Direktor NT&RC d.o.o. Jože CerovSek_. ŠT. - LETO XLVIII , - CELJE, 4. 8.	- CENA ISO SIT Glovni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejcičj
DARS odloča samostojno
Lasfn/lc/ se mora// spn/azn/f/ s procfa/o zem///5Ć za gradn/o a vfocesfe. Sfra л 2. ________________________ ™___
Reportaža
Srečanje na Pilštajnu. Stran 8.
Dobrna
S konjeniki v kostanjevo noč. Stran 15.
Osebnost meseca
VodiGregorCankar.Stranß.
Rokomet
Težek žreb Celjanov. Stran 17.
Svet'nska božja pot in venček legend. Stran 21.
Kronika
Z dovoljeno hitrostjo le izjeme. Stran 18.
Najbolj živahna je sobota. Stran 19.
Svet v
njegovem
očesu
Arpad Šalamon, najboljši slikar med modelarji. Reportaža na straniò
Trnuljčica
odpira oči
Logarska dolina ni več aspana, umazana In prazna. Stran 20.
Trda pot do učenosti
" Prve pošiljke učbenikov šele prihodnje dni. Stran 6.
Spretnosti v zraku
I	Reportaža z mitinga v Levcu na strani 7.
2
kom en'tiramo
Pisma potujejo, doevi tečejo
Maja je bila v Rimskih Toplicah znamenita javna tribu-
na o nadaljnjem razvoju zdravilišča. Dogodek je bil odme-
ven zato, ker so predstavniki Krke, Petrola in Ministrstva
za obrambo podpisali pismo o nameri, da bodo ustanovili
novo družbo, ki bo poskrbela za odprtje zdravilišča, kar se
naj bi zgodilo v šestih oziroma sedmih mesecih. Udele-
ženci javne tribune in drugi so bili s tako odločitvijo
seveda zadovoljni, saj je prišla kot obliž na razbolele rane,
kajti zdravilišče je že štiri leta zaprto in namesto, da bi
prinašalo denar, ga zapravlja.
13. junija in 13. julija smo poiskali informacije o poteku
del, vendar smo bili razočarani, saj se pravzaprav ni nič
spremenilo. Vse je še v fazi dopisovanja in dogovarjanja
ter iskanja najustreznejših rešitev. Predsednik KUD S.
Avsenik v Rimskih Toplicah Drago Zupan v zadnjem času
skoraj vsak dan dobi kakšno pismo ali ga kdo od podpis-
nikov pisma o nameri pokliče. Pri KUD S. Avsenik so šli
celo tako daleč, da so napisali pismo predsedniku sloven-
ske vlade dr. Drnovšku in ga prosili za pomoč, da tudi ta
projekt rešitve Rimskih Toplic oz. zdravilišča ne bi propa-
del. To mu je zamerilo Ministrstvo za obrambo oz. Miran
Bogataj, vendar se je po zadnjih pritiskih le začelo nekaj
premikati. Najprej se je oglasila Krka in obrazložila svoje
težave, zdaj se je dvakrat oglasil Petrol. Zadnje pismo so
dobili 25. julija, podpisal pa ga je generalni direktor
Petrola Franc Premk. Citiramo:
»Na zadnjem sestanku smo se podpisniki pisma o name-
ri dogovorili, da pospešimo delo pri ustanovitvi nove
družbe s tem, da smo posameznim službam naložili, da, če
je le možno, do začetka septembra, ko naj bi se podpisniki
pisma o nameri ponovno sestali in pregledali delo, pravne
službe rešijo vse pravne probleme, ki še obstajajo, da bi
lahko že v septembru prišlo do ustanovitve družbe Rimske
Toplice.«
Konec tega tedna (13. avgust) bodo minili trije meseci,
v katerih so reševali stvari, ki bi pred podpisom pisma
o nameri morale v večini biti že rešene. Zaradi poletja in
dopustov ter naših počasi delujočih uradniških mlinov
smo lahko prej pesimisti, kot optimisti, da bo družba
v začetku septembra res ustanovljena. In če zdaj tri izgub-
ljene mesece prestavimo v prihodnje leto vidimo, da je
tudi naslednja sezona v glavnem izgubljena. Človek se
nehote vpraša, kaj so na raznih pogovorih, ki jih ni bilo
malo, govorili prejšnja leta, da je za zdaj za rešitev ostalo
praktično vse. Obstojajo pa realne možnosti, da se pojavi
še kakšen »zaviralni momentki bo še za kakšen mesec
prestavil dan, ko se bodo odprla vrata zdravilišča v Rim-
skih Toplicah.
TONE VRABL
Lastniki zemljišč se bodo
morali sprijazniti s prodajo
Družba za gradnjo avtocest
(DARS) je prejšnji teden pre-
jela dokument ustavnega so-
dišča, v katerem je zapisano,
da so vsi dosedanji postopki,
povezani z izdajo lokacijske
dokumentacije za avtocestne
odseke, ustrezali predpisom.
To pomeni, da lahko DARS
zdaj povsem samostojno odlo-
ča o odkupovanju zemljišč in
nadaljevanju drugih postop-
kov, ki so potrebni za začetek
gradnje avtocestnih odsekov
skozi Savinjsko dolino in tudi
vzhodno ljubljansko obvozni-
co. Znano je, da je pokrajinski
odbor Slovenskega ekološkega
gibanja iz Celja skupaj z last-
niki zemljišč zahteval od
Ustavnega sodišča sodbo o za-
konitosti uredbe o lokacijskem
načrtu. Cenilci in drugi delav-
ci že delajo s polno paro, a za-
mujenega časa, ki je nastal za-
radi omenjenih razprtij in na-
sprotovanja nevladnih organi-
zacij, ne bo več mogoče nado-
mestiti. Odsek avtoceste med
Arjo vasjo in Vranskim naj bi
začeli graditi novembra letos,
nekateri poznavalci pa menijo,
da s terenskim delom letos
vendarle ne bodo mogli začeti.
Kako bodo na razsodbo
ustavnega sodišča reagirale
nevladne organizacije ostaja
odprto vprašanje. Vendar pa je
slišati, da med lastniki zem-
ljišč v Savinjski dolini ni več
toliko nasprotovanj glede od-
kupa, saj so z najnovejšimi ce-
nami, ki so jim jih ponudili,
menda lahko kar zadovoljni.
Tako se večinoma zavzemajo
za izplačilo denarja.
Določanje tras za posamez-
ne avtocestne odseke je v jav-
nosti povzročilo precej hude
krvi, še posebej cesta skozi Sa-
vinjsko dolino, kjer so se pred-
stavniki nevladnih organizacij
zavzemali, da naj trasa ne bi
potekala skozi rodovitne kme-
tijske površine. Načrtovanje
tras, to moramo upoštevati, pa
je precej zapleteno početje.
Tako je Družba za gradnjo av-
tocest podedovala načrte iz
minulih obdobij, največ teh se
je nanašalo na cestne povezave
od severa proti jugu, zdaj pa
ima prednost pri načrtovanju
in gradnji smer od zahoda pro-
ti vzhodu. Vsak načrtovani od-
sek avtoceste mora najprej
ovrednotiti Republiški zavod
za prostorsko planiranje, kar
pa mora storiti v skladu z me-
rili, veljavnimi tudi v Evropi.
Pri tem morajo upoštevati re-
gionalni in urbani razvoj, pro-
metno učinkovitost, ekonom-
ska merila in seveda vplive na
okolje. V zgodnjo fazo načrto-
vanja naj bi vključevali tudi
lokalne skupnosti, le-te pa
imajo nemalokrat zelo različ-
ne poglede na predlagane na-
črte. Vedeti pa moramo, da je
načrte, ki so že nekaj let spre-
jeti na globalni ravni, težko
spreminjati. Mogoče so le
manjše spremembe na izved-
beni ravni, nikakor pa, pravijo
poznavalci, ne pride v poštev
določanje povsem novih tras,
kajti za pripravo načrtov je
potrebnih nekaj let, v tujini pa
zanje porabijo od pet do deset
let.
KL
Preboldčani brez pošte?
Kmetij sica zadruga Pre-
bold je obvestila celjsko
PTT, da bo s 1. septembrom
prekinila najemno pogodbo.
Pošta ima namreč svoje pro-
store v zadružnem domu
v najemu. Kmetijska zadru-
ga se je za takšen sklep odlo-
čila, ker zahtevajo zemljišče,
kjer je sedaj kmetijska pre-
skrba, nazaj bivši lastniki
Tanjšek, ali pa jim je treba
plačati 130.000 mark, teh pa
zadruga nima, zato bi naj
prodajalno uredila v seda-
njih prostorih pošte.
Pošta se s tem seveda ne
strinja, pa tudi postopek ni
enostaven. Preden bi našli
novo lokacijo in uredili nove
prostore vključno s telefon-
sko centralo, bi minili naj-
manj dve leti, vprašanje pa
je, če bi vlada Slovenije ta
dela sploh vključila v svoj
investicijski načrt. V vsakem
primeru pa bi bil ogrožen
nadaljnji razvoj telefonije.
Na sestanku predstavnikov
pošte, zadruge in krajevne
skupnosti niso našli rešitve.
Vsi so menili, da se bo treba
_ dogovarjati, zadruga pa naj
čim prej pripravi predlog,
koliko naj bi pošta plačala
za morebitni odkup prosto-
rov ali pa najemnino za ne-
kaj let v naprej.
V	tem primeru bi denar
zadruga porabila za izplači-
lo zemljišča nekdanjim last-
nikom Tanjškom.
JANEZ VEDENIK
Vzdrževalna dela
v Gorenju
V	Gorenju Gospodinjski
aparati med poletnim kolek-
tivnim dopustom vsako leto
opravijo večja obnovitvena in
preventivno vzdrževalna dela,
ki jih med rednim obratova-
njem ni mogoče izvršiti.
Letošnja poletna dela v teh
dneh zaključujejo, v programu
Hladilno zamrzovalni aparati
pa že delajo. V tem programu
so zamenjali hidravliko na li-
niji Miramondi, v obratu Hla-
dilniki so dogradili viseči
transport od linije Olma do li-
nije Dodelava in namestili do-
daten razvod za poliuretan.
Največje obnovitveno delo
je zamenjava strešne kon-
strukcije in kritine na drugi
proizvodni dvorani programa
Pralno pomivalni aparati. Pri
zamenjavi strešne konstrukci-
je in kritine so poleg Gorenje-
vih delavcev sodelovali še Ve-
grad, TIM Laško, Trimo Treb-
nje in Izolacije KEPIC Cerklje.
Poleg tega bodo večja obnovi-
tvena in vzdrževalna dela
opravili še v programu Kuhal-
ni aparati,
Med kolektivnim dopustom
so v Gospodinjskih aparatih
opravili defektoskopske pre-
glede vseh stiskalnic, obnovili
bazen centralne čistilne na-
prave, protikorozijsko zaščitili
lužilne tunele in očistili dimne
kanale.
ML
Kot bi stopil na bombo
Stebrni udar je v rudniku vedno mogoč
Preteklo sredo ponoči so ru-
darji v velenjskem rudniku za-
stali — na enem izmed odkopov
v jami Pesje se je sprostil mo-
čan stebrni udar, zaradi česar
je prišlo do hudih poškodb
treh rudarjev.
Stebrni udar je rudniški po-
jav, ki ga ni mogoče predvide-
ti, niti časovno niti lokacijsko,
zato ga je tudi težko obvlado-
vati. »Stebrni udar bi lahko
primerjali s potresom, saj na-
stane kot posledica odkopava-
nja in nakopičenih napetosti
v določenem delu rudniškega
nahajališča. Sproščajo ga last-
nosti premoga in lastnosti pla-
sti med premogovim slojem, ni
pa odvisen od globine odko-
pa,« je pojasnil tehnični direk-
tor rudnika Marjan Kolenc.
V rudniku sicer nenehno
prihaja do nezgod, ocenjujejo,
da jih je približno 500 na leto.
Vendar gre predvsem za
»manjše« nezgode, ki niso po-
sledica nepredvidenih dogod-
kov, predvsem so to uklešče-
nja, padci, zvini... Že večkrat
so se sprožali tudi stebrni uda-
ri, vendar ne v takšnem obsegu
kot je bil sredin. Pred nekaj
manj kot desetimi leti je stebr-
ni udar v RLV zahteval tudi
življenje, kljub večjemu števi-
lu teh pojavov pa doslej še no-
ben ni zahteval toliko poško-
dovanih s tako hudimi po-
škodbami.
Stebrni udar v RLV se je
v sredo sprostil nekaj po pol-
noči, tri rudarje, Stanislava
Petelinška, Jožeta Kneza rja in
Sakiba Mesića, ki so delali na
križišču vozne proge in odko-
pa, pa je talni sunek vrgel tri
metre visoko v strop jame, za-
radi česar so dobili hujše po-
škodbe hrbtenice. Vse tri ru-
darje so sodelavci odnesli iz
jame, sedaj pa jih zdravijo
v celjski bolnišnici in so izven
smrtne nevarnosti. Pri nezgodi
je prišlo tudi do delnega zasut-
ja. »Gre za pojav, ko udari od
spodaj, zgoraj so skoraj vse
opore ostale nedotaknjene. To
je v bistvu tako, kot če bi člo-
vek stopil na bombo,« je pove-
dal Marjan Kolenc. RLV je že
v sredo obiskala posebna ko-
misija, da bi pregledala vzroke
nesreče. To se dogaja vedno,
kadar pride do težjih ali sku-
pinskih poškodb. V komisiji je
poleg kriminalistov tudi repu-
bliški rudarski inšpektor, na
zaključke in dognanja pa bo
potrebno še počakati.
Pretekli teden je bilo zaradi
nesreče delo v RLV precej
ohromljeno, tako v sredo niso
delali, predvsem so poskušali
sanirati posledice stebmega
udara, v četrtek so začeli izva-
jati nekatere protiukrepe,
v petek popoldne pa so že za-
čeli z delom. »Stebrnega udara
ne znamo preprečiti niti v ce-
loti napovedati. Pojavljali so
se že prej, zato smo nekatere
ukrepe že izvajali. Sedaj smo
se odločili še za dodatne ukre-
pe, predvsem bi radi preprečili
umetno sproščanje napetosti.
Glede na to, da pojavov ne mo-
remo preprečiti, se trudimo
predvsem, da bi zmanjšali
možnost nastanka. Poleg tega
pa lahko na mestih, kjer so
možni stebrni udari, postavi-
mo čim manj ljudi, le toliko,
kot jih je nujno potrebno za
izvajanje,« je povedal Kolenc.
V rudniku so z deli na odko-
pu, kjer je udaril stebrni udar,
začeli šele prejšnji ponedeljek,
nezgoda pa je njihovo delo
ustavila po treh metrih. Že
pred mesecem in pol je bilo
nekaj manjših stebrnih uda-
rov, vendar ni bilo nikakršnih
poškodb. »Sedaj med rudarji
vlada kar precej zadržanosti.
Če ima kdo kakršnekoli pomi-
sleke, mu takoj omogočimo
delo kje drugje v rudniku, ne
v jami. Z vsemi rudarji na vseh
izmenah smo se ¡»ogovorili, ta-
ko da je vsem položaj znan.
Vprašanje pa je seveda, kaj bo,
če se bodo stebrni udari v rud-
niku še ponavljah. Pojav je
vedno mogoč, predvideti pa ga
ne moremo!« je zaključil Mar-
jan Kolenc.
URŠKA SELIŠNIK
Luka v državni
lasti
LJUBLJANA, 4. avgusta
(Delo) — Država je postala
51-odstotna lastnica Luke
Koper. 49 odstotkov delnic
bo imelo status prednost-
nih participativnih delnic,
samo preostala 2 odstotka
navadnih delnic bosta ime-
la upravljalsko pravico.
7,6-odstotni delež osnov-
nega kapitala Luke v na-
vadnih delnicah je dobila
občina Koper, ostalo pre-
moženje podjetja pa se bo
lastninilo po privatizacij-
skem zakonu.
Požar še grozi
LOKVICA, 3. avgusta
(Delo) — Na novogoriškem
Krasu ognjenih zubljev si-
cer ni več, še vedno pa se
kadi na posameznih me-
stih, kar pomeni, da pod-
talno še vedno gori. Zato
bodo območje požara še
nadzorovali.
Srečanje treh
predsednikov
KOBARID, 3. avgusta
(Delo) - Ob preživljanju do-
pustniških dni v Sloveniji
sta se madžarski predsed-
nik Arpad Göncz in češki
predsednik Vaclav Havel
v Kobaridu srečala z Mila-
nom Kučanom. Po ogledu
kraja so se za zaprtimi vra-
ti pogovarjali o sodelova-
nju v Srednji Evropi.
Nepravilno do
certifikatov
LJUBLJANA, 4. avgusta
(Delo) - Agencija za trg
vrednostnih papirjev je
pripravila ukrepe proti
družbam, ki nepravilno
zbirajo certifikate. Zlasti
opozarja na nedovoljeno
zbiranje certifikatov po
domovih. V teh primerih
lahko agencija zahteva
razveljavitev postopka vpi-
sovanja delnic, kar pomeni,
da bodo družbe prisiljene
vrniti vse zbrane certifika-
te, agencija pa lahko druž-
bo tudi ovadi javnemu to-
žilcu.
Za gradnjo ni ovir
LJUBLJANA, 6. avgusta
(Dnevnik) — Ustavno sodiš-
če Slovenije je zavrnilo po-
budi za oceno ustavnosti in
zakonitosti postopkov pri
gradnji dveh avtocestnih
odsekov: Arja vas-Vransko
in vzhodna ljubljanska ob-
voznica z delom severne
obvoznice. Za gradnjo
omenjenih odsekov tako ni
več nobenih ovir.
r—NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured*
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrei
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko.
Edo Einspieler, Edi Masne«.
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnično ure-
janje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minj»
Bajagič. Tajnica uredništva-
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernov»
19, Celje. Telefon: (063) 29-431.
fax 441-032.
___'
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Št. 32 - 11. avgust 1994
3
V Velenju urad za mladino
Urad Republike Slovenije za mladino
pripravlja projekt ustanavljanja mladin-
skih klubov in pridobivanja prostorov za
mlade.
Po tem projektu naj bi v občinah usta-
novili mrežo mladinskih klubov, ki bi jih
vodili predvsem prostovoljci. V teh klu-
bih bi organizirali proces kreativnega
preživljanja prostega časa, poudarek pa
bi bil na izvenšolskih oblikah izobraže-
vanja mladih, ki niso vključeni v organi-
zirane oblike preživljanja prostega časa
oziroma jih formalne oblike vključeva-
nja v društva ne privlačijo. Tako bi med
drugim v klubih pripravljali različne
projekte, organizirali delavnice, interak-
cijske igre, predavanja, okrogle mize, te-
čaje, kulturne prireditve...
Po predlogu Urada RS za mladino naj
bi v lokalnih skupnostih s sofinancira-
njem republike zagotovili večnamenski
prostor za delovanje mladinskih klubov,
kot eno od možnosti pa predlagajo tudi
ustanovitev lokalnih uradov za mladino,
kjer bi iz občin zaposlili koordinatorja
dejavnosti mladinskih klubov. Način fi-
nanciranja mladinskih klubov naj bi
v Uradu pripravili jeseni, verjetno pa bo
z začetkom prihodnjega leta sofinancira-
nje večjega dela dejavnosti lokalnih klu-
bov prevzela republika.
V velenjskem sekretariatu za družbene
dejavnosti so predlagali, da bi se tudi
občina Velenje vključila v projekt usta-
navljanja mladinskih klubov, saj bi se
s tem udejanjila vsaj deset let stara ideja
o ustanovitvi mladinskega centra v obči-
ni. Hkrati bi lahko izkoristili finančno in
organizacijsko podporo, ki jo bo dajal
Urad RS za mladino.
S pobudo sekretariata so se strinjali
tudi člani velenjskega izvršnega sveta, in
tako se bodo v občini vključili v projekt
Urada RS za mladino, ustanovili lokalni
urad za mladino, zaposlili profesionalne-
ga koordinatorja dejavnosti tega urada
in izdelali idejni projekt naložbe v več-
namenski prostor za dejavnosti mladin-
skega kluba v Velenju. Mladi bodo svoje
prostore verjetno dobili v nekdanjem do-
mu učencev.
US
Komisije za izbor izvajalca za nadzidavo
terase na Osnovni šoli Bratov Letonje
v Šmartnem ob Paki se je odločila, da bo
dela opravil velenjski Vegrad, ki je kot
najugodnejši ponudnik dela vrednotil na
približno 5,7 milijonov tolarjev.
Z bolečim zobom v Slovenj
Gradec
Da si Velenje želi v Sloveniji priboriti mesto, ki mu gre po
gospodarskih in tudi drugih kazalcih, je že dlje časa znano.
Vendar pa Velenjčani nenehno naletijo na ovire, ki dokazu-
jejo, da se bodo morali za svoje mesto še precej boriti.
Težave se kažejo čisto v praktičnih stvareh, predvsem
problemih, ki jih najbolj občutijo občani. Tako so v Velenju
zaradi ustanovitve Operativno-komunikacijskega centra
v Celju izgubili »svojo« telefonsko številko 92. Izgubili so
tudi dežurnega elektrikarja, vsako okvaro je potrebno javiti
v Slovenj Gradec. Seveda je to precej pereč problem, še
zlasti za kmetijce v Šaleški dolini, zato bodo predstavniki
velenjske občine z vodstvom Elektra Celje poskušali poi-
skati drugačno rešitev.
Julija so brez kakršnegakoli opozorila ukinili dežurstvo
zobozdravnika v velenjski ambulanti. Težava je v tem, ker
tudi sosednje Mozirje ob sobotah in nedeljah nima dežur-
nega zobozdravnika, zato morajo Velenjčani in Mozirjani
v nujnih primerih v Slovenj Gradec.
V velenjski vladi zatrjujejo, da na takšne rešitve ne bodo
pristali, zato so na ustrezne institucije že poslali uraden
protest, na katerega zahtevajo tudi odgovor. Pravijo, da se
s takim načinom dela nikakor ne morejo strinjati, zato
zahtevajo, da z začetkom septembra začne v Velenju
ponovno obratovati dežurna zobozdravstvena ambulanta.
V velenjski vladi so sklenili, da bodo, če ne bo šlo drugače,
sami plačali delo zobozdravnika, druge stroške pa naj
pokrije zavarovalnica, saj verjetno material v Slovenj
Gradcu ni cenejši kot v Velenju.
US
Pritisni in počakaj
Velenje se vse boli duši v prometnih
težavah
V	velenjski občini, pred-
vsem v samem mestu, že dlje
časa opozarjajo na neustrezno
prometno ureditev. Vrstijo se
številne pritožbe krajanov in
neredko tudi grožnje, da bodo
krajani sami zaprli to ali dru-
go cesto.
Zadnji takšen primer je Ce-
sta na Selo oziroma Šmarska
cesta v naselju Šmartno, kjer
krajam želijo zaporo ceste, ko-
misija za promet pa predlaga,
da bi na cesti postavili ovire,
torej ležeče policaje. Občinska
vlada se je na zadnji seji odlo-
čila, naj komisija poišče
ustrezno rešitev, s katero se
bodo strinjali tudi krajani,
sam izvršni svet pa se v »cest-
ne« cidločitve ne bo spuščal.
V	Velenju sta zdaj za promet
zaprti Efenkova cesta in cesta
na Gorici, problematična pa je
tudi Cesta talcev v Starem Ve-
lenju. Za zadnjo so v vladi že
naročili strokovne rešitve,
predvsem predlagajo prehod
za pešce s semaforjem, ki ne bi
delal redno, pač pa le po po-
trebi. Hkrati naj bi postavili
vizualne optične ovire ter iz-
delali projekt za obnovo ceste
po obstoječi trasi.
V velenjski vladi vse bolj
ugotavljajo, da so v zadnjih le-
tih premalo skrbi posvetili
prometni ureditvi mesta. Se-
daj poskušajo z ureditvami na
nekaterih cestah, vendar se
potem takoj pojavijo zahteve
tudi po ureditvi drugih cest,
saj preusmeritev prometa pri-
naša s sabo druge težave. Tako
sedaj v vladi rešujejo tudi po
10 let stare probleme, za neka-
tere primere pa ocenjujejo, da
gre za izsiljevanje krajanov.
Vsekakor je edina rešitev celo-
vita prometna ureditev Vele-
nja, kar pa bo zaradi nekaterih
napak v preteklosti težko
uresničiti, ugotavljajo v občin-
ski vladi.
US
Po telefon na Lavo
Od ponedeljka delata v no-
vih prostorih na Lavi 1 (na fo-
tografiji) enoti Telekomunika-
cij in Marketinga celjske po-
slovne enote PTT podjetja. Po-
djetje je odkupilo in preuredi-
lo objekt nekdanje Obnove,
kamor naj bi se do konca leta
preselile še druge službe
v skladu z delitvijo sistema na
Pošto in Telekomunikacije.
S preselitvijo so pridobili tudi
Uporabniki, ki lahko naročni-
ška razmerja urejajo vsak de-
lavnik od 8. do 13. ure, ob sre-
dah pa do 15. ure.
Medtem bi se morala že za-
četi prenova stare centralne
poštne stavbe, vendar prihaja
do zamude zaradi čakanja na
lokacijsko odločbo celjskih
občinskih organov. Računajo,
da bi po 20. avgustu delavci
Gradisa lahko začeli s prenovo
objekta, ki bo prihodnje leto
dopolnil sto let. Poštne stori-
tve medtem opravljajo v pro-
storih nekdanje restavracije
Pošta, kjer kljub utesnjenosti
ni večjih težav.
TC
Foto: EDO EINSPIELER
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Delajo, čeprav je
država škrta
V šmarski občini trenutno
opravljajo širitev ceste Prelasko-
Buče, ki bo dobila tudi novo as-
faltno prevleko. Letos namera-
vajo dokončati odsek do Buč, do
Kozjega pa bi nadaljevali pri-
hodnje leto.
Gre za 10 kilometrski odsek,
v vrednosti 15 milijonov tolar-
jev, kar financirajo iz občinske
blagajne. Na območju šmarske
občine pa gradijo še nekatere
druge pomembnejše objekte.
Tako širijo tudi turistično po-
membno asfaltno cesto med Že-
leznim pri Podsredi ter gradom
Podsreda, saj ga obiskuje vse več
avtobusnih izletnikov. V nekate-
rih drugih krajevnih skupnostih
po občini bodo na lokalnih ce-
stah položili vsega skupaj 15 ki-
lometrov asfaltne prevleke, na
nekaterih asfaltiranih cestah pa
popravljajo poškodbe. Ponekod
na lokalnih cestah postavljajo
prometne znake. Med pomemb-
nejšimi naložbami je tudi grad-
nja manjkajočega dela kanaliza-
cije v Bistrici ob Sotli, kjer bodo
zgrajeni tudi pločniki ob regi-
onalni cesti. V slatinskem koncu
pa nadaljujejo z deli za izgrad-
njo čistilne naprave pri Sotel-
skem jezeru, kjer postavljajo
merilno regulacijsko postajo ter
spremljajoče objekte.
Občani težko pričakujejo tudi
sanacijo cest, poškodovanih med
neurji ter najnujnejših plazov,
tistih, ki ogrožajo stanovanjske
ter gospodarske objekte. Z obno-
vo so že začeli, pomagajo pa si
z denarjem iz občinske tekoče
proračunske rezerve. V šmarski
občini se pritožujejo, da niso le-
tos iz Ljubljane prejeli za ta na-
men niti tolarja.
BRANE JERANKO
V Sedražu raste nova šola
Osnovna šola v Sedražu je
že nekaj let problematična.
Stavba že nekaj časa ni več
primerna za nemoteno delo.
Adaptacija sedanjega objekta
je bila po predračunih previ-
soka, zato so se odločili za no-
vogradnjo, ki bo cenejša. Pre-
dračunska vrednost znaša 64
milijonov tolarjev.
S prvimi izkopi za gradnjo
so pričeli 18. julija. Delo bo
potekalo v dveh fazah in sicer
bodo najprej zgradili prizidek,
nato pa še ostale prostore nove
šole, ki bo imela poleg učilnic
tudi prostor za družabno živ-
ljenje v kraju, stanovanje za
učitelja, prostor za vrtec,
knjižnico in večnamensko je-
dilnico. Za dvofazno gradnjo
so se odločili tudi zaradi ne-
motenega poteka pouka. Izva-
jalec del je Viki grad d.o.o. iz
Smartnega ob Paki.
V krajevni skupnosti se tre-
nutno najbolj ukvarjajo s fi-
nančno konstrukcijo novo-
gradnje. Še najbolj zanesljiva
so trenutno sredstva občinske-
ga proračuna v višini 17,5 mi-
lijona tolarjev. Z vlogo, ki so jo
naslovili na Ministrstvo za šol-
stvo in šport Republike Slove-
nije, pa računajo tudi na pre-
potrebna republiška sredstva.
V kraju nameravajo jeseni
razpisati referendum za kra-
jevni samoprispevek, ki bi ga
polovico namenili izgradnji
šole, drugi del pa ureditvi mr-
liške vežice in pokopališča. Po
tihem pa upajo, da bodo kak-
šen tolar primaknila tudi
uspešna podjetja v laški ob-
čini.
VLADO MAROT
NATO napadel
bosanske Srbe
Parlament bosanskih Sr-
bov na Palah je že tretjič
v zadnjih treh tednih raz-
pravljal o mirovnem načrtu
kontaktne skupine za BiH.
Poslanci so se namesto do-
končnega »ne« ali prese-
netljivega »da« odločili za
referendum o miru. Vlada
tako imenovane Zvezne re-
publike Jugoslavije je zato
zaprla meje svojega ozem-
lja z ozemljem bosanskih
Srbov in prekinila vse poli-
tične in gospodarske odno-
se s paradržavo Republiko
Srbsko. Skozi meje je do-
voljen le prevoz hrane,
zdravil in oblačil. ZRJ je
z bosanskimi Srbi prekini-
la tudi telefonske poveza-
ve. Ne glede na vse to pa so
bosanski Srbi spet izzivali
in ukradli težko orožje, ki
so ga varovale modre čela-
de na Ilidži pri Sarajevu.
Unprofor je zato od zveze
NATO zahteval, da z letal-
skimi napadi prisili kršite-
lje k spoštovanju norm, ki
so jih postavili Združeni
narodi. Šestnajst ameri-
ških, francoskih in nizo-
zemskih letal je bombardi-
ralo položaje upornih Sr-
bov in pri tem zadelo le
star nemški top iz leta
1949. Po akciji so Srbi vr-
nili ukradeno orožje, kma-
lu zatem pa so ga nekaj
spet ukradli. NATO v dru-
go ni posredoval.
Izrael In Jordanila
odprla prvi mejni
prehod
Izraelski premier Rabin
in jordanski kronski princ
Hasan sta odprla prvi mej-
ni prehod med državama;
med Izraelom in Jordanijo,
ki sta pred kratkim tudi
uradno razglasila konec 46
letne vojne. S simboličnim
dejanjem rezanja otvori-
tvenega traku, sta državni-
ka odprla pot za normali-
zacijo odnosov med drža-
vama. Izraelski premier
Rabin se" je nato prvič na
jordanskih tleh javno se-
stal s kraljem Huseinom
(po večletnih skrivnih se-
stankih). Slovesnostim je
prisostvoval tudi ameriški
državni sekretar Christop-
her, ki se že drugič v zelo
kratkem času mudi na
Bližnjem vzhodu. Tudi to-
krat je glavni cilj njegove
turneje pospešitev mirov-
nega procesa med Izraelom
in Sirijo, procesa, ki je tudi
temelj za odnose med Izra-
elom in ostalimi arabskimi
državami. Kljub napornim
mirovnim prizadevanjem
pa je izbruhnilo več inci-
dentov na izraelsko-liba-
nonski meji in na jugu Li-
banona; ubitih je bilo naj-
manj 13 oseb.
Smrt dveh velikih
Italijanov
Italija žaluje za dvema
velikima osebnostima:
v 69. letu je umrl nekdanji
predsednik vlade Giovanni
Spadolini, visoko spošto-
vani politik, publicist in
novinar, smrt pa ni priza-
nesla tudi 66-letnemu Do-
m e ni cu Modugnu, igralcu,
kantavtorju in ambasador-
ju italijanske glasbe v sve-
tu. Spadolini, nekdanji vo-
dja Republikanske stranke,
je leta 1981 postal prvi ne-
krščansko-demokratski
premier v povojni zgodovi-
ni Italije. Spadolini je že
s 30 leti postal profesor so-
dobne zgodovine v Firen-
# cah, od leta 1955 do 1968
pa je bil kot najmlajši di-
rektor časopisa v zgodovini
italijanskega novinarstva
na čelu bolonjskega dnev-
nika Il Resto del Carlino.
Kasneje je postal direktor
dnevnika II Corriere delila
Sera, za njim pa je ostalo
tudi več kot 40 knjig. Za
dve leti mlajšim Domeni-
com Modugnom pa bo
ostalo precej glasbenih del,
za katera je prejel kar tri
Grammyje. Nastopal je tu-
di kot igralec.
Posega na Haitliu
(še) ne bo
Ameriški Washington
Post, ki se sklicuje na vlad-
ne vire je zapisal, da voja-
škega posredovanja na Ha-
itiju pod ameriškim povelj-
stvom ne bo še vsaj do sre-
dine septembra. Medtem je
mednarodno nepriznana
haitska vlada sporočila, da
je proti izgnanemu pred-
sedniku Aristidu sprožila
sodni postopek zaradi vele-
izdaje. Zakonito izvoljeni
predsednik naj bi namreč
generalnemu sekretarju
OZN Galiju poslal pismo,
ki je bilo po mnenju hait-
ske vlade predlog za reso-
lucijo, s katero je Varnostni
svet odobril vojaško posre-
dovanje na Haitiju. Vodja
vojaške hunte general Ce-
dras je sicer izjavil, da je
ameriško vojaško posredo-
vanje neizbežno, ob tem pa
je poudaril, da so Haitčani
pripravljeni na obrambo.
V	Alžiriji napadajo
tujce
V Alžiriji je vedno več
napadov na tujce. Po ne-
davnem uboju italijanskih
delavcev, so skrajneži pred
francoskim veleposlani-
štvom v Alžiru ubili pet
ljudi. Tako se je število žr-
tev od septembra lani, ko
so skrajneži začeli z napa-
di, povečalo na 56. V Alžir
sta zato takoj odpotovala
francoska ministra za
obrambo in zunanje zade-
ve, ki sta od tamkajšnje
vlade zahtevala dodatne
ukrepe za zagotovitev var-
nosti francoskim državlja-
nom. Istočasno pa so v Pa-
rizu in drugih francoskih
mestih začeli obsežno akci-
jo iskanja islamskih skraj-
nežev. Zaradi strahu pred
napadi številne države raz-
mišljajo o zaprtju svojih
veleposlaništev v Alžiriji.
Nizozemska se je za to že
odločila.
Kuba obtožuje ZDA
Kuba je Združene drža-
ve Amerike obtožila, da
spodbujajo ilegalne pobege
z otoka in da so odgovorne
za nemire v Havani. Ti so
izbruhnili v nekem prista-
nišču, od koder se v minu-
lih dneh v smeri proti Flo-
ridi odpeljali trije ukradeni
trajekti s kubanskimi dr-
žavljani. Policija je z dru-
gače mislečimi Kubanci
grobo obračunala, po urad-
nih podatkih je bila ubita
ena oseba, več kot 30 pa
ranjenih. Na osrednjem
kubanskem Trgu revolucije
so zato izbruhnile demon-
stracije v podporo Fidelu
Castro, sodelovalo pa je
okoli 600 tisoč ljudi. Castro
je pred tem poudaril, da
Kuba ne bi smela dovoliti
pravega eksodusa svojih
državljanov v ZDA, čeprav
jih te k temu spodbujajo.
V	ameriškem State Depart-
mentu so se na to ostro
odzvali in v sporočilu ku-
banski vladi zapisali, da so
ZDA Castru že večkrat po-
vedale, da mu ne bodo do-
volile diktirati njihove imi-
gracijske politike, vlado pa
so še pozvali, naj ne upo-
rablja sile proti lastnim dr-
žavljanom.
Št. 32 - 11. avgust 1994
4
Rogla bo delniška družba
Pekarna slaščičarna Rogla je eno izmed prvih podjetij
občini Slovenske Konjice, v katerem je proces lastninskega
preoblikovanja tik pred zaključkom.
Da bo Rogla tudi pravno postala prava delniška družba,
manjka le še uradna potrditev registracije na sodišču, kar
pa zaradi dopustov ne pričakujejo pred septembrom.
V pekarni so pred kratkim z zamenjavo peči posodobili
proizvodnjo. Investicija je bila vredna 14 milijonov tolarjev,
z njo pa so bistveno zmanjšali stroške, porabo energije,
skrajšali čas pečenja in zaradi polavtomatske peči zmanj-
šali stroške dela. Hkrati z zamenjavo peči so razširili proiz-
vodne prostore in za polovico zmanjšali skladišče^____
»Načrtov je še ogromno,« pravi Ivan Jančič, ki je s prvim
julijem letos nastopil mesto predsednika družbe. Predvsem
bi radi razširili lastno prodajno mrežo, začetek je v uvajanju
potniške službe, ki vsakodnevno skrbi za dostavo svežih
izdelkov v trgovine na celjskem območju. Odpreti pa name-
ravajo tudi lastne prodajalne izven Slovenskih Konjic.
Sredi avgusta naj bi tako odprli prodajalno na Zbelovem,
v bližnji prihodnosti pa še v Slovenski Bistrici in Zrečah._
TASK
Delavci hitijo z gradnjo novega protokolarnega vhoda na celjsko sejmišče.
Protokolarni vhod, novost na obrtnem sejmu
Za letošnji Mednarodni
obrtni sejem, sedemindvajseti
po vrsti, pripravljajo organi-
zatorji nov portal, ki bo odslej
glavni vhod na sejmišče. Večja
gradbena dela, izvaja jih In-
grad, so že končana, opraviti
je treba le še nekatera obrtni-
ška in nadeti sprejemnemu
vhodu tudi primeren zunanji
videz.
Z delom na gradbišču so
pričeli v začetku junija, grad-
njo objekta pa bodo morali
zaključiti do 1. septembra, saj
bo otvoritev obrtnega sejma že
osem dni kasneje. Kot je pove-
dal vodja tehnične službe Celj-
skega sejma Nikolaj Torkar, so
se izvajalska dela odvijala
gladko po načrtih, čeprav so se
lotili gradnje arhitektonsko
zahtevnega objekta. Sprejem-
ni vhod, ki je zidan v polkrogu,
bodo obložili s kamnito oblogo
in stekleno opno, pred vhodom
pa načrtujejo prostorni plato
z vodometom. Objekt bo
v »hišnih barvah«, prevlado-
vala bo modra, z njo bodo
obarvali na primer jeklene
konstrukcije, fasado in steklo.
Ocenjujejo, da bo gradnja por-
tala znašala približno 150 mi-
lijonov tolarjev. V spodnjem
delu, kjer bo nameščen infor-
macijski pult, bo delovala
sprejemna služba, zgornji pro-
stor pa bo namenjen manjši
protokolarni dvorani. V porta-
lu bo tudi prostor za nekatere
sejemske službe, denimo ban-
ko, pošto, medije in obrtno
zbornico.
Razen novega vhoda na sej-
mišče pa organizatorji kakš-
nih posebnih novosti ne pri-
pravljajo. Skupna površina,
rezervirana za razstavi j alce,
ostaja približno enaka kot la-
ni, le da bodo notranja, pokri-
ta razstavišča nekoliko pove-
čali. Sejem se bo odvijal na 55
tisoč kvadratnih metrih, od te-
ga bo 30 tisoč kvadratnih me-
trov pokritih površin.
Letos se bodo organizatorji
skušali približati zasnovi spe-
cializiranih razstavnih enot,
torej bodo razstavi j alce raz-
vrščali glede na sorodne de-
javnosti. Tako se bodo v dvo-
rani A predstavljale slovenske
obrtne zbornice, v dvorani
B bo na ogled računalniška in
telekomunikacijska oprema,
dvorana C je namenjena kovi-
narjem in elektrikarjem, dvo-
rana D predstavitvi lesno-pre-
delovalnih strojev in strojne
opreme, dvorana H pohištvu
in opremi, v dvorani M bo mo-
goče najti vse za otroke, v dvo-
rani N športno in rekreacijsko
opremo... Ločevanje razstav-
ljalcev po branžah bo zagoto-
vo prispevalo k preglednosti in
urejenosti prireditve, ki bo,
kot kaže, letos uspela privabiti
rekordno število razstavljal-
cev. Prijavilo se jih je okoli
1.700, kar je več, kot jih lahko
sprejmejo, zato pa je 175 po-
djetij za zdaj še na seznamu
čakajočih. Obrtnega sejma se
bo udeležilo približno 30 od-
stotkov tujih razstavljalcev
s ponudbo, prilagojeno naše-
mu tržišču. Letos bo med tuji-
mi državami prvič razstavljala
Brazilija, stalna gostja Avstri-
ja pa bo nastopila v poveča-
nem obsegu, in sicer načrtuje-
jo skupinsko razstavo na enem
mestu ter avstrijski dan. Pri-
čakujejo tudi italijanske, nem-
ške, madžarske, švicarske, če-
ške, in ameriške razstavljalce.
KL
Foto: EDO EINSPIELER
po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 10. 8. 1994
Celjska borzna hiša sporoča, da je vrednost enote vzajemnega
sklada Herman Celjski na dan 9. 8. 1994 1.078,51 SIT.
Steklarno skrbi šibki dolar
Slatlnsko podjetje je bilo ¥ polletju uspešno
Steklarna v Rogaški Slatini,
ki izvozi 85 odstotkov proiz-
vodnje in to v veliki večini na
dolarsko tržišče, je imela teža-
ve zaradi šibkega dolarja že
predlani, vendar so hude teža-
ve premagali. V tovarni s 1900
zaposlenimi so letošnje pollet-
je sicer zaključili z dobičkom,
zaradi nedavnega padca vred-
nosti dolarja pa jih spet skrbi.
Bojijo se da bi ugodni pol-
letni rezultat, če bo dolar še
naprej šibek, splahnel. Podjet-
je ima sicer dovolj naročil in
v primerjavi z ostalimi podjet-
ji v regiji je med uspešnejšimi.
Delavcev niso odpuščali, plače
prejemajo redno in solvent-
nost podjetja je razmeroma
dobra. V izvoz so bili usmerje-
ni že v času Jugoslavije, ko so
na tujem trgu prodali nad 65
odstotkov proizvodnje, v dru-
gih republikah bivše Jugosla-
vije pa le desetino izdelkov.
Tam trenutno ne prodajo v bi-
stvu ničesar. Najbolj so prisot-
ni na trgu Združenih držav, pa
tudi Kanade, Avstralije in Ja-
ponske, kjer so dolarske cene.
Ostalo izvozijo v Nemčijo, Ita-
lijo, Francijo in Španijo, pri
tem pa čutijo težave zaradi
precenjenega tolarja.
V podjetju so trenutno v po-
stopku lastninjenja. Steklarna
iz Rogaške Slatine je pred dve-
ma tednoma Agenciji za last-
ninsko preoblikovanje podjetij
oddala program lastninjenja,
odgovor pa pričakujejo v za-
konskem roku, v mesecu dni.
Pri tem je tuj državljan vložil
denacionalizacijski zahtevek,
ki pa znaša manj kot odstotek
sedanje vrednosti tovarne.
V Steklarno je vložilo certifi-
kate približno dva tisoč seda-
njih in nekdanjih zaposlenih
ter upokojenci podjetja.
BRANE JERANKO
[ponudba in povpraševanje
I
Ponudba:
-	Indijsko podjetje Ronak
Overseas Company nudi ok-
virje za očala, optične leče in
ostale optične pripomočke. In-
formacije: tel. 0091-265/552-
144 in fax 0091-265/452-681
(Mr. Nayab S.D.).
-	Češko podjetje Strojni
s traktorova Stanice Hostivice
nudi proste kapacitete na po-
dročju proizvodnje metalur-
ških materialov (žage, vrtalni
stroji, stružnice, brusilni stroji
ipd.) Informacije: tel. 0042/02-
395-322 in fax 0042/02-395-
328.
-	Ameriško podjetje Santo
Enterprises nudi rabljena vo-
zila, CD in gramofonske ploš-
če, kasete, glasbeno opremo,
aportna oblačila, obleke, teni-
ško obutev, kandirane in za-
mrznjene prehrambene izdel-
ke, glasbene in video kopije ter
razne druge ameriške proizvo-
de. Informacije: tel. in fax 001/
704-532-1222 (Mohamed Gi-
smala),.
-Češko podjetje Agentura
MaDaS nudi tehnologijo pra-
ženja kave. Pogoj: trgovske iz-
kušnje na področju prehram-
benih artiklov, najmanj 10 za-
poslenih, prodaja po sistemu
Know-kow. Informacije: tel.
0042/2-395-589, 395-591 in
fax 0042/2-395-474 (Ivo Šre-
iber).
Povpraševanje:
-	Italijansko podjetje za oro-
dje išče proizvajalce ročnega
orodja (razni ključi, klešče, iz-
vijači ipd.). Informacije: infor-
macijska pisarna CIS GZS,
tel. 061/12-50-122 in fax 061/
219-536.
-	Italijansko podjetje Gasser
Parc želi sodelovati s proizva-
jalci lesnih oziroma metalnih
izdelkov, kot so vrtne garnitu-
re, pohištvo, aluminijasti in
magnezijevi koluti, vijaki ter
tesnilni materiali. Informaci-
je: tel. 0039/471-977-449 in
fax 0039/471-706-591 (Karin
Gasser).
— IzraelskopodjetjeExterln-
ternational Trading, čigar
glavna dejavnost so skupna
vlaganja na različnih področ-
jih, išče poslovne partnerje za
skupna vlaganja. Informacije:
tel.00972/3-575-2-332 in fax
00972/3-575-2-161 (Iftach
Even-Zur).
-Italijansko podjetje Alfa
želi sodelovati s proizvajalcem
spodnjega perila in bombaž-
nih pletenin. Po potrebi doba-
vijo lastne surovine oziroma
tkanine. Informacije: tel.
0039/321-998-391 in fax 0039/
321-998-392 (Andrea Borg-
nolo).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
Gospodarski
barometer
Lastninjenje
v Jelenu
Tudi v konjiškem go-
stinskem podjetju Jelen
se intenzivno pripravljajo
na lastninjenje. Agenciji
za prestrukturiranje in
privatizacijo so že poslali
svoj program lastninje-
nja, ki je kombinacija no-
tranjega odkupa in javne
prodaje. Absolutno pred-
nost bodo imeli zaposleni
in bivši zaposleni, ki so
soustvarjali, po rezulta-
tih sodeč, uspešno po-
djetje. Družbeni kapital
so ocenili na 95 milijonov
tolarjev, program in raz-
vojna strategija oprede-
ljujeta letno rast v višini
10 odstotkov in profitno
stopnjo od 8 do 10 odstot-
kov. Turistična in gostin-
ska dejavnost postaja do-
hodkovno in razvojno
najperspektivnejša v ko-
njiški občini.
Akumulacija na
Golteh?
V RTC Golte naj bi še
v tem mesecu pričeli z vr-
tanjem vrtin, z vodo iz
njih pa naj bi zagotovili
zasneževanje prog pod
obema sedežnicama. Še
vedno pa razmišljajo
o akumulaciji, ki je ključ-
nega pomena za njihov
obstoj. Predstavniki cen-
tra in mozirskega izvrš-
nega sveta so si tako pred
kratkim ogledali smučiš-
če v avstrijskem Lienzu,
ki je podobno Goltem.
Ogled je pomenil nekakš-
no zeleno luč za nadaljnja
razmišljanja o akumula-
ciji, sedaj pa morajo na
Golteh pridobiti potreb-
no dokumentacijo.
Center za
promocijo turizma
Ministrstvo za gospo-
darske dejavnosti je pri-
pravilo predlog uredbe za
ustanovitev Centra za
promocijo	turizma
(CPTS), ki predstavlja
zaključek dolgotrajnih
razprav in prepričevanj
o potrebi za ustanovitev
nove organizacijske obli-
ke službe za promocijo
slovenskega turizma.
Center bo deloval kot
javni zavod in bo z name-
nom pospeševanja turi-
stične dejavnosti načrto-
val, organiziral in izvajal
informacijske Ln promo-
cijske aktivnosti.
Celovški sejem
Jutri, v petek 13. avgu-
sta se začenja 61. medna-
rodni Celovški sejem, ki
bo trajal do 21. avgusta.
Na sejmu sodeluje 670
podjetij s področja trgo-
vine, obrti, kmetijstva in
industrije. Posebnosti le-
tošnjega sejma bodo deli-
katesna cesta, razstavi
Koroški smučarski para-
diž ter Mati in otrok.
Višje cene
Julija so se cene indu-
strijskih izdelkov pri pro-
izvajalcih v primerjavi
z junijem dvignile za 1,3
odstotka, so sporočili &
republiškega zavoda za
statistiko.
Št. 32 - 11. avgust 1994
5
Iz sveta šole v svet dela
Dnevi so sicer vroči in nič
kaj primerni za razmišljanje
o resnih stvareh, a počitnice
bodo kmalu za nami in veliko
učencev, ki so končali šolanje,
čaka obdobje pripravništva.
Gre za to, da se učencu ob prvi
zaposlitvi zagotovi kakovo-
sten, programiran in organizi-
ran prehod iz sveta šole v svet
dela, iz teorije v prakso.
V času gospodarske recesije
so se zlasti v zvezi s financira-
njem pripravništva odprle kar
nekatere dileme. Za kratek
pogovor o tem smo zaprosili
Sašo Rebek, strokovno delav-
ko za področje izobraževanja
brezposelnih oseb in priprav-
ništva na Zavodu za zaposlo-
vanje Celje
Kakšno vlogo ima Zavod za
zaposlovanje v procesu pri-
pravništva?
Zavod naj bi na trgu delov-
ne sile zagotavljal večjo kon-
kurenčnost za kadre, ki priha-
jajo iz šol, to je od IV. do
vključno VII. stopnje strokov-
ne izobrazbe. Učencem se del-
no subvencionira pripravni-
štvo, od 60-80 odstotkov za-
jamčenega OD z davki in pri-
spevki, odvisno od stopnje izo-
brazbe. Preostali del krije de-
lodajalec, pri katerem pri-
pravnik sklene delovno raz-
merje. Rada bi poudarila, da
Zavod ne plačuje pripravni-
kov v celoti, kot je ponavadi
napačno ustvarjeno mnenje
v javnosti.
Kateri kriteriji trenutno ve-
ljajo za dodelitev subvencije?
Kriteriji so enotni za celo
Slovenijo. Ti pa so: 6-mesečna
čakalna doba in da prosilec
v zadnjih šestih mesecih ni ko-
ristil ugodnosti iz naslova ak-
tivne politike zaposlovanja.
Pri dodeljevanju subvencije
upoštevamo še socialne okoliš-
čine.
V javnosti je slišati očitek,
da zlasti novopečeni podjetni-
ki dobijo s pripravniki poceni
delovno silo. Kakšne so vaše
izkušnje?
Zaenkrat podjetja spoštuje-
jo določila iz podpisanih po-
godb o medsebojnih obvezno-
stih in pravicah pri zaposlitvi
pripravnika, tako da s tem ni-
mamo večjih težav. Je pa res,
da nekateri podjetniki ne priz-
navajo pravic pripravnikov, ki
jim gredo iz kolektivne pogod-
be. To razmerje pa Zavod ne
prizadeva več neposredno, pa
tudi sami pripravniki se s to-
vrstnimi problemi ne obračajo
na nas.
Kakšne obveznosti prevza-
me s sklenitvijo pogodbe
o subvencioniranju pripravni-
ka delodajalec?
Organizacija se s pogodbo
zavezuje, da bo s pripravni-
kom sklenila delovno razmer-
je, mu zagotovila nemoten po-
tek pripravništva po vnaprej
pripravljenem programu pod
vodstvom mentorja ter zagoto-
vila preostala finančna sred-
stva, potrebna za celovito re-
alizacijo pripravniškega uspo-
sabljanja.
Ali Zavod nadzoruje izvaja-
nje programa pripravništva?
Seveda. Delodajalec nam je
najkasneje v 8. dneh dolžan ja-
viti vsako spremembo pri pri-
pravništvu, kot tudi preneha-
nje pripravništva z navedbo
razloga in datuma prekinitve,
pravočasno nas mora obvestiti
o dnevu opravljanja priprav-
niškega izpita, na koncu pa
nam mora poslati poročilo
o uspešnosti pripravništva. To
nam omogoča, da skozi celoten
proces nadziramo izvajanje
pripravništva.
Kateri poklici imajo naj-
krajšo in kateri najdaljšo ča-
kalno dobo pri vstopu v pri-
pravništvo?
Trenutno so najbolj iskani
poklici natakar, kuhar, obde-
lovalec lesa, ekonomsko-ko-
mercialni tehnik, najtežje pa
je za gimnazijske maturante,
ki se morajo včasih tudi prek-
valificirati.
Koliko pripravnikov priča-
kujete letos?
Z natančnimi številkami
vam ne morem postreči, pri
tem je treba računati na to, da
se bo velik delež učencev vpi-
sal na univerzo, nekaj pa bo
tudi takih, ki si bodo priprav-
ništvo priskrbeli sami in z za-
vodom niti ne bodo stopili
v stik.
Se je z večanjem števila po-
djetij v zasebni lasti povečala
možnost za hitrejše vključeva-
nje učencev v pripravništvo?
Zasebna iniciativa vsekakor
pozitivno vpliva na hitrejše
zaposlovanje pripravnikov kot
tudi ostalih iskalcev zaposli-
tve. Je pa žal še vedno veliko
število takih pripravnikov, ki
se po opravljenem pripravni-
štvu ponovno vračajo k nam,
ker jim delodajalec ne more
ponuditi redne zaposlitve.
FRANCI CEČ
novo na borzi
Razcvet trgovanja z blagajniškimi
zapisi banke Slovenije
Pretekli teden se je začel raz-
cvet trgovanja z Blagajniškimi
zapisi banke Slovenije.
Vrhunec lahko pričakujemo
prav kmalu. Ni tako dolgo, ko
smo borzni posredniki tarnali
nad temi vrednostnimi papirji,
ki so odvrnili pozornost investi-
torjev od investiranja v dolgo-
ročne papirje. Potrebno je bilo
nekaj časa, da je dozorela ideja,
kako zaslužiti z novimi vred-
nostnimi papirji- Precej je k te-
mu zagotovo prispevala tudi
Borza, ki je omogočila da se lah-
ko trguje z blagajniškimi zapisi
Banke Slovenije s pomočjo BIS
(računalnika) vsak dan.
Blagajniški zapis je sestavljen
iz dveh delov: plašča (BNB1) in
nakupnih bonov (NBI). Z vsakim
delom posebej se trguje na borzi.
Plašč ima nominalno vrednost
5.000.000 SIT in zapade v izpla-
čilo 1. 12. 94. Nakupni bon v me-
secu avgustu prinaša pravnim
osebam 465 DEM popusta pri
nakupu deviz (DEM ali USD)
z zapadlostjo šest mesecev.
V primeru nakupa oz. primarne-
ga vpisa kompletnega blagajni-
škega zapisa moramo banki, ki
vrši tovrstno komisijsko prodajo
predložiti en bon NBI, ki nakup-
no (vpisno) ceno zniža za 100
SIT.
Sedaj vam bo lažje razumljiv
interes investitorjev za nakup
omenjenega blagajniškega zapi-
sa. Interes pravnih oseb (podje-
tij) je, da s pomočjo nakupnih
bonov vpišejo - kupijo devize,
saj lahko pri enkratnem nakupu
koristijo kar 35 bonov. V praksi
to pomeni, da za nakup deviz
v višini 50.000 DEM, ki jih bo
podjetje lahko koristilo čez šest
mesecev plačajo 35x 165 DEM
(16.275 DEM) manj, torej 33.725
DEM. Tako fizične kot pravne
osebe so zainteresirane za nakup
tolarskega dela, to je plašča, ki
ga je mogoče te dni kupiti po
cenah, ki jih najdete v borzni
tečajnici pod oznako BNB1.
Omenjena vrednost predstavlja
odstotek nominalne vrednosti, ki
jo mórate plačati za nakup.
V	preteklem tednu se je ta cena
gibala med 83,5 in 86 odstotki.
V	tolarjih je račun sledeč - inve-
stirate približno 425.000 SIT in
1. 12. 1994 od Banke Slovenije
dobite 500.000 SIT. Izračunajte
odstotke, ki v obeh primerih
predstavljajo dobiček in ugoto-
vili boste, da je naslov uteme-
ljen.
Kaj pa interes države? Večina
dosedanjih poizkusov, da bi zni-
žali obrestno mero z ali brez »R«
je propadlo. Da bi Banka Slove-
nije discipliniralo (kot oni temu
pravijo) komercialne banke, so
posegli na trg kapitala. Z izdajo
prej opisanih vrednostnih papir-
jev so do sedaj v svoje trezorje
potegnili okoli devet milijard
SIT. To se pri likvidnosti prav-
nih oseb že precej pozna. Ob ta-
ko zmanjšani količini denarja
v obtoku bodo v Banki Slovenije
lažje kontrolirali inflacijo in
predpisovali obrestne mere ter
morda izdali še kak vrednostni
papir z znatno nižjim donosom
od tega.
Kaj pa s tečajem? Verjetno je
eden end ciljev Banke Slovenije
ločiti interes podjetij od Interesa
prebivalstva. Z omogočanjem
prej opisanega poceni nakupa
deviz za podjetja in ugodnejšem
podjetniškem tečaju od srednje-
ga tečaja Banke Slovenije in me-
njalniškega tečaja, so v precejš-
nji meri zadovoljili podjetja. Dr-
žavljani so ugotovili, da je pri-
merneje devize prodati tn se od-
ločiti za nakup BNB1, ter so po-
večali pritisk na menjalnice, kar
ima za posledico padanje odkup-
nega tečaja. Svoj delež k temu je
dodal še priliv deviz od tujih tu-
ristov. Na osnovi teh razmišljanj
mislim, da ni bojazni za nenadno
spremembo tečaja tolarja, vse-
kakor pa lahko pričakujemo, da
bo tečaj nadoknadil svoj zaosta-
nek za »R« iz tega leta v prihod-
njem letu.
Celjska borzna hiša sporoča,
da je vrednost vzajemnega skla-
da Herman Celjski na dan 9. 8.
1994 1.078,50 SIT.
Strokovnjak odgovarja
informacije na tel.: 063 441-321,
062 222-438, 0602 41-842
Kakšna in zakaj sploh je razlika med prodajno in nomi-
nalno ceno delnic?
Vsaka pooblaščena družba za upravljanje ima pravico,
da pooblaščeni investicijski družbi za ustanovitvene stro-
ške zaračuna provizijo. To je določeno z Zakonom o inve-
sticijskih skladih in družbah. Zakon opredeljuje, da je
družba za upravljanje upravičena do povrnitve stroškov
ustanovitve, ki pa ne smejo presegati 5 odstotkov vredno-
sti osnovnega kapitala družbe. Poravnavajo se lahko tudi
v delnicah pooblaščene investicijske družbe.
Od tod tudi izhaja razlika med prodajno in nominalno
ceno delnice. Če ustanovitvena provizija znaša 5 odstot-
kov delnic torej državljanom proda 5 odstotkov manj
delnic, kot jih je na osnovi opredelitve osnovnega kapitala
izdala. Kljub temu pa mora za prodane delnice iztržiti
celotno vrednost osnovnega kapitala.
Če je nominalna cena delnice npr. 1.000 tolarjev, njena
prodajna cena znaša 1.053 tolarjev (100 deljeno s 95). To
pomeni, da bo državljan, ki ima lastniški certifikat v vred-
nosti 400.000 tolarjev prejel 379 delnic, kar znese 399.087
tolarjev. Razlika v višini 913 tolarjev ostane na certifikat-
nem računu, državljan pa lahko z gotovinskim doplačilom
130 tolarjev pridobi dodatno delnico. Tako ima skupno
torej 380 delnic, porabil pa je vsa sredstva s certifikatnega
računa.
Iz opisanega seveda sledi logično vprašanje. Zakaj pro-
dajna cena ni opredeljena v višini 1.000 tolarjev in nomi-
nalna cena v ustrezno nižjem znesku, to je 950 tolarjev?
Na ta način bi bilo vpisovanje in vplačevanje delnic
močno poenostavljeno. •
Tudi takšna rešitev ni mogoča. Najnižji nominalni zne-
sek delnice je namreč opredeljen z Zakonom o gospodar-
skih družbah, in sicer je ta 1.000 tolarjev. Višji nominalni
znesek pa se mora glasiti na 2.000 tolarjev oz. njegov
večkratnik.
Posamezne investicijske družbe opredelijo višino provi-
zije in s tem prodajno ceno delnice v statutu. Podatki so
prikazani tudi v prospektu za javno ponudbo delnic. Pre-
den torej vpisujete in vplačujete delnice, priporočamo, da
se pozanimate o njihovi prodajni ceni.
V pooblaščenih investicijskih družbah TRIGLAV znaša
ustanovna provizija 3,5 odstotka, prodajna cena delnice
pa je 1.036 tolarjev.
Št. 32 - 11. avgust 1994
6
Trda pot do učenosti
Prve pošiljke učbenikov šele prihodnje dni
Z učbeniki so že od nekdaj
težave. Premalo jih je, izhajajo
z zamudo, zanje je treba odšte-
ti zajeten kup denarja, nazad-
nje pa učitelji ugotavljajo, da
niso ustrezni. Očitki, da si za-
ložbe z njimi kujejo dobičke in
da so avtorji zaslužkarji, so
povzročili ukrep ministrstva
za šolstvo, da zamrzne cene
učbenikov in da daje soglasje
k vsaki ceni novega učbenika.
To pa je sprožilo pravo vojno
z založniki. Žrtve so - kot obi-
čajno v vojnah — tisti, ki pri
vsem skupaj niso nič krivi, to
so starši in otroci. Ti se bodo
namreč v nakupe lahko podali
šele okrog 15. avgusta, ko naj
bi glavnina učbenikov prišla
v knjigarne, to pa pomeni, da
se bodo morali oborožiti ne sa-
mo z zadostnimi količinami
denarja, pač pa tudi z obilo
potrpljenja.
Že majski zapleti s cenami
šolskih učbenikov so dali slu-
titi, da se letos ne obeta nič
dobrega. Če so bili prejšnja le-
ta učbeniki pripravljeni že ju-
nija in so si jih lahko mnogi
straši zagotovili v prednaroči-
lih, so se letos sredi maja še
vedno pogovarjali o njihovih
cenah in ponatisih. Založbe se
za prednaročniško ponudbo
zaradi zamrznjenih cen niso
odločile in tako je odpadla tu-
di akcija Modri Janez. Šolsko
ministrstvo, ki sicer želi poce-
niti učbenike, pa je nazadnje
v pogajanjih z založniki skle-
nilo, da zagotovi sredstva za
odkup učbenikov za vse slo-
venske osmošolce, jeseni pa
nadaljuje pogajanja.
Izposoja po
polovični ceni
V Celju naj bi kljub omenje-
nim zapletom ne bilo večjih te-
žav pri zagotavljanju učbeni-
kov, vsaj za tiste ne, ki so se
odločili za izposojo na šolah.
Akcija v celjskih šolah je stara
že nekaj let in je drugje v Slo-
veniji niso poznali. Iz fonda
učbenikov, ki so jih kupile šole
s pomočjo prispevka občine, so
vsako leto učencem ponudili
izposojo učbenikov po polo-
vični ceni. Tako bo tudi letos,
pravi Marija Hudej, ravnate-
ljice OŠ Lava, saj-so se za eno-
ten pristop odločili ravnatelji
vseh celjskih osnovnih šol. Po
podrobnejših navodilih mini-
strstva za šolstvo so se lahko
na šolah, kjer so učbeniške
fonde že imeli, odločili za na-
daljevanje akcije in ne le za
zagotavljanje brezplačnih uč-
benikov za osmošolce. Name-
sto občine naj bi tako ministr-
stvo zagotovilo delež za zago-
tavljanje polovičnega prispev-
ka staršev. Na vsakega osmo-
šolca naj bi šola dobila 9 tisoč
tolarjev in sicer le na osnovi
predračunov knjigarn, kar po-
meni, da so sredstva strogo na-
menska za učbenike in šola
z njimi ne more prosto razpo-
lagati.	«
V Celju so tako že junija
staršem ponudili izposojo uč-
benikov za učence od 4. do 8.
razreda. Položnice pa morajo
starši plačati do septembra. Po
besedah Marije Hudej se veči-
na staršev odloči za takšen na-
čin, še zlasti, če gre za socialno
šibkejše družine. V nekaterih
primerih, kjer je stiska posebej
velika, pa šole zagotovijo otro-
kom brezplačne učbenike.
Od 6 do 24 tisoč
tolarjev
Če bodo otroci v višjih ra-
zredih dobili knjige v šolah, pa
bo v knjigarne še vedno treba
zaviti, če imate otroka v nižjih
razredih, pa tudi po številne
delovne zvezke in ostale po-
trebščine, kar pomeni, da se
gneči ne bo dalo izogniti.
V celjski Mladinski knjigi
ugotavljajo, da lahko zaenkrat
staršem ponudijo le po nekaj
učbenikov za vsak razred,
medtem ko za 4. razred nimajo
ničesar. Bolje naj bi bilo pri-
hodnji teden.
Podobno je v celjski knji-
garni DZS, kjer pravijo, da
starši že sprašujejo po učbeni-
kih, vendar jim lahko ponudi-
jo zelo malo. Jezijo se na mini-
strstvo, ki je po njihovem kri-
vo za letošnje zaplete. Priča-
kujejo, da bcido po 15. avgustu
pričeli prihajati iz tiskarn prvi
letošnji učbeniki, na nekatere
pa bo kljub temu treba poča-
kati do septembra. Največ no-
vih učbenikov bo za šestošol-
ce, pa še to gre za alternativne
izdaje, ki jih sicer odobri Za-
vod za šolstvo, od učiteljev pa
je odvisno, če se bodo zanje
odločili ali ne. Tudi sicer so
med šolami razlike pri zahte-
vanih učbenikih in delovnih
zvezkih, zato je najbolje, da
imajo starši s seboj sezname,
nekatere šole pa se o tem ne-
posredno dogovarjajo s knji-
garnami.
In kakšne so okvirne letoš-
nje cene? V DZS, kjer so nare-
dili izračune, pravijo, da so le
za odstotek ali nekaj več višje
od lanskih. Za učbenike in de-
lovne zvezke prvošolčka bo ta-
ko treba odšteti 6 tisoč tolar-
jev, k tej ceni pa še ni priraču-
nana cena nove knjige Učim se
pisati in brati, saj še ni znana.
Drugošolec vas bo stal 3.390
tolarjev, tretješolec 7.785 to-
larjev, za učbenike in delovne
zvezke četrtošolca boste od-
šteli 7.455 tolarjev, petošolca
pa 15.700 tolarjev oziroma 16
tisoč, glede na to, ali se uči
nemščino ali angleščino. To-
likšen bo tudi znesek za šesto-
šolca, medtem ko bo za sedmi
razred treba odšteti 24.500 to-
larjev, za osmega pa 23.000 to-
larjev. K temu je treba dodati
še ostale potrebščine, zato bo
dobrodošla ponudba nekate-
rih knjigarn, ki nudijo nakupe
na tri čeke.
Čeprav založniki "zatrjujejo,
da cene učbenikov niso preti-
rane, pa se večina staršev ob
omenjenih številkah z njimi
gotovo ne bo strinjala, še zla-
sti, če vedo, da se drugod
v svetu tega vprašanja lotevajo
povsem drugače, z bistveno
večjo državno pomočjo. Pri
nas pa žal večino bremena
svojega šolajočega otroka še
naprej nosijo starši sami.
TATAJANA CVIRN
Elegant kot delniška družba
V	šentjurskem Elegantu naj
bi se že oktobra registrirali kot
delniška družba. Podjetje se je
odločilo za kombinacijo inter-
ne razdelitve ter notranjega
odkupa, pri tem pa delavci po-
stajajo večinski lastnik po-
djetja. Med 331 zaposlenimi
jih je svoje certifikate v Ele-
gant vložilo 242.
V	vodstvu podjetja, ki se za-
radi starih obveznosti iz Topra
ter nove tehnologije otepa
z dolgovi, so glede prihodnosti
optimistični. Dolg, ki znaša
v celoti dober milijon nemških
mark, so s pomočjo Banke Ce-
lje ter banke Triglav uspeli re-
programirati, zato bodo lahko
začeli odplačevati glavnico še-
le čez tri leta. Obresti Elegant
redno plačuje.
Podjetje pričakuje da bi
v prihodnjih dveh letih spla-
valo iz največjih težav, takrat
pa bi bili boljši časi tudi za
Elegantove bodoče delničarje.
Večino proizvodnje, zlasti
športne konfekcije, izvažajo,
letos pa bi v Nemčiji, deželah
Beneluksa in na skandinav-
skem trgu prodah za 4 milijo-
ne DEM. Največ prodajo na
Bavarsko, kamor gre več kot
polovica športnega programa,
za novi program ženske šport-
no elegantne konfekcije pa se
odpira tudi Italija. Tako priča-
kujejo da bodo leto zaključili
brez izgub ali le z manjšo izgu-
bo. Doma nameravajo jeseni
poskrbeti za svojo maloproda-
jo z odprtjem lastne trgovine,
v središču Šentjurja.
BRANE JERANKO
Tudi do milijon steklenic na dan
Vsaka stvar je za nekaj dobra. Tako tudi ta vročina nekomu prav pride, to pa so predvsem
proizvajalci raznih pijač. Roke si manejo tudi v IBP polnilnici Coca Cole v Žalcu, kjer v teh dneh
dnevno prodajo tudi po milijon steklenic, kar pomeni do 25 vlačilcev. Letos bodo dosegli
rekordno prodajo, saj bo po njihovih izračunih vsak Slovenec, povprečno seveda, popil 70
steklenic njihovih pijač. V polnilnici so začeli s Coca Colo pred osemnajstimi leti, leta 1990 so
začeli polniti Fanto in Sprite, letos pa Coca Colo light, ki vsebuje na liter samo eno kalorijo.
T. TAVČAR
Stalna razstava poslovnih daril
Poslovna darila, oziroma darila komercialne pozornosti, kot jim
rečejo v zadnjem času, so tudi pri nas v poslovnem svetu že nekaj
povsem razumljivega. Zato je tudi vse več katalogov, ki ponujajo
tovrstne izdelke. Kljub temu pa je v danem trenutku težko hitro
izbrati in dobiti primerno darilo, kar še najbolj občutijo poslovneži.
Zato je Dani Horvat prišel na idejo, da bi v svojih novih poslovnih
prostorih Design studia Dan, na Cesti na Dobrovo, to je pri Celjskem
sejmu, odprl stalno razstavo poslovnih daril. Ideja je pri proizvajal-
cih in trgovcih padla na plodna tla, saj je na sodelovanje pristalo
zelo veliko proizvajalcev in zastopnikov tovrstnih proizvodov, tako
da bo računalniški katalog ponujal več tisoč poslovnih daril. Seveda
pa si bo mogoče posamezne proizvode v Design studiu Dan tudi
ogledati. Omenjeni studio bo samo posrednik med naročnikom in
proizvajalcem, oziroma zastopnikom, zagotavlja pa, po dogovoru
s proizvajalci, zelo hitro izvrševanje naročil. Stalno razstavo poslov-
nih daril v Design studiu v Celju bodo predvidoma odprli v začetku
septembra.
Za slovenski narod
V ponedeljek je predsedstvo Nacional socialne zveze Slovenije
sprejelo nekaj sklepov, s katerimi pričenjajo volilne aktivnosti.
NSZS bo na lokalnih volitvah nastopila samostojno, v koalicijo bi
stopila zgolj z desnimi in desnosredinskimi strankami. Volilno geslo
stranke bo »Za slovenski narod in socialno pravičnost«, volivce pa
pozivajo, naj se letošnjih volitev množično udeležijo, saj so lokalne
volitve izjemno pomembne. Hkrati v predsedstvu NSZS opozarjajo,
da Slovenija ne spoštuje ustavnega člena o javnem financiranju
obveznega šolanja, da so podpise za zahtevo za razpis referenduma
o razveljavitvi vseh državljanstev podeljenih po 40. členu zakona
predali sodišču in da poskušajo v parlament spraviti več gospodar-
sko-socialnih osnutkov zakonov. Hkrati NSZS obvešča, da bo
poskušala seznaniti Svet Evrope o šikaniranju slovenskega avtohto-
nega prebivalstva ter sporoča, da sta projekta denacionalizacije in
lastninjenja protiustavna.
NSZS je letos pripravila več humanitarnih akcij, sedaj pa zaradi
slabih izkušenj ustanavlja SLOS-Slovenska solidarnost. Sklad bo
namenjen izključno socialno ogroženim Slovenkam in Slovencem,
če pa bodo pri zbiranju sredstev uspešni, jih bodo namenili tudi za
financiranje projektov nacionalnega pomena.
US
Poravnava dolga
do Italije
LJUBLJANA, 5. avgusta
(Večer) - Slovenskiminister
za finance Mitja Gaspari je
poslal italijanskemu mini-
stru za finance pismo, v ka-
terem ga je zaprosil, da ga
do začetka septembra ob-
vesti o številki bančnega
računa, na katerega želi
Slovenija nakazati preo-
stale obroke odškodnine, ki
izvirajo iz odločb rimskega
sporazuma med nekdanjo
SFRJ in Republiko Italijo.
Tajska delegacija
v Sloveniji
LJUBLJANA, 7. avgusta
(Republika)-Tajska vladna
delegacija je končala šti-
ridnevni uradni obisk
v Sloveniji. V času obiska
se je sestala z najvišjimi dr-
žavnimi predstavniki in
imela vrsto gospodarskih
pogovorov. Državi naj bi
v kratkem podpisali spora-
zum o gospodarskem sode-
lovanju.
Z elektriko nI
težav
LJUBLJANA, 8. avgusta
(Večer) — Z zagotavljanjem
električne energije ni te-
žav, saj so hidroelektrarne
in nuklearka v prvih šestih
mesecih presegle načrtova-
no proizvodnjo. Zaradi te-
ga je bil tudi uvoz elektrike
manjši, saj je znašal le 42
odstotkov lanskega. Zato
pa smo v Sloveniji v tem
času porabili za dobre
4 odstotke več elektrike kot
v enakem obdobju lani.
Nova podjetja
LJUBLJANA, 8. avgusta
(Delo) - Konec junija je bilo
v Sloveniji 49.712 podjetij
in družb, kar je za 15,6 od-
stotka več kot pred letom
dni. Vendar je naraščanje
števila podjetij bistveno
počasnejše, kot je bilo zad-
nja leta. Največ podjetij in
družb je bilo v Mariboru in
sicer skoraj 4 tisoč, v Celju
1732, Žalcu 872, Velenju
669, Šmarju pri Jelšah 433,
Slovenskih Konjicah 417,
v Šentjurju 293 ter v La-
škem in Mozirju 262.
Manj kakovostne
pšenice
LJUBLJANA, 9. avgusta
(Dnevnik) - Doslej so spra-
vili v silose že več kot 90
tisoč ton odkupljene pšeni-
ce, kar kaže, da se bo letoš-
nji pridelek približal napo-
vedanim 100 tisoč tonam.
Letošnja letina je obilna,
žal pa je kakovost pšenice
mnogo slabša kot prejšnja
leta. Manj kot 10 odstotkov
pšenice namreč ustreza
zahtevam prvega kako-
vostnega razreda.
14 raziskovalnih
programov
LJUBLJANA, 9. avgusta
(Dnevnik) - Ministrstvo za
znanost in tehnologijo je
uvedlo novo obliko razi-
skovalnih in razvojnih pro-
jektov, naravnanih k ures-
ničevanju ciljev nacional-
nega pomena na posamez-
nih področjih. To so tako
imenovani ciljni razisko-
valni programi in doslej jih
je ministrstvo potrdilo 14.
Št. 32 - 11. avgust 1994
71
Spretnosti v zraku
Aeroklub Celje, ki letos
praznuje že 66 let obstoja, je
minulo soboto organiziral
vsakoletni letalski miting,
pa katerem so domači piloti,
jadralci in zmajarji z atrak-
tivnimi poleti jadralnih in
Hiotornih letal pokazali svo-
je znanje in sposobnosti.
Na prireditvi v Levcu so
nastopili tudi vojaški piloti
i letaloma Seneca in Learjet,
Ici je last slovenske vlade, ter
padalci aeroklubov iz Mari-
bora, Murske Sobote in Ptu-
ja. Gledalci so si lahko ogle-
dali slovaško akrobatsko le-
talo Zlin 50, Nimbus 3 in he-
likopter ter Turbolet naše
Г0. Za približno 15 tisoč
obiskovalcev mitinga so bile
najatraktivnejše akrobacije
motornega letala Pitts in fi-
nale v zbijanju balonov.
»Miting organiziramo
predvsem zato, da bi popula-
rizirali letalstvo in da nekaj
od tega tudi iztržimo,« je po-
vedal upravitelj Aerokluba
Peter Karner. »Aeroklub se
namreč sam financira, zato
si pomagamo kakor vemo in
znamo. Z dobro voljo in veli-
ko dela se da doseči tudi re-
zultate. Miting smo organi-
zirali tudi lani ob naši 65-
letnici, in ker se je dobro ob-
nesel, smo se zanj odločili
tudi letos. Zbrani denar bo
namenjen izključno za vzdr-
ževanje jadralnih letal, ki je
precej drago.«
Baloni letijo v nebo
Zanimivost zase je bil fe-
stival letenja s toplozračnimi
baloni, ki so v petek, soboto
in nedeljo preletavali Celje
in okolico, največjo pozor-
nost pa so zbujali s svojim
nočnim polnjenjem in nočni-
mi starti. Namen festivala je
bila popularizacija tega
športa, v kratkem pa naj bi
tudi Celjani kupili enega
takšnih balonov.
Toplozračni baloni se gib-
ljejo s pomočjo vetra, zato
nimajo veliko možnosti ma-
nevriranja in je upravljanje
z njimi precej zahtevno. Ta
šport postaja pri nas vse bolj
cenjen, naši balonarji pa do-
segajo na tekmovanjih prav
presenetljive rezultate. Tako
sta na tekmovanju balonar-
jev, ki je bilo letos v Južnoa-
friški republiki, prvo nagra-
do osvojila prav naša balo-
narja Šorn in Vipotnik.
BOJANA JANČIČ
Foto: EDO EINSPILER
Št. 32 - 11. avgust 1994
|8
Srečanje na Pilštanju
Na Kozjanskem so slikali likovni pedagogi
Po krivici pozabljeni Pil-
štanj, nekoč imenitni kozjan-
ski trg, skušajo pripraviti za
današnjo rabo. Kraj nad Le-
, sičnim je vse bolj znan po kul-
turnih prireditvah, kot sta od-
lično pastirsko Binkoštovanje
, ter Miholov sejem, najstarejša
pilštanjska prireditev pa je
kolonija likovnih pedagogov.
Ti so pretekli teden ustvarjali
že šestič zapored. Vsaki dve
leti pridejo na Pilštanj.
Vsaka od teh prireditev je
nekaj posebnega, posebnost
kolonije likovnih pedagogov
pa je njihovo druženje s kraja-
ni širše okolice Pilštanj a ter
Lesičnega. V petek opoldan
smo jih srečali v Podveterniku,
na Bahovi kmetiji, kamor so
slikarje povabili na kosilo.
Marica Bah, prijazna kmečka
gospodinja, je pripravila gove-
jo juho, pečenko, govedino,
pražen krompir, mlince, hren.
solato ter posladek, značilne
krajevne jedi. Povedala je da
krajanom likovna kolonija ve-
liko pomeni. Veselijo se pogo-
vorov z znanimi ustvarjalci, ki
poiščejo motive iz njihove
okolice, dela pa potem razsta-
vijo. Pomembno je, da se kraj
uveljavlja tudi na ta način, saj
se večkrat čutijo zapostavlje-
ne. Ne po krivem, saj so pri-
bližno trije kilometri najbližje
ceste proti Celju še vedno brez
asfaltne preobleke. Pogovorja-
li smo se prav tako o kmetij-
stvu, pa je Franc Bah, gospo-
dar, potarnal o slabšanju polo-
žaja kmečkega stanu. Zapo-
slen je na žagi v Kozjem, doma
pa imajo pet hektarjev obdelo-
valne zemlje. Največ se ukvar-
jajo s svinj ere jo. Sin Andrej, ki
bo nekoč prevzel lepo kmetijo,
se je izučil za mizarja ter je
zaposlen v Mestinju, hči Edita
pa je končala 3. letnik gimna-
zije.
Potem se je slišalo prihaja-
nje gostov. Gospodar Bah je
likovnike povabil v lepo ureje-
no domačijo. Pred njo je lipa,
zraven pa še čudovita starin-
ska kmečka hiša. Likovni pe-
dagogi, udeleženci slikarske
kolonije Pilštanj 94, so na sta-
ro lepoto osrčja Kozjanskega
posebno pozorni. Akademske
slikarje Milana Lorenčaka,
Darinko Pavletič-Lorenčak,
Karla Plemenitaša ter Petra
Krivca vežejo s Kozjanskim
različne korenine. Z Darinko
Pavletič-Lorenčak se žal ni-
smo mogli pogovarjati, moški
del kolonije pa je ob kozarcu
virštanjskega vina povedal ve-
liko zanimivega.
Zunaj je bila v petek takšna
peklenska vročina, da so imeli
slikarji težave z vodenimi bar-
vami. Peter Krivec iz Vojnika
opaža, da je vsakokrat bolj
vroče. Motive, ki si jih je iz-
bral, je zabeležil na akvarelih,
nato pa se ponujajo še različne
tehnike. Vojničan, ki se z vese-
ljem spominja domačega Koz-
jega, se je odločil za slikanje
starega stavbarstva. »Tisto
Kozjansko, ki ga nosim v sebi,
je povsem drugačno,« je rekel.
»Tu je dandanašnji arhitektu-
ra od vsepovsod, mlajši, ki se
vračajo iz drugih krajev, pa
skušajo staro očuvati.« Krivec
opaža, da slikarji na Pilštanj
radi pridejo, z novimi genera-
cijami pa prihaja do novih pri-
stopov, kar je prav tako dobro.
Milan Lorenčak, ki živi med
Sladko goro ter Celjem, se
s Petrom Krivcem glede da-
našnje arhitekture na Kozjan-
skem v bistvu strinja. Pri tem
opaža da je okoli Mestinja še
več okolju neprimernih hiš, ter
da je v pilštanjski okolici ven-
dar več pristnega. Pokrajino
dobro pozna, v pilštanjski ko-
loniji pa je drugič. »Zelo rad jo
imam,« pravi. Iz Pilštanja mu
bodo ostali v spominu prijaz-
ni, izjemno gostoljubni ljudje,
slikal pa je akvarele ter por-
tret. Od slikarskih kolegov iz-
vemo da je na Pilštanju, kjer je
bila prvič, veliko ustvarila tu-
di Darinka Pavletič - Lorenčak.
Oba Lorenčaka sta znana li-
kovna pedagoga, pa tudi ude-
leženca različnih likovnih ko-
lonij.
Toda Pilštanj je nekaj čisto
posebnega. Likovni pedagog
Karel Plemenitaš, ki uči na
ljubljanski šoli za oblikovanje,
je svoje vtise strnil v besedo:
»Sijajno!« Izvira iz Rogaške
Slatine: »Veseli me da sem pri-
šel na svet v tej pokrajini, ter
da je delček tega, kar je v teh
ljudeh, tudi v meni,« se je ve-
selil. V petek dopoldan ga je
razveselilo novo srečanje
s pristno staro kmečko hišo,
nekje pri Križah. V pilštanj-
skem koncu je tako ustvaril
kar nekaj študij. Že nekaj časa
je razmišljal, da bi se podal na
Kozjansko z nahrbtnikom, po-
tem pa je prejel povabilo iz
likovnih krogov.
Med kulturniki Pilštanja ter
Lesičnega se za likovno kolo-
nijo posebej trudi Miha Zako-
šek. Povedal je da si bo mogo-
če dela z letošnje kolonije
ogledati prihodnje leto, po vsej
verjetnosti v času slovenskega
kulturnega praznika. V znani
Jazbečevi hiši na Pilštanju so
uspeli zbrati dvajset del s pre-
teklih kolonij, zato si želijo
stalno galerijo.
Tako smo kramljali pri Ba-
hovih, v Podvetrniku pri Le-
sičnem. O podobnem, prijet-
nem vzdušju bi bilo mogoče
pisati vsak dan enotedenske
kolonije, pri Žlendrovih, Kot-
nikovih, Tacerjevih, Topliško-
vih ter Antonovičevih, na
Gubnem, Dobležičah, Pilšta-
nju, v Gostinci, na Topolah... j
Zato se znova spominjam ti-
stih Plemenitaševih besed:
»Veseli me da sem prišel na
svet v tej pokrajini ter da je
delček tega, kar je v teh lju-
deh, tudi v meni.«
Le v katerem kraju likovnih
kolonij je še takšno sožitje
med slikarji ter krajani?
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Milan Lorenčak je tudi portretiral.
Marica Bah
Milan Lorenčak
Miha Zakošek
Karel Plemenitaš
Peter Krivec
Osebnost meseca
Gregor Cankar v prednosti__
V tem tednu je zmagal Gregor Cankar, ki je prejel 15
glasov. Na drugem mestu je Vida Zupane s 13 glasovi, na
tretjem pa Anton Ratej, ki je prejel 9 glasov.
Na četrto mesto se je uvrstil Vlado Marot, ki je dobil
7 glasov. Takoj za njim sta s šestimi glasovi Pavli Platovšek
in Anton Dornik, sledi jima Jelko Vidmar s petimi glasovi.
Po štiri glasove sta prejela Vinko Lavrinc in Vili Ošlak, dva
je prejel dr. Boris Kramžar, po en glas pa Boštjan Strašek,
Jože Berk, Rolando Kresnik, Vinko Skale, Peter Lipovšek,
Silva Mikuž, Zvone Štorman in Novica Nikčevič. DS
KUPON
Osebnost avgusta na Celjskem
Ime in priimek:_
področje, položaj:_
Zanj glasujem, ker:_
Moje ime:_
Naslov:_
Flosarji udrli flos
Ljubenski flosarji so po
enem tednu odpeljali svoje fió-
se po Savinji navzdol — do pri-
hodnjega avgusta, ko bo na vr-
sti 36. Flosarski bal.
Letošnji bal z okroglo oblet-
nico je prinesel veliko raznih
prireditev, ki so si jih ogledali
predvsem domačini. V večji
meri je prevladoval šport - od
tenisa, smučarskih skokov,
kolesarjenja, kegljanja, nogo-
meta, namiznega tenisa para-
plegikov, do spusta s kajaki po
Savinji. Tudi kulturni del je
dobil svoj prostor, tako so od-
prli razstavo del s slikarsko-
kiparske kolonije, predstavih
so se domači godci in igralci,
zanemarili pa niso niti starih
ljubenskih obrti. Med najbolj
zanimivi in privlačnimi je bilo
tradicionalno nedeljsko udira-
nje flosa s flosarskim krstom,
pa tudi godčevske viže so pri-
tegnile marsikaterega obisko-
valca.
V celoti gledano je letošnji
Flosarski bal precej boljši od
lanskega, ko so nekateri že
opozarjali na zaton. Zato lah-
ko letos organizatorjem izre-
čemo pohvale in hkrati upa-
mo, da bodo prihodnje leto od-
pravili še nekatere manjše
spodrsljaje. Tako na primer
pri Atelšku, kjer so žgali apno,
ni bilo nikakršne posebne oz-
nake, pri predstavljanju starih
običajev so žal imeli šanki
prednost pred običaji in težko
razumemo, kaj delajo kranjske
klobase pri ljubenskih kmeč-
kih dobrotah. Na željo obisko-
valcev bi za prihodnja leta za-
želeli organizatorjem bolj sre-
čen izbor pri izbiri glasbeni-
kov, ki so poskrbeli za večerno
zabavo. Kljub pripombam pa
je lepo videti, da so se Ljuben-
ci po uničenem prireditvenem
prostoru v Vrb j u »pobrali« in
da bodo Flosarskemu balu
očitno prilepili še kar nekaj
okroglih letnic.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDO EINSPIELER
Št. 32 - 11. avgust 1994
9
Št. 32 - 11. avgust 1994
lio
Tretji bienale slovenske grafike
Letos so v Novem mestu že tretjič
pripravili osrednjo domačo likovno
prireditev, na kateri je predstavljen
prerez slovenske grafične ustvarjalno-
sti. Bienale, ki bo potekal do 15. sep-
tembra je dopolnjen še s predstavitvijo
svetovnih imen grafične umetnosti.
V okviru likovne umetnosti na Slo-
venskem ima grafična ustvarjalnost
zelo visoko mesto, mnogi avtorji pa so
njeno kvalitetno uspešno promovirali
tudi v tujini. Hiter razvoj pri nas sledi-
mo predvsem od začetka stoletja, od
skupine ekspresionistov ter z opusom
Božidarja Jakca, zelo močna generaci-
ja se je še pojavila v šestdesetih letih,
ko se je oblikovala ljubljanska grafič-
na šola. K vzpodbujanju tovrstne
ustvarjalnosti v zadnjih desetletjih
brez dvoma mnogo prispeva Medna-
rodni grafični bienale v Ljubljani
v zadnjem času pa tudi novomeška
prireditev, ki gledalcem kot tudi
ustvarjalcem ponuja predstavitev in
soočanja najkvalitetnejšega kar nasta-
ja v domačih ateljejih.
Celotna razstava je razdeljena v več
vsebinskih enot, poleg prikaza najno-
vejše ustvarjalnosti sta še razstavi, ki
prikazujeta pregled del profesorjev iz
ljubljanske Akademije za likovno
umetnost od leta 1945 do danes, ter
izdelke na papirju oziroma risbe, ki so
jih prav tako naredili profesorji na na-
ši likovni akademiji.
Izredno pozornost pritegujejo gra-
fični listi tujih mojstrov. Na bienalu so
predstavljeni kar trije. Lahko si ogle-
damo pet listov enega največjih likov-
nih umetnikov Rembrandta van Rijna.
Baročni slikar in grafik iz 17. stoletja
je ustvaril izjemen opus, razstavljena
dela pa prikazujejo njegovo ustvarjal-
nost iz različnih življenjskih obdobij.
Od španskega umetnika Pabla Picas-
sa, vodilne osebnosti moderne umet-
nosti si lahko ogledamo petindvajset
grafik, ki so prav tako povzete iz raz-
nih dob njegovega delovanja, od najz-
godnejših iz začetka stoletja, do poz-
nejših, vse do srede šestdesetih let. Na
ogled so grafike še enega pomembnega
Španca Antonia Tapiesa, ki mu je žiri-
ja bienala podelila nagrado Evropski
Grand Prix za grafiko 1994.
BORIS GORUPIČ
Rogaško glasbeno poletje
Od 21. junija, ko je vokal-
na skupina Canticum iz Ma-
ribora slavnostno začela le-
tošnje Rogaško glasbeno po-
letje, je do danes bilo na spo-
redu že več kot dvajset glas-
benih prireditev, med njimi
koncert glasbenega ateljeja
Tartini iz Ljubljane, izjemen
nastop pevskega zbora Flo-
rian singers iz Dortmunda,
koncert komornega zbora
Ave, koncert opernih melo-
dij in odlomkov iz musicalov
sopranistke Zorice Fatur, al-
tistke Majde Švagan, tenori-
sta Vinka Paiča in baritoni-
sta Emila Baronka.
Med koncerti vokalne
glasbe je bil prava poslastica
nastop Slovenskega okteta,
med instrumentalnimi pa
nastop Ljubljanskega trobil-
nega kvinteta v kristalni
dvorani in dva nastopa
v Anini kapeli: najprej Volo-
dja Balžalorski, violina,
Cveto Kobal, flavta in Netka
Petkova, čelo, zatem pa Moj-
ca Zlobko, harfa in Tomaž
Lorenz, violina, v kristalni
dvorani pa še Andrej Petrač,
čelo in Tomaž Petrač, klavir.
Doslej tudi ni manjkalo
nastopov folklornih skupin:
slovenska, škotska, italijan-
ska, poljska, španske in fol-
klora zamejskih Slovencev.
V	kristalni dvorani je bil
plesni troboj v standardnih
in latinsko—ameriških plesih.
V	prvih dneh avgusta je na-
stopil v kristalni dvorani pi-
anist Hinko Haas, v razstav-
nem salonu pa Bronislava
Prinčič, harfa, Vladimir
Horvat, mandolina in ustna
harmonika ter Igor Saje, ki-
tara.
V torek je nastopil APZ
France Marolt, nocoj pa bo
nastop New Swing Quarteta.
Do konca Rogaškega glasbe-
nega poletja, ko bo zaključni
koncert z orkestrom in soli-
sti mariborske opere, se bo
zvrstilo še šestnajst priredi-
tev, med katerimi velja po-
udariti nastop Tria Lorenz,
opernih solistov iz Ljublja-
ne, nastop ženskega pevske-
ga zbora Rotovž iz Maribora,
koncert ansambla Musica
Camerata Rogaška in kon-
cert Ljubljanskega okteta.
Tako kot je uspel zdaj že
znameniti Anin ples, bo go-
tovo tudi mednarodni plesni
turnir v standardnih in la-
tinsko-ameriških plesih. Or-
ganizatorji so z obiskom za-
dovoljni, menijo pa, da se bo
v drugi polovici avgusta še
povečal.
DRAGO MEDVED
zapisovanja
Priredba kot
umetniški izdelek
Ker smo takorekoč sredi po-
letja, ne gre da bi posebej »te-
žili« s kakimi velikimi temami
in zgodbami, s katerimi je ko-
nec koncev že pred nekaj leti,
pred slabim desetletjem reci-
mo, prekinil postmodernizem,
ko se je »platonično« zapisal
posnemanju in citiranju brez
navedbe vira. Kar seveda še ne
pomeni, da gre za poenostav-
ljanje. Daleč od tega; gre zgolj
za renoviranje in predelavo
zgodb, za reorganizacijo živ-
ljenja pravzaprav, ki ga zah-
valjujoč visokim tehnologijam
in komunikacijskih sredstev
ne zamenjujejo več velike in
globoke zgodbe tipa odkriva-
nja in »ustanavljanja«. Podob-
no je s pričujočim Zapisova-
njem. Ni poenostavljanje,
marveč prirejanje. Priredba
skratka.
Od priredbe, pa žal ni daleč
do ponaredbe. Primer Marcela
Valentinija, postojnskega po-
narejevalca, ki samega sebe
označuje kot slikarja in odre-
šenika vseh tistih finančnih
mogotcev, ki bi radi imeli na
steni svoje dnevne sobe deni-
mo Dalija, pa tega ne morejo
imeti, ker so Dalijeve slike pač
v muzejih in nekatere od njih
tudi v zasebnih zbirkah, pre-
sega fenomen priredbe — ra-
zumljene seveda v postomo-
demističnem jeziku. Gre za
popolne ponaredke, ki svojega
porekla niti ne skrivajo. Vsaj
do takrat, dokler so še v njego-
vih rokah. S priredbo je dru-
gače; Mona Liza z brki je za-
vestno prirejanje velikega
umetniškega izdelka in s tem
povsem legitimno umetniško
dejanje. Pa čeprav je identite-
ta izvirnika, v kolikor seveda
sploh lahko govorimo o izvir-
niku, zamolčana. Ali pa Car-
pentierjevi romani, ki se za-
vestno odrekajo naštevanju vi-
rov najrazličnejših citatov. So
lepljenke najrazličnejših del iz
zakladnice svetovne literature
in kot taki povsem legitimno
čtivo. Ali na kratko; temeljna
razlika med priredbo in pona-
redbo je v tem, da lahko s pr-
vim manipuliramo, z drugim
pa se tako ali drugače okori-
stimo oziroma drugače; da
lahko drugo smatramo mar-
sikdaj tudi kot kriminalno de-
janje. O čemer pa čivkajo že
vrabci na veji.
Toda, ali je potemtakem že
vse, kar se smatra za priredbo
tudi umetniški izdelek? Ali so
Agropopove uspešnice, ki so
večidel priredbe svetovnih
uspešnic, že umetniški izdelki?
Ali pa reklame? So reklame
zgolj zaradi elementa priredbe
že tudi umetniški izdelki?
Reklame, na primer kot
umetniški izdelki sodijo med
prve. Med priredbe torej, ki
imajo kot vsaka umetniška
priredba dva pola: tistega, ki
sublimira in tistega, ki antici-
pira. In, ki se od ostalih umet-
niških izdelkih ločijo ravno
zaradi taistih dveh polov. Za-
radi njune jakosti. Medtem, ko
ima sleherni umetniški izdelek
»naglas« na prvem polu, ima
reklama svoj »akcent« na dru-
gem polu. Bolj kot sublimira,
reklama anticipira. In ravno
zaradi tega reklama ni popoln
umetniški izdelek. Povedano
drugače; če vztrajamo na tem,
da je priredba kot taka v post-
moderni že tudi umetniški iz-
delek, potem moramo med tai-
ste umetniške izdelke zaobjeti
vse kar diši po priredbah. To-
da eno je popoln in drugo je
nepopoln umetniški izdelek.
Zato pa tista dva pola; med-
tem, ko popoln umetniški iz-
delek ne išče svojega odjemal-
ca, ker ta slejkoprej pride sam,
se mora nepopoln umetniški
izdelek še posebej potruditi,
da pride med ljudi. Reklame,
recimo in zabavna glasba.
Alma Karlin »potuje« po Sloveniji
Gre za uprizoritev drama-
tizirane novele Pod košatim
očesom, ki jo je svetovna po-
potnica Alma Karlin posta-
vila v ženski tibetanski sa-
mostan.
Pred leti je novelo iz nemš-
čine prevedla Zdenka Sera j-
nik. Ob 40-letnici pisateljiči-
ne smrti jo je iz revije Nova
mladika izbrskal Peter Si-
moniti, jo dramatiziral in re-
žiral. Božo Ščurek je izdelal
sceno, Vinko Tajnšek je po-
skrbel za masko in 2. marca
1990 je bila premiera
v Osrednji knjižnici Celje.
Nosilke treh vlog - tibetan-
ska redovnica in njeni obi-
skovalki, ki iščeta nasvet za
življenje, so Sonja Mlejnik,
Mira F4irlan in Lada Ščurek.
Vse tri in režiser so amaterji
v pravem pomenu besede
(lat. amo - ljubim). Uvodno,
pojasnjevalno besedo o avto-
rici in njeni noveli je prevze-
la Bojana Roje (pozneje Mil-
ka Conradi in Nada Božič).
Izkazalo se je, da more igra,
ki ji dajejo podton vzhodnja-
ška glasba, obleke in scena
pa še vonjave, ki jih širijo
dišeče paličice, spregovoriti
gledalcu tudi zdaj in tukaj.
Njeno sporočilo je namreč
splošno človeško: bridke iz-
kušnje more človek izrabiti
v dobro soljudem - bližnjim
in daljnim.
Po prvi uprizoritvi je igra
začela pot po Sloveniji. Do
letošnjega poletja so jo odi-
grali dvaintridesetkrat. Ne
le v krajih na Celjskem (v
samem Celju so nastopili še
štirikrat, sicer pa v Vojniku,
Laškem, Žalcu, Kompolah,
Konjicah, Štorah, Šentjurju,
Šmarju, Atomskih Toplicah,
Velenju, Topolšici, pa na
Svetini, Ponikvi, Polzeli,
Dobju, Teharjah, Vran-
skem), ampak kar po pre-
cejšnjem delu Slovenije, od
zamejske Bazovice pri Trstu
prek Nove Gorice do Leš na
Koroškem, Maribora in Ptu-
ja. Del dramatizacije so leta
1992 posneli na prostem na
Svetini in je bil vključen
v televizijsko oddajo o Almi
Karlin.
Do decembra 1993 so bile
predstave v okviru Amater-
skega gledališča Železar
Štore, februarja 1994 pa se je
gledališče preselilo na Te-
harje in se preimenovalo
v Amatersko gledališče Te-
harje. Zato so odtlej predsta-
ve pod okriljem tega gleda-
lišča.
Kaže, da je dramatizacija
postala uspešnica in da bo
Alma Karlin s svojim pleme-
nitim sporočilom še potovala
po slovenski deželi.
BOŽENA OROŽEN
Fotografije Barbare Jakše v Žalcu
V Savinovem likovnem salo-
nu v Žalcu bodo jutri, v petek,
ob 19. uri odprli fotografsko
razstavo Barbare Jakše iz Ve-
lenja, ki bo na ogled do 24.
avgusta.
Barbara Jakše se uvršča
med najbolj znana imena so-
dobne slovenske umetniške fo-
tografije. V tandemu z Stane-
tom Jeršičem sta posnela vrsto
vrhunskih fotografij, ki so
kmalu prebudile zanimanje
kritikov, galeristov in javno-
sti. Sta ena redkih domačih
umetnikov, ki sta imela več
razstav v tujini, kot doma in to
na Nizozemskem, v Italiji, Av-
striji, ter na Japonskem. Njune
fotografije so bile objavljene
v različnih publikacijah in re-
vijah, nahajajo pa se tudi
v mnogih javnih in zasebnih
fotografskih zbirkah.
Razstavo v Žalcu je Barbara
Jakše pripravila samostojno
s svojimi fotografijami, ki pa
so iz obdobja, ko sta skupaj
z Jeršičem ustvarila dva ob-
sežna cikla Iluzija besed in
Slike iz življenja, ki sta bila
objavljena tudi v istoimenskih
monografijah, in sicer prvi le-
ta 1990, drugi pa leto kasneje.
Za oba cikla je značilno, da
gre za fotografije posnete
v studiu z umetno lučjo, motivi
so portreti ali celopostavne fi-
gure. V njih je izražen psiholo-
ški realizem, ki poskuša celo-
vito prikazati ključne fizične
posebnosti modelov, hkrati pa
prikazujejo poglobljenost
v duševnost različnih oseb in
zato izražajo tudi njihov inte-
lektualni ter emotivni svet
v katerem živijo. S tem name-
nom se Barbara Jakše ne izo-
giba tudi čutnim poudarkom
pri posameznih osebah, pogo-
stokrat pa portrete dopolnjuje
z vnosom različnih simbolič-
nih elementov, ki v kompozici-
je vnašajo posebno skrivnost-
no in poduhovljeno razpolože-
nje. Fotografije Barbare Jakše
so izdelane na večjem formatu,
kar jim še povečuje sugestiv-
nost in zbližanje z gledalcem,
dodatno privlačnost črno- be-
lim posnetkom pa daje mehko
rjavo tonirana površina.
BORIS GORUPIČ
Izšla je revija Znamenje
Dvojna številka (3-4) revije Znamenje, ki jo izdaja istoimen-
ska založba iz Petrove, prinaša prispevke Vekoslava Grmiča
Politika in morala, Janka Bohaka Kaj je psihoterapija, Cvetke
Toth Aktualnost metafizike.
Sledi več prispevkov na temo reinkarnacije: Izziv vzhoda, Čas
brez konca?, Reinkarnacija v budizmu, Reinkarnacija v hindu-
izmu, Reinkarnacija in moderna gnoza, Obujenje v medtesta-
mentni literaturi in rabinski teologiji, Vstajenje in biblična
apokalipsa, Vstajenje ali reinkarnacija. Članki so prevedeni iz
revije Concilium.
Jože Rajhman piše o cerkveno političnih razmerah v severov-
zhodni Sloveniji v 19. stoletju, revija pa objavlja tudi pesmi
Mace Jogan, Čang jo Suja in Li Zong Fiuja ter intervju s franco-
skim teologom osvoboditve Jacquesom Gaillotom, škofon iz
EvTeuxa.
D. M.
KINO UNION:
18.30 IN 20.30
EDDE MURPHY
na lovu svojega
življenja
V KOMEDIJI
POLICAJ IZ
BEVERLY HILLSA 3
Št. 32 - 11. avgust 1994
11
Razstava slik Milovana Valica
V prostorih Razstavnega salona
zdravilišča v Rogaški Slatini bo do
tonca avgusta razstava slik novogori-
^ega umetnika Milovana Valica.
Slikarstvu se je aktivno posvetil že
( sedemdesetih letih, nakar je vseskozi
j¿no razstavljal ter se udeleževal ra-
menih likovnih kolonij. Likovni peda-
gog po izobrazbi se je dodatno izpo-
polnjeval pri Nikolaju Omerzi, v Italiji
L je obiskoval seminar mozaika in
arhitekture. Za svoja dela, predvsem
0a udeležbah na različnih ex-tempo-
fih je prejel večje število nagrad in
priznanj.
Iz njegovih slik je mogoče razbrati
določene stalnice, ki opredeljujejo in
dajejo značilen ton razstavljenim de-
lom. Valica je mogoče imenovati figu-
ralista, saj osrednje mesto v svojih
kompozicijah namenja človeškemu te-
lesu. Običajno dinamično razgrajene
figure so prizane na poseben shemati-
čen način brez individualnih, portret-
nih posebnosti, temveč le ko človeška
bitja. Dominantna barva s katero obli-
kuje figure je bela in z njo še močneje
poudarja brezosebnost, anonimnost li-
kov, razlike med njimi je pravzaprav
mogoče razpoznati le pri prikazu ra-
zličnih spolov, moškega in ženskega.
Razgibano razporejena telesa se pone-
kod trdno nahajajo na tleh, medtem,
ko jim drugje dinamična kompozicija
narekuje lebdenje in celo delen izstop
iz slikovnega polja. Kljub belini, ki
prevladuje pri slikanju figur, delujejo
ti motivi ekspresivno, saj jih dopolnju-
jejo plasti črne barve s čimer je avtor
dosegel izrazit kontrast. Napetost pri-
haja do izraza tudi zaradi razmerja do
ozadja, kjer prevladujejo temnejši to-
ni. Valič se pogosto odloča za različne
variacije modre barve, včasih zelene,
ki delujeta predvsem hladno. Sicer pa
je mogoče zapisati, da avtor odpira
zanimivo področje figuralne umetno-
sti in da pri tem dosega kakovostne
rezultate.
BORIS GORUPIČ
Violina in harfa
V okviru prireditev Po-
letno Celje, je bil v torek
v prostorih Galerije sodob-
ne umetnosti koncert violi-
nista Tomaža Lorenza in
harfistke Mojce Zlobko.
Pod skupnim imenom
Violina in harfa v delih
francoskih ustvarjalcev sta
predstavila Sonato za har-
fo in violino Francoisa
Adriena Boildieuja, Fanta-
zijo za violino in harfo op.
124 Camilla Saint Saensa,
Divertissments a la Fran-
çaise Andrea Capleta, De-
bussyjev Reverie, Faurov
Berceuse op. 16, Tournier-
jeva Dva romantična pre-
ludija op. 17 in Ibertov En-
tr'acte.
D.M.
Zmedena kultura komuniciranja
Začne se pri kažipotih In konča pri županih
»Sedaj, ko smo samostojni
in korakamo v Evropo, mora-
mo poskrbeti za to, da nas bo-
do v svetu spoznali!« Ta ogu-
ljeni stavek smo v zadnjih le-
tih slišali že tolikokrat, da je
postal njegov zven, še bolj pa
pomen, neprebavljiv.
Toda eno je res: po kulturi
medsebojnega komuniciranja
še nismo v Evropi. Za primer
vzemimo kažipote in celotno
prometno komuniciranje.
Kmalu lahko ugotovimo, da
nimamo sistema, ki bi urejal
zahtevno problematiko. Na-
pisne in sploh informativne
table so bolj stvar naključja.
Celjsko območje ni nobena iz-
jema. Že Celje kot regijsko
središče in pomembno pro-
metno križišče ne premore
urejenega sistema tovrstnega
informiranja. Če se pripeljemo
iz ljubljanske smeri po obvoz-
nici, nam tabla pove, da mora-
mo zaviti v levo, če hočemo
priti v Novo vas in na Ostrož-
no, nič pa ne pove o Lopati ali
Lavi. V Podsredi vas bo kaži-
pot usmeril v Tepanje, nič pa
o Mariboru, Ljubljani ali Ce-
lju. Enako velja za kažipot
v Žičah. V Celju srečate prvi
kažipot za Stari grad šele on-
stran Voglajne, ko že stojite
pod gradom. V Šentjurju boste
težko zvedeli, kako priti na
Rifnik oziroma, da Rifnik
sploh obstaja in kaj je to. Tudi
v Šmarju pri Jelšah ne boste
našli kažipota k sv. Roku. Ta-
kih cvetk je po vsej Sloveniji
veliko, ne le na Celjskem.
Nekaj podobnega se dogaja
tudi na drugih ravneh naše ko-
munikacijske kulture. Pri obi-
skih tujcev in raznih delegacij,
ko jim na vljudnostnih obiskih
naši župani, razen redkih iz-
jem, tiščijo v roke konceptual-
no zastarele publikacije in
spominke.
Ker smo v Evropi, moramo
poskrbeti za svojo identiteto
tudi na tem področju. Evropa
je seštevek identitet. Že prvi
meter ceste na naši strani meje
je del promocije Slovenije. Tu-
di nam bo lepše živeti v pro-
storu, kjer bo tovrstna komu-
nikacijska kultura na višji
ravni kot je še danes.
DRAGO MEDVED
na celjskih Platnih
Stare sablje, ZDA, 1993
Kaj se zgodi, ko življenje dveh ostarelih tekmecev, ki ne
poznata premirja, sitnežev brez primere, ki ju upodablja
eden največjih filmskih parov vseh časov, popestri nova,
nadvse privlačna soseda, ki je povrhu, še vdova? Prijazna
Ariel nehote stopnjuje njuno svojevrstno sovraštvo, saj
stara prepirljivca ne izbirata sredstev v vojni za njeno
naklonjenost.
John Gustafson in Max Goldman, tudi sama vdovca,
živita v idiličnem mestecu Wabasha v Minnesoti, kjer
menda poznajo le tri letne čase: junij, julij in zimo. In nič na
svetu jima ni v večje veselje kot to, da si izmišljata vedno
nove načine, kako bi drug drugega čim bolj neusmiljeno
spravila v zadrego, osmešila ali prizadela. Kaže, da ribarita
le zato, da tekmujeta, kdo bo ulovil več, in da kot sosed
sosedu namenita kakšno besedo le še zato, da se lahko
žalita. Razlogi za njuno maščevalnost tičijo že tako globoko
v preteklosti, da se jih tudi sama le še bledo spominjata. Niti
Johnova hčerka Melanie in Maxov sin Jacob, ki ju veže več
kot prijateljstvo, ne moreta pomiriti trmaste jeze, ki je
nepopravljivima očetoma prišla že v navado. Stara nergača
seveda ostaneta stara nergača, toda očarljiva in samosvoja
učiteljica Ariel Truax bo znala iz njiju izvabiti tudi kakšno
trohico že pozabljene dobrote.
Mlademu scenaristu Marku Stevenu Johnsonu, ki mu je
to prvi scenarij, so se s tem filmom uresničile sanje, še
sanjati pa si ni upal, da bosta v njem zares igrala neverjetna
Jack Lemmon in Walter Mattheau, ki ju je imel v mislih med
pisanjem. Odlična igralca tokrat nastopata skupaj že petič.
Ženski vlogi sta bili dodeljeni vsestranski Ann Margret, ki
ima za sabo že 30-letne igralske izkušnje, in nežni, topli
Daryl Hannah.
Osnovna šola Frankolovo
Frankolovo 11
63213 Frankolovo
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja za slovenski jezik in etiko
za nedoločen čas
Začetek dela: 1. 9. 1994.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov šole v 8. dneh
od objave razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po končanem
razpisu.
Svetina v Vitanju
Turistično društvo Vitanje
organizira v soboto, 13. avgu-
sta ob 19. uri v Kulturnem do-
mu odprtje razstave slikarja
Jožeta Svetine.
Slikar samostojno razstav-
lja po Sloveniji in v tujini, zla-
sti na Švedskem, v Švici, Av-
striji in Italiji, ilustriral pa je
tudi več knjig. Pričujoča raz-
stava zajema tematiko Vitanja
z okolico ter lovske motive.
Umetnik je za uspehe na po-
dročju slikarstva prejel več
priznanj in nagrad doma in
v tujini.
B.J.
Malinovec za
maiinovce
Avgust je mesec za akcijo
Družinski obisk Muzeja Vele-
nje in Kavčnikove domačije
v Zavodnjah. Organizator ak-
cije, ki je posvečena medna-
rodnemu letu družine, je ve-
lenjski Muzej.
V akciji imajo vse družine
10-odstotni popust pri nakupu
vstopnic, hkrati pa sodelujejo
tudi v mikavnem nagradnem
žrebanju. Vse otroke, ki si bo-
do ogledali kulturna pomnika
v Šaleški dolini, bodo v muzej-
ski gostilni pogostili s pravim
domačim malinovcem.
US
Sekretariat za upravne in
gospodarske zadeve
Občine Laško,
Ul. Borisa Kraigherja 2 b, Laško,
objavlja na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika
o oddajanju poslovnih prostorov
JAVNI NATEČAJ
za oddajo pisarniških poslovnih prostorov
v upravni zgradbi v centru Laškega, Titova
3/11.
1.	pis. posi, prostor v velikosti 15.18m2inskup. prost. 12.94 m2
2.	pis. posi, prostor v velikostH 9.00 m2 in skup. prost. 11.21 m2
3.. pis. posi, prostor v velikosti 11.02 m2 In skup. prost. 2.77 m2
4. pis. posi, prostor v velikosti 33.48 m2 in skup. prost.17.55 m2
RAZPISNI POGOJI:
1.	Prostore je potrebno urediti v enem mesecu po sklenitvi najemne
pogodbe.
2.	Višina varščine za posamezne pis. posi, prostore znaša:
1.	za posi, prostor pod zap. 1	14.000,00 SIT
2.	za posi, prostor pod zap. 2	15.000,00 SIT
3.	za posi, prostor pod zap. 3	7.000,00 SIT
4.	za posi, prostor pod zap. 4	25.000,00 SIT
Navedeni zneski predstavljajo tudi izhodiščno mesečno najemnino.
3. Varščina se vplača pri blagajni finančno-računovodske službe
Občine Laško ali na ŽR: 50710-630-10035 SO Laško - proračun.
Uspelemu interesentu se varščina obračuna pri najemnini,
neuspelemu pa se vrne.
Interesenti morajo vložiti vloge v zaprti kuverti z oznako JAVNI
NATEČAJ na Oddelek za gospodarstvo Občine Laško v roku 10 dni
po objavi.
K vlogi morajo priložiti dokazilo o plačani varščini in dokazilo
o usposobljenosti za opravljenje predvidene dejavnosti.
Interesenti bodo o izbiri obveščeni v roku 10 dni po preteku roka za
zbiranje vlog.
Morebitna dodatna pojasnila dobijo interesenti na Oddelku za
gospodarstvo Občine Laško, telefon (063) 731-122, interna 77 ali 70.
PRIREDITVE
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo drevi ob 20.30, koncert
New swing quarteta. Na sporedu bodo črnske duhovne pesmi.
V	ponedeljek ob 20.30 pa bo koncert Eduarda Pečariča, na
sporedu pa bodo dela Tartinija, Beethovena in Francka.
V	atriju velenjskega gradu bo v nedeljo ob 20. uri, gostovala
Mija Žnidarič z gosti.
V	kulturnem domu v Vitanju bodo v soboto ob 19. uri, odprli
razstavo slikarja Jožeta Svetine.
V	Savinovem likovnem salonu v Žalcu bodo jutri, v petek ob 19.
uri, odprli razstavo umetniške fotografije Barbare Jakše. Na
otvoritvi bosta sodelovala violinistka Tanja Miklavc in kitarist
Srečko Lavbič, strokovno besedo pa bo podala Marlen Premšak.
V	Likovnem salonu v Celju si lahko ogledate dela Zore Stančič.
Na velenjskem gradu si lahko ogledate razstavo fotografij čla-
nov Zveze štajerskih umetnikov iz Gradca, ki jo je pripravila
Galerija kulturnega centra Ivana Napotnika iz Velenja.
V	prostorih Interkontrakta v Celju so na ogled likovni izdelki,
nastali pri pouku likovne vzgoje na višji stopnji in likovnem
krožku osnovne šole Glazija.
V	Novi galeriji Razstavnega salona v Rogaški Slatini je odprta
razstava 1. likovne kolonije članov sekcije KUD Univerzitet-
nega kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani.
V	Grafičnem muzeju v Rogaški Slatini bo do 22. avgusta odprta
razstava z naslovom Morje na starih grafičnih listih iz 18. in 19.
stoletja.
V	Zdravstvenem domu Celje si lahko ogledate poslikavo krožni-
kov, doktorja Rajka Livia.
V	tovarni Etol v Škof ji vasi razstavlja likovna dela v tempera
tehniki Dragica Fajs.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini si lahko ogledate raz-
stavo likovnih del Milana Valica iz Nove Gorice.
V	П. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju si lahko ogledate
razstavo fotografij iz obdobja 1930-1970, šmarskega fotokroni-
sta Slavka Ciglenečkega, v I. nadstropju pa razstavo Potovanje
v daljne dežele.
Celje: Union do 17.8. ob 18.30 in 20.30 ameriški film Policaj iz
Beverly Hillsa 3; Metropol od 11. do 15.8. ob 19. in 21. uri
ameriški film Stare sablje, 16.inl7.8. ob 19. uri ameriški film
Prva liga 2, ob 21. uri pa ameriški film Stare sablje; Letni kino
od 11. do 15.8. ob 21.30 ameriški film Živi, 16. in 17.8. ob 21.30
pa mehiški film Kot voda za čokolado.
Kino Žalec 12.8. ob 20. uri in 14.8. ob 18. uri ameriški film Gola
pištola 33 1/3, 13.,14. in 15.8. ob 20. uri ameriški film Moj očka,
junak.
Kino Dobrna 14.8. ob 19. uri ameriški film Mož brez obraza.
Kino Rogaška Slatina 12. in 13.8. ob 18. in 20. uri ameriški film
Moja punca 2.
V Rogaški Slatini se bo jutri, v petek in v soboto, odvijala plesno
zabavna prireditev z naslovom Rogaška noč.
Na vrtni terasi pred velenjsko Namo bo jutri, v petek ob 19. uri
prireditev z naslovom Prešmentane citre kak milo pojo, na
kateri se bodo že šestič srečah nekateri najbolj zanimivi in
najboljši citrarji Slovenije.
Atletsko društvo
Kladivar Cetis Celje
Stritarjeva 24 a, 63000 Celje
telefon in fax (063) 32-151 in 32-200
razpisuje delovno mesto
1. sekretarja društva
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	slovensko državljanstvo
-	imeti visoko ali višješolsko izobrazbo
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na zahtevnih delih
-	delovne uspehe, ki jamčijo, da bo lahko uspešno
opravljal naloge sekretarja društva
-	znanje vsaj enega od svetovnih jezikov
-	znanje uporabe računalnika
-	poznavanje stroke s področja atletike
Kandidat mora predložiti še kratek opis dosedanjega dela in
program razvoja Atletskega društva Kladivar Cetis Celje.
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev v 8. dneh po objavi razpisa na gornji naslov s pripisom
»prijava na razpis«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po izbiri na
predsedstvu skupščine društva.
Št. 32 - 11. avgust 1994
12
večer v mestu
Celje ni ravno Amsterdam.
S tem se moramo sprijazniti.
Je le malo mesto v mali deželi.
In kaj lahko v njem povprečen
najstnik najde ponoči?
Če verjamemo, da je skupna
lastnost vseh najstnikov (seve-
da so redke izjeme) ljubezen
do žura, plesa in nasprotnega
(ali pa istega) spola, potem Ce-
lje ni ravno radodarno mesto.
V grobem pa so v Celju neka-
teri lokali za različne mladin-
ske subkulture in štirje nočni
(če želite disko) klubi. Med
največjo množico najstnikov,
torej tistih, ki kot sami pravi-
jo, poslušajo vse (torej stvari,
ki jih vrtijo na MTV), so pose-
bej priljubljeni lokali Oskar,
Čajnik in Atrij. Vzdušje je tam
običajno prijazno, nevsiljivo,
z lahko poslušljivo glasbo. Ti-
sti, ki poslušajo plesno in bal-
kansko glasbo so svoj čas za-
hajali v Vegas, a ta ni več tako
zanimiv, odkar so pri lastniku
dosegli, da je moral utišati
glasbo. Rokerska mladina
pravzaprav nima svojega pri-
ljubljenega lokala, še najraje
pa zahajajo k Frideriku in
v Galerijo Kljub (čeprav je
slednja bolj, recimo, alter sce-
na), nekateri tudi v Pando.
V Teatru, ki je sicer zelo sim-
patičen, a drag lokal, visijo
bolj kot ne pozerji ali pa najst-
niki s preprosto preveč de-
narja.
Vse to so mestni lokali, tako
da jih je v Celju še mnogo več,
a ti so bodisi izven mestnega
jedra, bodisi za mladino pre-
prosto nezanimivi, ali pa kar
oboje.
V Celju je dokaj skromna
ponudba nočnih klubov,
a vsak najde svoje. Še vedno je
nekