. — Na' severnem pobočju Lepinskih gora so nemške divizije najprej odbile mnogo sovražnih nanadov, nakar so sc odmaknile na severni breg reke bacco. Nove nemške postojanke pri Sori je sovražnik tudi napadel. Toda nemške čete so te napade na svoje nove postojanke pred postojankami uspesno odbile. Nemško uradno poročilo 3. rožnika: Za Albanske gore so včeraj divjale hude bitke. Pri I anuvilu in zahodno od tod so nemške čete odbile vse sovražne napade. Ob Cesti Casahna je sovražnik ves dan hudo napadal z nadmočmmi silami. Nemške čete so se srdito up'r*'e ter proti večeru sovražnika ustavile vzhodno od Rocca di Papa in južno od črte Palestrina—Gave. Ha vzhodu Remci uspeitro naaadaje Na vzhodnem bojišču proti boljševikom v glavnem ni posebnih bojev, le okoli Jašija in pod Karpati so nemške čete začele uspešno napadati Sovjete, ki so ponekod bili vrženi daleč nazaj. Tamkajšnja poročil« se takole glase: Nemško vojno poročilo 30. majnika omenja, da na vzhodu sicer ni bilo pomembnih bojev, da pa so nemška letala nad Finskim zalivom zbila 13 sovražnih letal in da so nemška letala bombardirala sovražno zaledje. Dne 31. majnika pravi nemško vojno poročilo: Severno od Jašija so nemški pehotni in oklepniški oddelki, podprti od močnega letalstva, »apadli «0-vjetske postojanke ter predrli globoko notri v sovražne vrste. Po hudih bojih so Sovjeti biti vrženi daleč nazaj tjakaj do reke, ki leži daleč »s postojankami. Boljševiki so sicer napravili hude protinapade, vendar Nemcev niso mogli več potis- niti nazaj. Nad tem področjem je bilo /bitih 69 sovražnih letal. Nemško uradno poročilo 1. rožnika: Severno od Jašija »o nemške fete nadaljevale svoje napade, dasi se jc sovražnik hudo branil in delal žilave protinapade. V hudih bojih, v katerih «o sodelovala nemška bojna letala, je bilo uničenih 37 sovražnih oklepnikqv, razen tega pa 87 sovražnih letal: — Na Karpatskem predgorju in južnovzhod-no od mesta Brodi nemike in madžarske čete uspešno napada o, dasi se sovražnik močno brani. — Nad Pskovskim jezerom so nemški napadalni oddelki razdejali več .ovjetskifi nooornih gnezd. Nemško vojno poročilo 2. rožnika: Severno od Jašija so nemške in rumunske čete odbile več močnih boljševiikih protinapadov ter očistile nekaj krajevnih vdorov, ki jih je bil sovražnik napravil. j NemSko in romunsko letalstvo je v teh bojih sovražniku zadalo hude človeške in stvarne škode. — Na Karpatskem predgorju pa ni bilo nikakih važnejših bojev. Nemško vojno poročilo 3. rožnika: Severno od Jašija so boljševiki zaman poskušali, <v«i sovjetski letali sta bombardirali ukrajinske kmete, ki so f okolici Stantslavova s konji obdelovali polje; ubitih: 2 moška, 1 ženska, i otrob in 5 konj. Pariška pedsemska lelezniea je dosegla lani 49.08 milijarde frankov čistega dobička. (Predlansko leto 46.8 milijarde!) Izdelek bakra v Kanadi je po angleških podatkih pade! od m00<) ton t I. 19-10 na 289.000 to v L ms. f 10.000 indijskih žena eo Angleži prisilili k delu v rudnikih, trdijo narodnoindijski krogi. Zaradi izdajstva nad domovino je posebno sodišče italijanske socialne republike obsodilo na smrt admirale Campionija, Mascharbo, Leona r-dija in Pavesija. Komunistična stranka v Združenih drlavah «e je prostovoljno razpustili. Političen maučven. Angleška letala so napadla taborišče 8500 vojnih ujetnikov iz Indije v francoskem Epiiiului nad 100 mrtvih ta ranjenih Indijcev. Srtev letalskega napada na Kiiln je poslal tudi operni pevec basist Hubert Mertens. 4000 Fraotoiov je bi|o mrtvih, najmanj 80a so se z njo tudi na zunaj »družili, da so sknjiuo utlarHi po slovenskem narodu. Cilj teh savojskih komunističnih pomagačev jo bil uničenje Slovencev. Ker ji Slovenci kot celota niso dali najmanjšega povoda za brea-obzirna uničevalne nastope, so te povode ustvarili 7. Osvobodilno fronto, ki je v cesarski vojski dobila dobrodošlega zaveznika proti isUiau nasprotniku, slovenskemu narodu, ki se ni maral boljševizirati. * Osvobodilna fronta se je leta 19+1 lahko nemoteno in javno začela organizirati v Ljubljani iu v pokrajini. Duša vse njene organizacije je tedaj bil stari agent Kominterne, pisalelj Lovrenc kuhar — Prežiliov Voranc, znan po svojem pre-viAlniškam deiu vsem policijam v Srednji livro-pi. Ta je do leta 19:1» živel v Parizu pri ta-inošnji podružnici Kominterne kot zaupnik za Jugoslavijo in Srednjo Kvropo. Ob začetku vojne g.i ja francoska vlada izgnala, nakar se je 11:1-K>',il v Trstu in živel tam do meseca aprila 1941, ko jo s cesarsko vojsko prišel v Ljubljano ln h-i tu nemoteno gibal vse do februarja 1943, ko ga jo po naključju- prijela domača policija. Ker jo novica o njegovi aretaciji proti volji poveljstva cesarske vojske prišla v javnost, je bil izročen vojaškemu sodišču, ki je o njegovem delu imelo na razpolago ogromno dokazilnega materiala, a ja razpravo odlagala od meseca do meseca tako, da ni z njo bilo nič. Ce bi bile savojske cesarske oblasti poleti 1941 prijele tega človeka in šo peščico drugih poglavitnih komunističnih organizatorjev, ki so oblastem bili vsi znani, bi bil nastanek Osvobodilne fronte onemogočen. Tako pa se je vse njeno zafelno delo lahko razvijalo pred očmi ia s tiho podjioro prav teh cesarskih oblasti, kar samo p« aehi priča, da so že tedaj bile med vsvobodilno fibulo in med cesarsko vojsko zveze. Ko je Osvobodilna fronta konec poletja 1941 začela v Ljubljani po načrtu ubijali razne bolj j< t manj vidne nasprotnike komunizma ter politična jirvake, niso ne vojaške ne druge oblaslj niti v euein primeru uvedle preiskave, kaj šele , ..," kile iporilce prijele. 50 umorov je Osvobodilna fronta izvedla sredi Ljubljane, vse pri jHMein dnevu, toda niti enkrat niso cesarske oli-wsti posegle v to delo. Dogajalo se je celo. da Irupla umorjenih -- n. pr. pokojnega vseuči-Iiskcga profesorja dr. Lamberta Hhrlicha - le-po pol dneva na najbolj prometnih ulicah, »» da bi i,iia pr^in tj-a kal;ft lira(|na komisija, '"vsi ban in politični voditelj dr. Marko Nalla-"!' Je h" 13. oktobra od komunistov ubit tako ' ltot Pred očmi savojske cesarske straže, ki i« ril li0|n«i liekaj korakov osi njegove hiše. Mo-leo jo nemoteno prišel do hiše in vanjo, stro-vani " je sl,'aža t0 morala slišati, se v stano-nj" So boril z umorjenčevih sinom in se po- tem spet pred očmi straže s triciklom odpeljal s svojimi pomočniki vred. Spomladi leta 19-12 so bili dnevi, ko je Osvobodilna fronta nu dan tUla pobiti r Ljubljani po dva, po tri ljudi, ne da bi se bila cesarska vojska, ki je je bilo v mesto vedno po dve diviziji, zganila in kaj ukrenila. Nikdar v naši zgodovini ni javna varnost v Ljubljani bila tako majhna kakor tedaj, ko je v njej imela vso oblast savoj-ska vojska. Vse to ni bilo po naključju, temveč je moralo biti, kakor pričajo vsa dejstva, dogovorjeno. Tudi organizacija in oborožitev komunističnih oddelkov, pozneje »narodno-osvohodilne vojske*, bi bila brez pod pore in pomoči cesarske savojske vojske nemogoča. Ob razpadu Jugoslavije je na ozemlju Ljubljanske pokrajine bilo tako malo orožja in streliva, da bi niti oborožitev, kaj šele kaki daljši nastopi bili z njim nemogoči. Zlasti ni lulo nič težjega in težkega orožja, in vendar so komunistični oddelki že takoj v začetku nastopa prihajali na dan tudi s tem orožjem, ki je bilo vse italijanskega porekla. Ko je Osvobodilna fronta začela v jeseni 1941 z »vojaškimit nastopi, je razvoj dogodkov pokazal, da dela vse dogovorno s savojskimi izdajalci. Ti pri vsem svojem številu in oborožitvi niso na le, vojaško brezpomembne, bolj roparskemu šarjenju kakor vojskovanju podobne nastope odgovorili tako, kakor bi odgovorila vsaka poštena vojska, ki se v zasedenih pokrajinah zaveda svojih mednarodnih obveznosti. Odgovorili so lako, kakor ne bi bil nihče pričakoval. Cesarska sa-vojska vojska je namreč zaradi teh otročjih nastopov 1941, ki so ji bili dobrodošla pretveza, umaknila svoje posadke iz vseli količkaj oddaljenih krajev v Ljubljanski pokrajini. Prav lako so umaktiili karabinjt-rje in vso jesen ter zimo in »pomlad leta 1942 polovico Ljubljansko pokrajine pustili brez. varstva iu brej rsabe oblasti. lil ob islem času, ko se je cesarska vojska in oborožena oblast umaknila iz velikega predela Ljubljanske pokrajine ler ga prepustila v ropanje komunističnim razbojnikom, je bila ustavljena tudi prebrana za le, po ogromni večini docela pasivne iu najbolj ravne predele naše zemlje. S tem je cesarska vojska omogočila komunističnim tolpam, da so se vso zimo 1941 in 1942 na »svobodnem ozemlju« nemoteno zbirale, slra-liovale prebivalstvo, ropale in morile. Cesarska vojska se je umaknila v večje kraje, mesta in trge ler v Ljubljano, se ogradila z žico in počivala; njeno poveljstvo pa je začelo izdajati vedno hujše ukrepe, in sicer lake, ki so zadevali ne komuniste, temveč vse prebivalstvo brez razlike. S temi koraki je cesarska vojska bolela udarili vse Slovence, hkrati pa i. netenjem nezadovoljstva pomagati Osvobodilni fronti, ki je ljudstvo tudi ni maralo, do razmaha in do števila. Drugi dokaz za sodelovanje med Osvobodilno fronto in hadoglievsko vojsko je dejstvo, da je ta prišla z represalijami prav tedaj, ko so se začeli s strani Osvobodilne fronte množični pokotji slovenskih ljudi in požigi slovenskih krajev. Cesarska vojska je namreč najbolj divjala po listih predelih, kjer so ljudstvo.najhuje ustrahovali tudi komunisti, ker se jim ni hotelo pridružiti. Konec meseca februarja 19-12 in marca 1942, ko so savojske cesarske oblasti poslale v internacijo najprej vse bivše jugoslovanske aktivne častnike ter dosti rezervistov, ki bi utegnili prevzeli vodstvo odpora proti Osvobodilni fronti — poleni na konec junija in v začetku julija 1942, ko je Osvobodilna fronta izvajala prvo prisilno mobilizacijo, je cesarska savojska vojska izvedla tt-di svoje zloglasne racije v Ljubljani in na deželi Močno oboroženi oddelki so obkolili m zaprli posamezne mestne predele ali kraje, pobrali iz njih vse moške, jih z avlomobili zvozi i ali pa peš gonili v vojašnice, kjer ao vsi odpeljani morali pred posebno komisijo. Ta je ene pošiljala na levo, drugo ua desno, ene v svobodo, druge v internacijo. Itacije jo cesarska vojska izvajala pod pro-tvezo, da hoče Ljubljano in druge kraje očistiti od komunistov. V resnici so v komisijah, ki so določale pri racijah ljudi za internacijo, sedeli zaupniki Osvobodilne fronte in člani Komunistične partije Slovenije, ki so sknpno s cesarskimi častniki pošiljali v internacijo nasprotnike komunistov in nckoniiiaiste, komuniste pa izpuščali. 3 tem se je Osvobodilna fronta po dogovoru s cesarsko vojsko bolela iznebiti vseh svojih nasprotnikov ter iznebiti ljudi, ki bi bili sposobni začeti proti komunističnemu divjanju dejanski odpor. Glavna zaupnika Osvobodilne fronte v teh komisijah sta bila Ivan Rozman iz Ljubljane, ki se jo meseca februarja 1942 vrnil iz gozda ter nastopal pri racijah v vojašnicah preoblečen v cesarskega karabinjerja, ter Ivan Mohor, član komunistične partije Slovenije, ki je tudi nastopal preoblečen v karabinjerja. Ko je bil 1. januarja 1944 odkrit v Ljubljani glavni arhiv obvešče-val ne službe pri Osvobodilni fronti, se je po listinah istega arhiva izkazalo, da je Mohor bil eden glavnih obveščevalcev komunistično vohunske službe v Ljubljani, hkrati pa zaunnik informacijskega urad (Ufficio »I«) pri poveljstvu XI. arinadnega zbora v Ljubljani. 1'olemlakem ni čudno, da je po izjavh vodilnih cesarskih oblastuikov bilo med 25.000 Slovenci, poslanimi v internacijska taborišča, komaj 30(10 komunizmu prijaznih ali komunizma sumljivih ljudi! Zaradi tega tudi ni čudno, da so pri prvih protikcumnističnih racijah v Ljubljani člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronle, ki so tedaj vsi še živeli v mestu, bili po dvakrat aH trikrat odpeljani v vojašnico in poslani pred ko-komisijo, pa ni bil nikdar nobeden spoznan za nevarnega, določen za internacijo! Večina komunistov pa sploh ni bilo odpelja-nih v vojašnice, ker jih je cesarska vojska žo dan poprej obvestila, v kalerem predelu bodo racije, da so se lahko poskrili. Kako tudi! Saj je Osvobodilna fronta že od vseea začetka imeta najboljše zveze s cesarskim poveljstvo v Ljubljani. Vodja obveščevalne službe pri poveljstvu XI. arinadnega zbora je pozimi iu spomladi 1942 bil kapilan IVAmata. Nj-gova pri-težnica je bila Emilija Kraigher, roj. Krebs, lena Vila Kraigherja, roditelja Varnostno obveščevalne službe pri Osvobodilni fronti! Ta je imela tesne zveze z D'Amato in drugimi savojskimi častniki, prejemala je od njega denar, razna darila in dragocenosti. Ona je vplivala na vse odločilve cesarske informacijske službe. D'Amata je po njenih navodilih iz seznama talcev vedno črtal vidnejšo in pomembnejše komuniste, ako so katerega prijeli. Ce je bil kot talec ubit kak tak, se je io Zgodilo samo po naključju ali pa po načrtu, in sicer vedno tedaj, kadar se je v javnosti začelo vzbujati ogorčenje, da padajo kot talci le nedolžni ljudie ali pa Sokoli in krščanski ,socialisti iz vrst Osvobodilne fronte. Ta ženska je tudi odločala o izpuščanju komunistov iz zaporov, preskrbovala je komunističnim kurirjem in pro-pagandislom propuslnice ter razna izkazila za nemoteno gibanje izven Ljubljane. Podobno službo kakor ona je po nalogu vodstva Osvobodilne fronte opravljalo še več žensk; zato je razumljivo, da so se komunisti tedaj, ko se pošten Slovenec ganiti ni mogel iz hiše, lahko nemoleno gibali po vsem ozemlju Ljubljanske pokrajine in izven nie. V prej omenjenem glavnem arhivu obveščevalne službe pri Osvobodilni fronti so še letos našli rele skladovnice, dovolilnic za prosto potovanje po pokrajini, izdanih od poveljslva XI. arinadnega zboru v Ljubljani, ki jih je podpisal poveljnik karabinjeriev pri vrhovnem poveljstvu, kapilan Fedl. Tiste čase, ko so bolniki na deželi morali čakali dneve in dneve, da so dobili od vojaškega poveljslva dovoljenje za prevoz v bolnišnico in iili je zaradi čakania veliko pomrlo, je isto vojaško pnveljstvo dobavljalo vodstvu Osvobodilne fronle konice vnaprej podpisanih dovolilnic za svoje aktivisle. Najmanj 150 ranjenccv so imeli komunisti v bojih na področju GarSke ob hercegovsko-črno-gorski meji, V bojih so izgubili komunistični hanillti na ]>odročju med Plitvičklmi jezeri in pogorjem Vel bitom (181 mrlvili in 220 ujetnikov iu piibež« niikov. d Zavod »T. Stanislava. Sprejemni izpiti za prvi ranred škoiijske gimnazije bodo v torek 27. junija v Baragovem semenišču. Prijaviti se je treba ravnateljstvu s cerkveno kolkoVano prošnjo. Po izpitu se bodo ugotovili pogoji za sprejem v "'d Ij daliovnižkega letopisa. Za škof. duhovnega svetnika je bil imenovan Franc. Majdič. župnik v Sodražki. — Za vršilca doloiosli ravnatelja škof. klasične gimnazije v Ljubljana je bil imenovan msgr. dr. Ivan Knific, profesor te gimnazije. — Promoviram je bil 23. marca UM4 za doktorja teologije prelekt Anton Strle. — Nameščen je bil za 111. kaplana v Kočevju duhovnik Vinko Šega (liH3). - Reaktiviran je bil p. Arhangel Appej, 0. F. M., katehet na drz. ljudski šoli na Viču v Ljubljani. — Konkurzni izpit sta pred škofijsko komisijo na Reki dovršila: Karel Babuik, kaplan v Stari Loki, in Melhior Golob. kaplan v Škof ji Ix>ki; v LJubljani pa Anton Vukšinič, kaplan pri D. M. v Polju. d Za kanonika goriškega mefropolitskega kapitlja je bil imenovan msgr. Alojzij Novak, doslej častili kanonik hi župnik-dekan v Cruicah. Iskreno čestitamo! d Goriški novomašniki. V soboto, 8. junija, je posvetil goriški nadškof v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici 11 bogoslovcev v mnčnike. Med drugimi eo prejeli masniško posvečenje Mirko Zakelj iz Ledin pri Idriji, Mirko Škarabot iz Šent-i>etra pri Gorici, Vladimir Rijavec iz Trnovega, Albert Metlikovec iz Devina, Ljubo Marc iz Ajdovščine, Franc Krapež iz Otelce, Jožef Koren iz Drežnice in Ivan Kobal od Sv. Lucije ob Soči. Naj spremlja gospode liovomašnike pri nelahkem delu v Gospodovem vinogradu najobilnejši boiji blagoslov 1 d 40 let je minilo, odkar je bila 2. junija 1604 slovesna blagoslovitev temeljnega kamna salezi-jajnske cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. d Letošnja birma v ljubljanski stolnici je bila že četrta v letih vojne. Na zunaj je bila skromna, brez vsakih večjih parad. Botri z bir-inanci so prihajali v stolnico z bolj skromnimi vozili. Lepi konji so dajali lelots zunanji povdar rok birmi. Z n.imi so se postavili meščanu, a tudi okoličani. S velo birmo je prejelo 1036 dečkov In deklic. V ponedeljek se je morala birma časovno nekoliko preložiti, ker so naidopile nenadne ovire. Birniatiih je bilo v ponedeljek samo 45 dečkov in deklic, nekateri zamudniki so prejeli ta sveti zakrament v škofijski kapeli. Precejšnje število birinancev in birmank je bilo iz nekaterih tiodeželskih krajev, tako iz sestrske fare 66, iz škocijanske pri Turjaku 45, dalje nekateri iz Dotirove, Brezovice, Iga in Kopanja. Botri ta botrice so skušali razveseliti svoje bir-t milice in birmamke sedanjim gospodarskim in drugim prilikam primerno. d Občinsko upravo v Idriji so po odstopu župana Filipa Vidica vzeli v roke trije jxidžu-penni, trgovec Srečko Bajt, rudar Franc Poljane m rudar Franc Lipužič. — Idrija se pripravlja na slovesen sprejem novožmenovanaga g. dekana Jamka Žagarja. Naj Gospod blagoslovi prihod novega gospoda dekana in župnika! d Za novega goriškega župana ie bil imenovan gro! Aleksij Coronini Čronberg. Novega župana pozdravljajo ludi goriški Slovenci. d Delu čast. Petdeset let žo dela v knjigo-veški široki znani ljubljanski obrtniik, knjigoveški mojster, Gulič Drago. Živel! d Pod pokroviteljstvom gospoda prezidenta generala Rupiiika so odprli na binkošlno soboto v LJubljani razstavo nekaterih umetniških slik mojstra Mateja Strnena. Raostavo je odprl sam g. prezident general Rupnik z zelo lepim na',';>-voMm, v katerem jc med drugimi obljubil skorajšnjo dovršitev nove sodobne galerije, kjer bodo na*i umetniki lahko seznanjali občinstvo s svojimi deli. CSsti dobiček raroflave bo dobila Socialna fiomoč, zato je obisk razstavljenih Strne-novih umetnin za vsakega Slovenca tu telesu. — S klopi ie padel in si zlomil nogo mali Anton Bren-čič z Vrhnike. — Z dvigala je jKidel in se hudo |X»?*koSaturnus< Muri ja Bernadova. — Na sleklo je padel in se p<>-rezal po licih Rleln-i Franc Bezlaj iz Ljubljane. — V drano nogo se je vsekal 14-letni, Rado t-1' ber z Iga. — Pri padcu si je poškodovala noga sestra Konstaneija Vidmnjer v Ijubljanskeni Ma-rijanfeču. — Pri padcu z avtomobila je dobil hude poškodbe po životu 67-U-lni Lovrčnc Prodan iz Ljubljane. — Pri padeu si je zlomila nog« Ljudmila Koiakova iz Ljubljane. — Po nesreči je bil ustreljen v nogo ljubljanski TKradnilc Stanko Sedlak. — Košček živega apna je padel v delavcu Petru Križmanu v Ljubljani; i« [»oškodovano. —- V tovarni »Molvoz« v Grosu|")u je električni tok zadel 18-letnega delavca rr»n-cela Kramplja; pri|>eljali so ga v ljolnišnico. — Zaradi živčnega napaila je padel v ogenj m ■ močno opekel 13-letni Jože Strah iz Zagonce. --1'retl domačo hišo je pa.le! in si zlomil levico ■ letni Franc Sleh iz Vidma. — Pri nogometu si j zlomil neuo Janez Kurent iz Ljubljane. »I.e posl<*j j°. Tacman, mojo Mico, kako jc še zala, dasi je pokopala že (Iva moža. Tebi jo izročim v varstvo, da se je naglcdaš, in ti jo popeljem pred jarek pod krivo jelko. Dobro si varoval na? stari dom. Vse ti je pokorno, naši in drugi ljudje. Kaj hočem drugega, kakor da te izberem za svojega namestnika in naslednika, ljudje imžji, kapitan Tacman je od danes naprej vaš harambaša. Tretjič že odlagam čast, ki sem jo nosil celih 30 let med vami, in zdaj upam, da sem jo odložil zadnjič. Tacinan je mož zato. Vranjek je bil nesrečen. Mali Groga je imel smolo, Tacman pa naj ima srečo in zdravje!« »I« poglej jo, Tarman, mojo Mico!« Stari znanci U prvega dela našo povesti so se gnetli okrog novega para, so potopili žjile spomine, veselje se jim je bralo na obrazih in |«>guin se jim je u/igal v prsih. •\a dolga leta!« so *|Hli. Ognji so goreli kakor kresovi, meso «e je peklo in mast se je Cvrla, vino se je točilo in par za parom se je vrtel sla gosli ruode-ŠKim-ga Tomaž?. »Finfranje« je trajalo do ranega jutra. Tretji del. PAJKOV PRST, I. «"ez tukančev laz je dihal in pihal lokalist iz Gorič, Jauejs Justin. Visok je bil kakor jelka, ienak kakor šivanka, suh kakor trska, "uro je stopal po klancu, da bi prej videl svojega sosed« onstran L d neg« boršta, Njegove ovčice »o bile dobre duše, w> grešile i« se pokorile, so nagajale iu se ke.iale, so ubogale in "e ustavljale. Časih pa je tako pri-1 da jc gospod Janez pokazal '»'veka, nje/rovi farani pa zobe. In tedaj se je goriški lokalist zaprl v 8voJo hišioo, ni maral sprejemati svoje ovčice, hudo se je držal, grdo J'' gledal in celo njegova postrei-li"ca- ki je bila vzor potrpežljivosti. Je tilio šopi« in |»o prstih hodila. Sicer pa je bil gos|>od Janez tako hud, da so mu rekli »hudi gospod«. Starejšim ni prizana-al, mlajšim pa je našteval slabosti tako, da so bežali pred njegovim obličjem. Kleli so ga fantini, ko jim je pred cerkvijo šopke metal izza ušes, pa ga niso črtili. S pobeljenimi grobovi je pital hinavke, pa jim je odpuščal, s hudičevo zalego je zmerjal tatove, pa jim je še postregel. »Kož« ciganska« je bil pa njegov vsakdanji pozdrav. In vendar je bil zlat« duša, ta goriški lokalist: farmi so se ga bali, knilar je govoril, so ga ljubili, kndar je delal. Bil je dober kakor medena potica, oster pa kakor na-brušena ki na. Ko je na prižnici možem levite bral, so mu časih glasno ugovarjali a jih ni šel tožit. Karani niso poznali višjih in Stane, duhovni pastir pa je poznal svoje slubosti. In vendar je prišel kak vihar tudi v ta skriti kot slovenske zemlje-Goriški lokalist je z vso skrbjo in r vso vnemo svojim ovčicam razkladal ttove čase. Omenjal jc tudi bire, ki p * j bi se odpravile. »7.a vas dobro, za nas slabo!« je končal poglavje o biri. »Uoujo p« mi pomagali, gospod oče!« aa glas odvrne zagueteni )ii-nik. »Tiho, Jižnik, zdaj srno v cerkvi,« posvari gospod Janez, zadovoljen z Jižnikorim medklicem. Piha! pa je tisto nedeljo hud veter, da so okna šklepetal«, in vihar je streho trgal na cerkvi. »IJrbau, pojdi na streho, da ne 1k> kake nesreče!« |K>kliče pridigar Im> imenu tesarja Adama. Cerkvica sv. Andreja je bila majhna in ženske so imele svoje klopi ob vbodu y senci košatih dreves. Dolgočasile so se, ko jim je duhovni pastir razkladal nove postave, in so dremale kljub viharju in vetru >?( uske, spite doma, ne tukaj.« zakliče gospod janež in nad.iljuje svot govor: »Zdaj ni več tako na svetu, kakor je bilo v Kani Galilejski, lakrat so pili slabo vino. boljše pa so prihranili za nazadnje. Zdaj pa hočejo ljudje saiuo dobro živeti, in-slijo samo na danes, nič na jutri. na starost. .. . Najprej je treba tičoice, i-otem pojdi lovit ptičico. In ne tiarooe Hz imajo za ličnico, jabolka Kradlo, namesto d« bi sadili divjake, trebuh jim je bog, poštenost nepoznan« deželic.,.« ... j„ Gospodinje po klopeh so zadovoljno kini n le - bil« je pridiga za njihov mlin - in vsaka je veaela povedati iz cerkve grede, koliko so ji že rokomavsarji škode napravili. »In tiste babnice,« nadaljuje pridigar. »tiste vlačugarice. tiste roko- mavsarice. ki se. po borštu klatijo, po ržeti skrivajo...« . ... fu gospod lokalist udari ob t rohnelo prižnico. da se je zamajaIa. možaki pa so si na tihem šepetaj »Saj bo še tisto razbd. kar je dobrega pri leči!« »... tiste plašarice, pravim, po-hujšljivke, ki s« poročajo pod krivo jelko, žive od tatvine, se debele od ropa, debele, pravim, debele lahko, a se bodo zato tem huje cvrle na dnu pekla te kože ciganske!« »Debele... Debeljak... aha, na Mrčanovo Mico misli, ker se tako piše,« ugibajo možakarji. Taka je bila nedelja goriškega lokalista. Ko pa drugo jutro pogleda skozi okno, zagleda ob oknu svoje postrežnice prislonjeno lestvico. Ljudje so hodili mimo in se smejali na tihem, ki.haii na glas, kimali dobrohotno. Sveta jeza je opalila goriškega lokalista in ko je še jutranja rosa blestela po drevju, je že s palico kresal čez travnike. Ob Anzelnovem hribu krene proti Katnnjeku in tako ga vidimo, da hiti čez Lukančev laz na obisk k svojemu sosedu onstran Udnega boršta. Oiospod Jane7. je živel skromno, samo da bi kaj prihranil, da bi osta-k> kaj več za cerkev. Sluha je bila njegova cerkvica in nosil je že muo-go iet misel v glavi, da bi sezidal novo cerkev, r a rani so vozili pesek, delali opeko, lomili kamen, žgali apno. Cele sklsdnice opeke je bilo naložene, ogromni kupi peska so se dvigali pred cerkvico, jame so bile polne najčistejšega apna, kopice kamenja so se belile na stavbinskem prostoru. Ali farani so le m:ijali z glavnini: »Kje se bo vzel denar?« Gospod Janez je polu nevolje diha! čez travnike in niti ozrl se ni, ko ga štrukljer oče pokliče, stoječ uic-ii kosci: »Gospod oče, kan pa tako hitro?« Goriški lokalist je že na vrhu hriba in že se mu pokaže kriva jelka v Boltarjevem delu. »Koža ciganska, tukaj je jama razbojnikov! Kar posekal bi to. krivo jelko!« godrnja sam sebi. Pot se je zožila in utopila. Vse tiho je na okrog. Le gozdne žuželke brenče [>o vejah. Kar žašumi listje na tleh. Kakor bi trenil, pritisne Gospod Janez je poln »evolje dihal čez travnike... nekdo duhovniku čez oči debelo cunjo, drugi pa ga prime za roiko. Gospodu Janezu pade palica iz roke, pri srcu pa mu je bilo, kakor bi ga kdo s kleščami stisnil. »Gospod Janez, zdaj pojdete z nami!« »Ljudje božji, kam pa vendar?« vpraša ujetnik nagovornika, ki jo spremenil svoj glas. Drugače bi bil duhovnik utegnil spoznati enookega Polonjoka. »Nič hudega ne bo za vas. Peljala vas bova k nekemu bolniku, d« ga izpoveste,« odgovarja Polonjekov tovariš, kapitan Tacman, ki je tudi spremenil svoj glas. »Dušo rešiti, tisto pač!« odgovarja nekoliko pomirjeni duhovnik in rade volje stopa med rokovnjačema. Vendar se mu zelo čudne misli pletejo po glavi, zlasti ker ni dobil zgovorni »hudi gospod« nobenega odgovora več. Hodili so po potih in stezah, zdaj gori, zdaj doli, zdaj sem, zdaj tja, dokler lie obstanejo v »Krče-vem kotlu«, prijazui kotlini Udnega boršta. Tam je ležal na mahu bolnik, ki je imel pod glavo usnjato blazino, ukradeno v cerkvi, in pokrit « plaščem, ki ga j« ranjenec nekoč zamenjal pri mrliču v tržiškem karnerju. Spremljevalca sta odstopila, gospod Janez pa je poslušal dolgo povest zastaranega, pa skesanega grešnika ... Čez pol ure je spet korakal x zavezanimi očmi čez drn in stra proii Kamnjeku. Ni ga več mikalo, da bi obiska! svojoga sosed«. Brzo jo je odkuril domov, ve«el» da se je izmotal iz skrivnostne družbe. Doma »o mu povedali novioo, da so našli loporiša iz Svarij mrtvega v hiši, leseni strop se je podrl nanj, ko je bil včeraj sam doma med jutranjo službo božio. Gospod Janez je globoko vzdih« nil, a novica ga ni iznenadila. II. Bolnik v Krčesem kotlis je foS. letenski rokovnjač Bresa. Ko je kapitan Tacman med službo božjo ropal Tojioriševo hišo v Svari ah, je bil Bresa prvi, ki je stopil vi hišo. Domači gospodar se je hotel braniti in je zavihtel sekiro nad napadalcem. Nesreča je hotela, da se je sekira zadela ob nizki, trh-neli strop z vso močjo, seguitl tram se je prelomil in obadva, Bresa1 ia gospodar, sta obležala' pod podrtim stropom. Toporišu se je vrhutega ostrina sekire zasadila v glavo, da je izkrvavel, Breso so p® tovariši potegnili iz razvalin s potrtim oorsjem. Ziitiefli 90 ga v Udni boršt, da tam ozdravi ali umrje. Na bregu sta lesni« rokovnjač« Pomieranec in Požaijanec. Vedno sta bila v rfrnfcbi i. Breso, ki je bil znan med ljudmi r imenom »sapa naoeta«. Pomiganec se je zval drugače Kosmač, doma iz Kamnje-ka, Požaganec p« Hojkar iz Tei.e-tiš. Pomiganec je imel navado, d« je pomigaral z očmi, Pcfaganec pa je imel eno nogo lesfno, ker so m« pravo odžagali. »Kako jc, Jane?.?« popraša Požaganec trpečega bolnika. »Sapa napet«, h koncu gremo!« »Le srčnost, Janez! Moja )er» je šla iskat rož za jnažo in e« ps-jačo. Ct ie ena ae ozdravi., te ue I so nihče drugi,« tolaži Breso tovariš z leseno nogo. Klali* pri hodnim.) V " Iz bolgarskega narodnega življenja Razvoj rokodelstvo Iz bolgarskega narodnega življenja: poljsko delo, — pri zajtrku, — delavci v rudniku v Popovem dola. Bolgarsko dekle s sadjem Najden Ikonomov je priobčil o razvoju bolgarskega rokodelstva v »N. Wiencr Tagblattu- zanimiv članek, iz katerega posnemamo: Rokodelstvo je na Bolgarskem najstarejša obrtna delavnost. Bolgarske rokodelstvo je nastalo iz tako imenovanega hišnega obrta, ki naj bi zaključeno gospodarstvo bolgarskega kmeta oskrbel z vsemi glavnimi življenjskimi potrebščinami. Polagoma je dosegel bolgarski rokodelec višino, do kakršne se ni mogel povzpeli noben drug sloj od Turkov pod-jarmljenega prebivalstva. Bolgarski rokodelec ni postal samo edini in prednostni dobavitelj turške vojske, temveč ie izvažal tudi v inozemstvo. Tako je »lo do leta 1848., ko se je pojavila na carigrajskem trgu prava industrija. Bolgarski pekovski vajenec V 1. 1850 do 1860 se je pojavila na bolgarskem trgu tudi francoska industrija, leta 1870 tudi avstrijska. S tem so izgubili bolgarski rokodelci, mestno prebivalstvo dokončno kot svoje odjemalce. Delali so samo še za prebivalce malih mest in vasi. Pa tudi tu so naleteli na velike težave. Zaradi uničenja ne- Narodna bolgarska plesna obleka izdelki te angleške industrije so dobro ustrezali potrebam in okusu v Turčiji živečih narodov. To jim je zagotovilo uspeh. Kmalu je moral bolgarski rokodelec ugotoviti, da je izgubil nekatere sloj« prebivalstva kot svoje odjcmalce. Razkošni izdelki angleške industrije še niso bili uničujoč udarec za bolgarske rokodelske izdelke. Tak udarec je bil šele uvoz sukancev in kasneje blaga, ki je uničil najvažnejše panoge bolgarskega hišnega obrta: predilnice lanu, platna in bombaža. katerih panog domačega hišnega obrta je namreč padla kupna moč prebivalstva inalih mest in vasi, Vendar je moglo bolgarsko rokodelstvo tudi v teh težavnih razmerah še naprej obstojati, in sicer prid-vsem zaradi starokopitnosti turškega^prcbivalstva, ki je ostalo še naprej odjemaiec domačih rokodelskih izdelkov. S pojavom sodobno strokovno izobraženih rokodelcev iz Avetro-Ogrske in Romunije na Bolgarskem, je bila prvotna rokodelska plast bolgarskih rokodelcev popolnoma iztisnjena iz turškega gospodarskega življenja. Nastale so čisto nove skupine, ki so preživel« krizo, poleg tega se je izoblikovala nova rokodelska plast, ki je bila podlaga za industrijska mesta Bolgarske. Pomen bolgarskega rokodelstva znatno prekaša pomen industrije zaradi večjega itevila v rokodelstvu zaposlenih oseb. Po zadujem štetju je bilo leta 1936 na Bolga^kem 69.232 rokodelskih obratov s 71.385 samostojnimi rokodelci, s 3088 nesamostojnimi mojstri, * 22.667 pomočniki, 29.024 rajefici in 8808 delavci. Skupno je bilo torej * rokodebi'. u zaposlenih 134.932 oseb Vrednost bolgarskih rokodelskih izdelkov je dosegla l 1936 nad 7 5 milijarde levov. Po tej cenitvi je imel samostojni bolgarski rokodelec v letu 1936 samo 600 mark lclnih dohodkov. Najvažnejše bolgarske rokodelske panoge 10 predelovanje kovin in lesa, stavbeni obrati, tiskarne, usnjarne, tkalnice ter živilski izdelki. Bolgarsko rokodelstvo daje kruha 134 932 družinam. Razvoh e možnosti za bolgarsko rokodelstvo so še zelo velike. j ! ven, tmo lahko ves čas videli oba. Opazili smo, da se je Petek sklonil, se nekoliko oddaljil od medveda, nato pa mu vrgel kamen naravnost v glavo. v svoje veliko začudenje sem ugotovil, da smo se vračali nazaj po isti poti proti Madridu, odkoder smo pr-ili Ko smo prekoračili kakih dvajset milj in Sli preko dveh rek, smo dospeli do neke planjave, kjer no samo, da ni bilo smga, ampak je tudi temperatura bila kar precej mila. Tukaj pa smo nenadoma zagledali pred teboj gore, skalovje in prepade, kjer ja vodnik naSel ne preveč položne steze, ki pa so bile skoraj brez »nega. Vtpeniali tmo »e po ovinkih, dokler nismo končno dospeli do vrha. Odtod (m ž« videli v daljavi francosko pokrajino, a kako daleč je bilo ie do nic!.., Kakor nalašč je prav tedaj začelo Ssežiti in sneg je padal brez prestan-jst ves dan in vso noč, tako da «nio so i« buli, da ne bomo mogli ne na-jrej ne nezaj. Toda vodnik nas jc pomiril, čcS da bo kmalu vsega konec. Slepo smo eaup&li vanj in nadaljevali pot proti severu. Tedaj pa smo oaieteii na drugo strašno zlo. Nekega večera, kake tri ure pr«. den se ie znočilo. so se nenadoma prikazali trije orjaški volkovi. Dva sta napadla vodnika, ki je jahal za streljaj pred nami. Lden je skočil konju Jaa hrbet, drugi pa je napadel vodnika, ni utegnil niti izvleči samokrese., sreči je Petek to opazil. Vzpodbodel konja in ko je bil le čisto blizu, sprožil svoj samokres drugarou vol-v glavo. Prvi volk, ki je planil konju na hrbet, se je prestrašil poka 8n zbežal. Kaj te jc zgodilo s tretjim, ni vedel nihče, ker so bil« oči vseh uprte v prva dva. Morda je bi! podoben generalom, ki pošljejo svoje vojake v boj, sami pa ostanejo na varnem ir. ob primeru poraza prvi zbeže. Konj je bil ves krvav, a Š2 hujše je bilo z. vodnikom, ki ga je zver pograbila «a roko in ga vsega opraskala Po stegnu. Se hujie pa bi bilo zanj, če bi mu moj pogumni Petek ne bil pri-hitel na pomoč. Ko smo si opomogli od strahu, obvezali za sito ranjetnega vodnika in j^iegovega konja, smo'se odpravili da-»je. z oroijem v roki. Naredili smo komaj kakih tisoč korakov, ko smo nenadonia zagledali pred seboj medveda. Prišel ie ie gozda in v hipu začudeno obstal, kakor omanjkanje stanovanj. V večje kraje hrvalsko *lržave je poslej mogoča naselitev samo 8 poseo-,nim dovoljenjem oblasti. s Tudi na Hrvatskem obvezen nasad sončnic. Hrvatsko ministrstvo za kmetijstvo je odredilo, da morajo kmetje, ki imajo pet oralov zemljišč, najmanj 5% od tega zemljišča uporabiti za nasade sončnic, od zemljišč večjega obsega pa 10%. s Vse vloge pri Hranilnici Neodvisne iržave 'Hrvatske so lani narasle od 1703 na 2800 milijonov kun. 8 Poseben vseučiliškl oddelek za živinorejo lioSejo odpreti na Hrvatskem. Nova knjiga Slovenčeve knjižnice Henrf Bcr4e«ux: Rodbina i©issi®%iilifi©¥ je že v prodaji, Izredno globoko pisan roman znanega katoliškega pisatelja vas bo golovo pritegnil. Je lo roman volje in ljubezni dru« žinskega očeta, ki hoče za vsako ceno rešiti družinsko čast in ohra-niti stoletno poštenost » tradicijo zasidrane rodbine. — Knjiga mora pritt v vsako družinsko knjižnico 1 Dobite jo po knjigarnah in trafikah. Strabtna eksplozija v Bombaju Bombaj jo veliko pristaniško mesto v Indiji, ki je zdaj toliko bolj važno, ker Angleži in Amerikanci za indijsko armado dovažajo vojne potrebščine. Dne 14. rprila pa se je lamkaj zgodila tako velika nesreča, da celo v teh groze polnih časih prekaša marsikatero drugo. V bom-bajsko luko je kanadski 8000 tonski parnik pripeljal mnogo bombaža, streliva, orožja in tudi zlata v palicah. Ko so delavci ta dragoceni tovor raztovarjali, je na parniku nastal požar. Vnel so je namreč bombaž, ki se rad vname. Nastal je silen požar, ki ga niso mogli zadušiti, nakar so se začele strahotne eksplozijo. Zanimivo je, da jo angleško časopisje šele te dni smelo obširno poročati o tej strašni nesreči. Angloameriško časopisje to nesrečo zdaj tako-le popisuje: Dve hudi eksploziji sta dne 14 aprila pretresle mesto Bombaj. Nastali sta v luki. Nesreča se je zgodila na krovu kanadskega 8000 tonskoga parnika. Velike množice delavcev so mrgolele na krovu te ladje, s kalere so raztovarjali les, bombaž, 300 posod nevarnega razstreliva ter za štiri milijone dolarjev zlatih palic. Naenkrat je začelo goreli, nakar so morali nehali raztovarjali. Požar je nastal med bombažem ter se je naglo razširjal. Ob štirih zjutraj se je doslej rjavi Si bojev soper komuniste Kidrič, Baebler, Kardelj, Korbek, Vidmar, Avšif. Kriišnik in Stante — je le nekaj imen za lisooglavo zver, ki se je a peklensko strastjo vrgla na uničenje lastnega naroda. Pri priitikomiinUtičnem zborovanju Narodne 'slraie v Idriji, ki je v vsakem pogledu -lepo uspelo, jo prišla tam ob velikem navdušenju Idrijčanov zopet do veljave slovenska beseda In slovenska zaslava. Glavni nosile« revolucije v meščanskih krogih je bilo našo skvarjeno meščansko razuinni-štvo. Dan «» dnem »sedajo nove postojanke slovenske narodne straže tudi v Istri, zadnji čas Ilirsko Bistrico in Klano. Pristojna oblast je zaplenila imovino upornikov inž. Tepine Pavla in njegove matero Pavle iz Ljubljane. Oboroženi tolovaji v Bcigradi! so 1$. maja umorili državnega tajnika pri ministrskem predsedstvu Cvetana Djordjeviča. Na resti med .lagodino in Cuprijo v Srbiji so komunisti ubili čelniškega vojvodo Blaška Mihajloviča. J500 mrtvih in mnogo oroija so izgubili te dni handiti v bojih v hrvatskem pogorju Kanlik. Nad S|«0 ljudi so komunisti zadnjič žrtvovali, da bi prišli v Trebnje iu Mirno peč. Vse njih žrlve so bile zaman. Dne 26. maja ob 8 zjutraj sta potekli dve leti, odkar je na ljubljanski Streliški ulici umrl mučeniška sinrli vseufiliSki profesor dr. Elirlich in akademik Viktor Roje. Slava njunemu spomin"! Komunizem je največji upor — proti Bogu. Čeprav se vse »oper nas zaroti. Ivino Slovenci obslali, če r.e bomo zvesto dižali svojega Boga, svoje Cerkve in vera. Komunizem je največja organizirana lal, kar jih pozna zgodovina. Slovenski narod je s vami, mri vi naši domobranski junaki I Vsi Slovenci šo niso šli Skozi vsa stopnje komunistične revolucije in z njimi združeno trpljenje. Vsi ti imajo 6e čas, da se pouče na primerih svojih bolj nesrečnih rojakov. »Zaraili boljše vidljivosti bo trelia zopet zažgati nekaj poslopij v Spodnji Idriji«, čitamo v nekem komunističnem povelju. V sobote, 27. maja so polotili k večnemu počitku na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu domobranska junaka Franceta Pograjca in Danila Capudra. Slava njunemu »pominul Z geslom prezidenta generala Rupnika: »Vsi in z vsemi sredstvi v boj proti satanskemu komunizmu k gre Dolenjska v novo življenje. Za katoliško Slovenes js komunizem največ-10 versko in narodno zlo, kar jih pozna zgodovina. B Boj zoper komunizem je naša venska in na-rodna'dolžiiost. dim naenkrat spremenil v mlečno-bell in ogromen rdeč ognjeni r.ubelj je šinil visoko proti nebu. Ta ognjeni zubelj je .bil tako vroč, da se je želoZI,i poveljuiški mostič pri priči raztopil in jaiuburi so popadali v morje. Poveljnik gasilcev je zdaj ukazal, naj gasilci naglo zapuste ladjo in njeno bližino. Preden pa so vsi ga3ilci bili na varnem, |« že nastala prva eksplozija, ki je bila tako huda in silna, da je blizu stoječo 4000 tonsko ladja dvignila v zrak ter jo vrgla na ladjedelnico. Vse, kar je bilo v ladjedelnici, je dobesedno izginilo. Izginilo je med drugim tudi 7 gasilskih ladij, da o njih ni niti sledu ostalo. Ena izmed mnogo zlatih palic, ki so frčale po zraku, je priletela na verando neke hišo, ki stoji celo miljo stran od pristanišča. V hotel Taj Mahal jo pridirjal častnik, vej črn od dima in ves krvav, ki je kričal: >Po zraku lete človeške roke, noge in glave. Slrašnn je!< Bilo je res strašno. Nesreča pa a tem ni bila ša končana. Od silne vročino in daleč okoli letečih ogorkov je začelo goreti tudi v mestu. Gorelo jt n« vseh koncih in krajih. Dim je bil lako gost, da je bilo nebo čisto črno. Bila je taka tem«, kakor bi bila noč, dasi je bilo šele popoldne. Nastopili so stražniki, gasilci, vojaki, vse, kar leze in gre, da je pomagalo gasiti in ljudi miriti. Toda pol ure za prvo eksplozijo je nastal« še druga, ki je bila še hujša ko prva. Zdaj ja nastala resna nevarnost, da se bo vnelo vse me-sto, ki šteje poldrugi milijon prebivalcev. Angleške, ameriške in indijske čete so morale celih' 3 dni gasiti, preden ae jiin je posrečilo ogenj v glavnem omejili. 1'ijonirji so morali več sto hil razstreliti, da so preprečili, da bi ae požar ras-širjal. Končno so oblasti izdale uradna poročilo, kjer pravijo, da j« mrtvih 300 ljudi," ranjenih 1815, brez strehe pa 50.000 ljudi. Škode je pri zavarovalnicah doslej bilo priglašene za 150 milijonov dolarjev, vendar dohajajo še vedno novi zahtevki. Kmet fq ejijaka o „platonsk€m letu" Bilo jo svoje čase, ki so bili še mirni in k« so ljubljanski študentje po naši Dolenjski še mirno prepevaje potovali, ko so bile počitnice. Tako sla v- mirno dolenjsko vasiro nekega dne priSI« dva odrasla študenta, ki sta stopila v prijazna krčmo ter si dala obilno post reči s cvičkom in temenšimi poslrvmi. Bila sta prijazna fanta, ki sta bila na vso moč zgovorna. Kmečki krčmar ju je rad poslušal in je prisede!. Pripovedovala sta mu, da sta študirala v Italiji, in sicer na univerzi v Bolognl, kjer sla bila deležna najviijega droslovja. Med drugim sta venomer govorila o »platonskem leliic. No, kmet je bil ne lo radoveden, temveč tudi pouka željan, zato ju je vpr«-šal, kaj je to — platonsko leto. Prijazna dijaki sta možu povedala, da je platonsko leto nekaj čudovitega. Cez trideset tisoč let se namreč — tako sla bajala — vsak dan spet ponovi in bo fe« 30.000 let na današnji dan spet vse ravno lako, kakor je danes. Onadva bosla takrat spet s rde I« v tej krčmi in pila cviček ter jedla postrvi, kmet pa bo spet sedel pri njiju in poslušal. Mož j« molčal iu samo malce z glavo zmajal, ker še ni vedel, kam pes laco moli. Pa se oglasi eden izmed obeh fantov ter žične znova: »Veste kaj bi vas prosila?« »No, kar povejte!« pravi kmet. »Bodite tako prijazni in počakajte, da hov« današnji zapitek plačala ob prihodnjem platonskem letu, ko bova spet sedela tukaj za vnšo mizo. Takrat bova vse poravnala.« »Tisto, kar sla pripovedovala o platonskem letu,« se oglasi krnel, »je gola resnica. Cisto natanko se spominjam, da sla pred 30.000 leti Mi prav vidva prišla k meni ter sem vama tudi takrat postregel a cvičkom in postrvmi. Amp" prav tako, kakor danes sta me tudi takrat pro* Riia, naj s plačilom počakam do platonskega 1««-Rad sem vama ustregel. Zato vaju prosim, <" mi tisti zapilek danes plačata, za današnji zapitek pa vaju rad počakam do prihodnjega P'»" tonskega lela.c Tako je bistri slovenski kmet dokazal, da s« da vleči za nos takim ljubljanskim gospod ko"1' D. Mioni — V. L o v i i n Zgodovinski roman li i a s o v a v. Pavla 89 Izmael Je predočil namestniku dvoje dobrih prilik, da pride do denatja: pod katerokoli pretvezo naj zapleni Ananijevo premoženje in od no-voimenovanega velikega duhovnika naj zahteva visoko takso za imenovanje, Dal mu je tudi razumeti, da bi bil on sam pripravljen sprejeti za drago ceno veliko duhovništvo, do katerega ima pravico; ali ni on prvak duhovnikov in poleg tega »elo obziren? Ni govoril glušcu. Antonij Feliks si je Skoval zaklad iz teh besed in ko je prišel Ananija na obisk, da se poslovi, se je namestnik izjavil na tak način, da se je veliki duhovnik vrnil zelo potrt. Govoril mu je o svoji dolžnosti, da mora skrbeti, da zavzemajo najvišje mesto v Izraelu vredni duhovniki, prijatelji Kima in spoštovani od vseh. Ananija je ugovarjal. Veliki duhovnik na more biti odstavljen, marveč mora ostati na svojem položaju do smrti. Feliks mu je rekel, da je nad Mozesovo postavo rimska pravica, ki ne dovoljuje namestniku odstavljati le navadnega velikega duhovnika, marveč celo podložnega kralja, kadar to zahteva javna blaginja. Ananija so tega ni imel batL Te besede niso ničesar namigavale: namestnik nima trenotno ničesar, pa prav ničesar proti njemu: ako bi mu bil sovražen, bi ga ne bil pustil toliko časa na oblasti. Ni storil ničesar drugega, kakor da mu je omenil pravico, ki se je Rim ne bo pustil nikoli vzeti in ki jo namestnik lahko livaja, kadar bi se mu zdelo potrebno odstraniti velikega duhovnika, ko bo imel razloge in ga nadomestiti z osebo po svojem prevdarku. Ananija bo dobro govoril o namestniku, požrl Je svojo oiabnost in se poniževal pred njim. Tako tedSio mu Je bilo poniževanje, toda nihče se toliko ne plazi pred mogočnikl kakor ošahnež. Prisegel je xato v srcu, da se bo maščeval nad izmaelom. Zdaj Je napočila borba med njima; nista več govorila; nobenega upanja soglasja med dvema castilakomnima starcema. Ti.di če bi se Rahela vrniti domov, bi Izmael ne -popustil,--da bi postal-zet velikega duhovnika. Hotel je doseči najvišjo čast in vladati, ne da bi moral Imeti kak ozir na svojega prednika. Anasiija je opustil misel na svoj prvotni načrt, da bo obiskal Jude v Galileji, kjer bi ga slovesno sprejemali in se je raje vrnil v Jeruzalem, da brani svoj položaj in se polasti mnogega denarja Ia polnih tempeljskih blagajn, za slučaj ako bi bit zares odstavljen. Vrnitev v Jeruzalem ni bila nič kaj prijetna. Vračal se je, ne da bi bil dosegel svoj namen. Moral Je celo priznati velik neuspeh in njegova moč je ne malo splahnela. Kaj bodo rekli o velikem duhovniku, ki mu ni uspelo doseči, da bi bil knsrovan skruuilec templja. Kaj ga je premotilo, da se je podal k namestniku v Cezarejo, J>a ni dosegel pravega namena niti za ceno takega poniževanja? Ananija je spoznal, da so njegovi dnevi Šteti. Potovanje v Cezarejo je bila zadaja nepremišljenost, njegov polom. ♦ » * » Ko ]• priSet v Jeruzalem In stopil v lastno hISo, nrn Je izročil star služabnik neko v platno saSito in dobro zapečateno' pismo. »Prišlo je dva dni po tvojem odhodu.« Kdo neki mu piše? Odpre zavitek in vzorne ven listič papirja, popisan z znanimi malimi gr-Iklml znaki, ki jih je on poznal. Tako je pisala njegova hči, ki ni znala pisati hebrejsko, marveč B»e je naučila grško od sužnje učiteljice, ki ji jo e bil kupil in jo zopet prodal, ko je videl, da se e hči zadosti naučila. Pismo od Rahele? Rahela je bila zanj mrtva. Okraja pisma sploh ni' hotel čitati, toda radovedni je bila večja od nevolje. Naglo je preletel tratke vrstice. »Očkal No bodi je«en namel Nisem mogla "»ti za moža Izmaela, Fabijevega sina, ki ni nel pravico zapoditi Tamare. Očka, zdaj sem ale« proč od tebe. Reci mi, da mi odpuščaš; reci J'*, da mi dovoljuješ poročiti mladeniča, ki ga Jitbim. Privoli mi, očka. Odgovor izjoči tistemu, 'i ti lzrofl ptgnto in jaz se povrnem k tebi s svo-bn moSera.« Ananija buši v gromek smeh. »Torej Ip imela ljubljenca, ki ga jaz nisem ?« reže Je7,no k. vpraša služabnika; »Kdo je prinesel to pismo?« »Neznaenc ia je čakal odgovora.« »Ali se povrne?« »Rekel sem mu naj pride, ko se povrneS ti.« Ananija odide v delovno sobo. »Ali je morda Ozej,« vpraša samega sebe. Kaj naj odgovori Raheli? Nič. Ona je zanj mr'va. Toda za koga je zbiral toliko denarja; za koga naj kopiči zaklade? Za koga je bil odločen [»naredili zapisnike, da bo prišel tempeljski denar v njegovo blagajno? Za koga je kopičil denar, ako nima nikogar, da mu ga zapusti? Strašno praznino je začutii v srcu; močno hrepenenje, da vidi Rahelo in ji odpusti. Potem je pa zopet bušil v nov gromek smeli. »Staram se! Za koga naj bom bogat? Da bom gospodoval in da bom spoštovan od vseh. IJenar me bo naredil vsemogočnega:« Prav ta dan je prosil Ozej za razgovor. Rahela je bila torej v njegovi hiši in on prihaja s prošnjo, da veliki duhovnik pristane na gotova dejstva in mu dovoli hčerino roko, da konča s svojo domačo nesrečo? Nihče drugi ne bi bil bolj prosil in sprejel Ratietine roke. Ananija mora biti vesel, ako jo zapeljivee vzame za ženo. Dovoli mu vstopiti. Toda na prvi pogled se je prepričal, da njegov sum ni bil utemeljen. Ozej je bil shujšal, oči je imel vdrte in obraz raztegnjen v globok obup. Srečen človek se ne pokaže tak. »Kje je Rahela)« je bilo prvo vprašanje, ki ga obrne nanj. V Ananijevi glavi se je podila zlobna misel. Ti meni, jaz tebi. ei Je mislil. Tako, prav tako se je zgodilo. On se je hotel maščevati, pa je bil sam maščevan. »Rahela* Ne veš?« vpraša, »Saj sem ti vendar povedal. Saj vsi vedo.« »Zbežala? Zares zbežala? vzklikne Ozej, popolnoma obupano. »Ugrabljena.« »Kdo si je drznil ugrabiti hčer velikega duhovnika?« »Človek, ki ve, da se veliki duhovnik ne bo drznil nastopiti proti njemu, ker je tudi sam du-hovskega rodu in bi njegova sramota padla na ves duhovniški rod.« »Izmaelt Torej vendar oni Pa je zanikal.« »Ali si mu mar verjel? Uliožec! Zakaj se nisi maščeval in osvobodil Rahele?« ga s prezirom vpraša veliki duhovnik. »Torej je Rahela proti svoji volji pri njem?« »Ona te ljubi.« »Ali jo smem poročiti, ko je že bila v njegovi oblasti?« vpraša Ozej z obupanim glasom. Vse ie bilo zanj izgubljeno. Ni mogel živeti brez Rahele in ni mogel poročiti deklice, ki je preživela štirinajst dni v hiši drugega moškega. »Ako jo nočeš poročti, jo vsaj maščuj!« »Prav si povedal. Moram jo maščevati I« zavpije Ozej in odide. « Ozej je skoraj stekel in Ananija ee je začel baviti s svojimi knjigami. Niso bile to poučne knjge; veliki duhovnk se ni učil; bile so knjige tempeljskih doliodkov in izdatkov In razlike, koliko je svetišče imelo premoženja in kar je on vedoma ponaredil... Vendar se ni mogel dolgo pečati s tem, ker •e je Baraba najavil. Stari hudodelec se je zelo postaral, pa se te lil odrekel obrti. Smehljaje je vstopil. »Prihajam po napitnino.« »Ali si jo odkril?« vpraša Ananija. »V Peli je.« »Belcebubl Tja ne seže moja oblasti« zavpije valiki duhovnik. »Sama?« »Zbežala je z nazarenskim mladeničem.« »Nazarencem, praviš?« kriči veliki duhovnik in se kar trese od jeze. »Odšla je med nazarence.« »In ta mladenič?« »Je Natanael, Savlov nečak.« »Te kuge I Jezus naraireški,' ti « se dobro ma- Kevall Umoriti sem ti hotel poslanca, pa »m ugrabil hčer!« vpija, veliki duhovnik in odstort Barabo 1 obilno napitnin«, ■ (Dalje prihodnji«.! 77. Kralj je bit sedaj srečen in je hotel zopet svojega zaupnega ministra. In nato je vita storita, da jc postal Benjaminov oče kraljev prvi minister in kralj je bil z njim na vso moč zadovoljen. 78. Z vilo Gozdano pa jc odšel Benjamin nr Srebrno Jaso v Vilinski grad in tam sta zaživel novo, čudovito življenje. r-^^tg,- ? ----- V> rt;., u! I§rjr V. j hM .79. Z očetom pa se vidita, kadar se komu poljubi. Vilina čarobha palt:'ca je zelo dobro sredstvo za vse— tudi ia premagovanje še tako velikih razdalj. Konce 18.000 židovskih trgovin Na Madžarskem je precej židovske nadlege. 5vh»h> v Budapešti je bilo v zadnjem času zaprtih 18.000 židovskih trgovin. Ministrstvo za trgovino smlaj preiskuje, katere teh trgovin <*> važne za oskrho prebivalstva. Bivše židovske trgovine boli« prevzeli v prvi vrsti trgovci iz tistih krajev, ki so bili porušeni od bombnih napadov in odpuščeni vojaki. Evropski lan Pridelovanje lanu pospešujejo že od začetka vojne. V Severni Ameriki se je pridelek lanu v enem letu povečal od 9.7 na 14.14 milijona metrskih stotov. -- Ves pridelek v Evropi se je zvišaj od dveh na dva in po! milijona stotov, pri čemer ima znaten delež Nemčija. K.risanka §2- 21 Križem sveta Lepi zaslužki bolgarskih vrtnarjev ▼ Nemčiji ■'asopis »Siidost-Eehot piše, da so bolgarski rji lani poslali domov iz Nemčije nad V5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 | 10 11 12. 13 14 15 16 20 17 18 19 21 22 28 24 25 26 27 28 29 30 31 32 38 34 35 3« 37 38 Vodoravno: t. kovina, 5. rimski bog vojne, 9. starorimski uradnik, 10. redovnik — mašniik, lt. gradbeni material, li najnižji sloji v Indiji, 11. osebni zaimek, 14. kraj pri '1'ržicu, 16. stopinje. ki jih pušča kdo za seboj, 17. dan v tednu, 19. češka pHtrdilnica, 20. kemični znak za rirbidij, 22. rečica, 24. predlog, 115. arabski plemiški naslov, 27. staroslovanski lx>g, 28. malajski »tok, 30. del obleke, 3t. začetnici imena in priimka tdotieiiskega pisatelja, 32. prebivalec vasi v ljubljanski okolici, 34. bolečina, 33. ose-lia iz Gregorčičeve pesmi >Hiscr«. 36. pristanišče ob Jadranu, 37. azijska država, 38. velika luža. Navpično: 1. del naše dežele, 2. trdnjava v 'Arabiji. 3. začimba, 4. španski spolnik, 5. pla-n«t, 6. Iiunski kralj, 7. debeli, 8. morje ob južni Kvropi, 10. veznik, 12. naslov Sienkievvieze-vega romana, 14. zal, 15. snežni vihar, 18. posoda za vodo, 21. manj kot sveli, 23. gomila, 26. imo francoske junakinje, 29. glej 37. vodoravno, 31. žre volno. 33. italijanski veznik, 34. prebivalec dela Afrike, 36. predlog. Rešitev križanke št. 80 Vodoravno; 1. Bog, 4. pes, 6. Una, 9. brv, 11. sto, 13. od, 15. krama, 16. ma, 17. kes, 1». oje, 20. Bug, 21. osir, 22. polo, 20. del, 24. itd., 35. lan, 26. Elon, 27. Ante. 28 las, 29. trs, 81. akt, 32. Er, 33. krilo, 35. Ak, 80. dan, 87. ako, 99. Don, 40. pav, 41. ajd. Navpično: 2. Ob, 8. Grk, 5. onajsiorica, 6. uta, 7.' nio, 8. rokodelec, 10. vro, 11. sme, 12. zagonetka, 14. desetar, 1«. mulalka, 18. silos, 20. bolim, 29. tra, 30. sla, 38. kan, 34. Oka, 30. do, t8. oj. C dinarji ____ , — milijonov mark svojih prihrankov. V nemških krajih tvorijo priseljeni bolgarski vrtnarji patriarhalne skupine. Vodja ali" gazda skupine ima vso oblast, člani pa niso navadni uslužbenci, temveč, delničarji pri dohodkih vrinarskega podjetja. Mesečno dobivajo predujme na obračun in razdelitev dohodka, ki se napravi ob koncu sezono, ki traja od pomladi do pozne jeseni ter je polna vnetega in trdega vzajemnega dela. Bolgarska vrtnarska srenja Ima vzajemno urejene vse nabave, preskr!>o članov in tudi vnovčevanje pridelkov. V enem poletju si prištedi bolgarski vrtnar po 3000 do 4000 mark. S tem prihrankom sc pred zimo vrne domov, zgodaj spomladi pa je kpet pri svojem gazdi, ki ostane navadno tudi čez zimo v Nemčiji. Irsko platno Ko so se po izbruhu vojne zmanjšale dobave lanu iz dežel celinske Evrope in tudi iz Rusije, jo poslal za Anglijo zelo važen in»ki lan in z njim vred ludi irska industrija, ki ga predeluje. Tedaj so se pokazali politični in gospodar-ski ukrepi angleške vlade proti Irski, ki hoče na veliko jezo Anglijo oslali izven sedanjo vojne, hot dvorezni med. Ce Irska iz Anglije no dobi kuriva, obnemore tudi tista njena industrija, oil katere ima Anglija zlasti med vojno veliko korist. V začetku vojne se ni dalo dobiti dosti lanu in platna iz Irske. V severnih irskih pokrajinah so obsegali nasadi lanu 1. 1939 samo 8500 ha in irska industrija platna je morala uvažati do 90 odstotkov potrebnih surovin Iz Belgije in Rusije. Do leta 1941. pa so irske nasade tam razširili na 36.500 ha in irsko platno je postalo zelo važno v angleškem vojnem gospodarstvu zaradi velike uporabljivosti pri opremi letalcev in padalcev. Anglija je slej ko prej navezana na dobave irskega platna, zato ji je gos(K«larska zapora nad Irsko v veliko škodo. Prehrana v Srbiji Vsi srbski odjemalci so razdeljeni v fi skupin: običajni potrošniki, delavci, nočni delavci, težaki, delavci pri najtežjih delih ter delavci pod. zemljo. Obratom so naročili ustanoviti posebno delavske kuhinje. Racioniraiji so sedaj naslednji predmeti: moka, stročnice, sladkor, meso in mast. Za krompir in zelenjavo skrbe razdeljoval-ne tvrdke. Dodelitve so rnzllčne z ozirom na obrale, v nekaterih n. pr. dobe delavci mleko, v drugih zo|>el čevlje. Potrebne količine živil morajo dobaviti v določenih količinah okrožja v podeželju, za zbiranje pa poskrbe pooblaščene tvrdke s sodelovanjem okrožnih in poljskih poveljstev. Zalo pa doba podeželska okrožja tobak, sladkor, sol in petrolej. Obrali, ki so po zadnjih letalskih napadih takoj začeli delati, so dobili posebne dodatke mesa in maščob. Izločeni pa so bili oni obrati, kjer so je dno 1. maja delalo manj kot 7 ur dnevno. Mestno prebivalstvo dobiva sedaj živila na karte, za kar je bil avgusta 1943 v Belgradu ustanovljen poseljen preskrboy«lni urad. Dobave živil, ki so napisane na kartah, so zagotovljene. Po tem je bilo ustanovljenih še mnogo prettkr-bovalnih uradov v podeželskih inesiih. Za pobijanje črne borze skrbe z dovoljnimi dovozi, kot n. pr. zelenjave in sladkorja iz Ranata. Grško čebelarstvo Grško podnebje je posebno ugodno za čebelarstvo, Grški med slovi po svetu zaradi odlične kovosti. L. 1983. so v Grčiji pridobili 3,521.200 kilogramov medu v vrednosti 70 milijonov drahem in 287.500 kg voska v vrednosti 24'milijonov drahem. L. 1938. je Grčija izvozila 48.247 kg medu v vrednosti 1,659.701 drahem, naslednje lelo pa 60.014 kg medu v vrednosti 2,417.419 drahem. V Grčiji bi se čebelarstvo lahko razširilo v toliki meri. da bi dalo 50.000 stolov medu in 500 stolov voska. PRAVNI NASVETI Vožnja s kolesi in triciklji zopet dovoljena. Prezident pokrajinske uprave je ukinil prepoved vožnje s kolesi in tririklji. Tako se od 3. junija dalje spet lahko vozimo z navadnimi vozili, Vsak vozač kolesa ali triciklja pa mora imeti prometno knjižnico, ki jo izda v Ljubljani uprava policij«, za deželo pa okrajna glavarstva. Novi gradbeni predpisi. Po novih predpisih se smejo gradnje katerihkoli stavb začeti ali nadaljevati samo tedaj, fo je biia izdana gradben« dovolitev Šefa pokrajinske uprave. Kdor ima ura-divo ali pomožno gradivo, gradbene stroje ia gradbeno orodje, mora do petega dne vsakejs meseca prijaviti krajevno tiristojni pokrajinski upravi njih količino s stanjem konec predhodi nega meseca. Razpolaganje z gradivom, gradi«, nimi stroji in vsem ostalim gradbenim orodjem je dopustno samo v obsegu gradbene dovolitve ali pa s posebno odobritvijo dela pokrajini« uprave. Plačilo dedne takse. - V. J. K. Ofe je v oporoki zapustil posestvo sinu, vendar je pridrial •gospodarstvo in užitek posestva svoji ženi — si. novi materi. Kdo bo moral plačati dedno takso? — Oba dediča sta zavezana taksi. Mati bo plačala dedno takso od vrednosti pripadle ji pravic« užitka, sili pa bo plačal takso od vrednosti po-seslva, vendar šele leduj, kadar preneha inato. rina pravica do gospodarstva in užitka na njegovem posestvu. Sin bo moral takrat prijaviti prenehanjo te materine pravice davčni upravi. Dolg pokojnega moža. - J. B. Skrbi vas, h vam bodo za plačilo dolga pokojnega moža za-rubili pokojnino in zavarovalnino. Vprašate, »!l bi mogli to preprečiti? — Za dolgove pokoineg« moža jamči njegova zapuščina. V zapuščino p« se ne šteje ženina pokojnina in se ji torej na more zarubitt za plačilo moževih dolgov. Tudi zavarovalnina, ki jo prejme žena na podlagi zavarovalne pogodbe, ki jo je bil mož sklenil I njeno korist, ne spada v zapuščino. Skrb ia rejenr«. - E. P. V reji imate tujen otroka, ki ga starši ne morejo vzdrževati. Vpri-šate, ali bi lahko zahtevali vsaj delno povrsittJ stroškov, ki jih imate z njegovim vzdrževanjem? — Ce starši ne morejo ničesar prispevati z» otroka, se obrnite na za otroka pristojno občino, da vam ona pomaga. Mogoče bi ludi pri kakšnem dobrodelnem društvu kaj dobili. Odložitev prisilne izpraznitve stanovanja. - C, B. H. Obsojeni sle bili, da morate izprazniti sti. novanje. Na vaš predlog je h od išče prisilno praznitev za toliko časa odložilo, da vam mestu* občina nakaže drugo stanovanje. Vprašate, ali lil mogli doseči, da bi ostali kar v sedanjei?! stanovanju, ker vam to ugaja? — Ker ste bili olisojenl na izpraznitev stanovanja, ima hišni lastnik gotovo zakonite razloge, da se vašo slanovanje njemu prepusti. Zato je dovolj ugodno za vas, da bost« lahko v stanovanju, do katerega nimate več pr«' vire, počakali toliko časa, da vam nakažejo druga Razveljavi) odpovedi stanovanja po pravomoŽM obsodbi na izpraznitev no boste mogli doseči. Moli optasralfc Pristojbina ta male oglas« se plafuje naprej. Ffihrajinsfta tafijsla šola na firsnii sprejme na Sleino učno dobo dva vrtnarska vajenca v starosti od llj do 16 let naprej, Resni interesentje se lahko predstavijo osebno ali pismeno na zavodu. Fflfji P? prodam. — M. Vižln, p. Brezovica pri Ljubljani, I.ukovies 4. vos, lažji, za vožnjo « kravo. Neslov: Marijana Slana, Brezovi« št. 186. •Donoljnb« stana 24 lir t« celo lato. ea Inozemstvo MII, J oLuI7?IliLJ?,' rav?"'c|J- - Alle in Lalbacb - Vsi v Ljabljani. f, pa oprava .Do-oH-ba. - rek..«««. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana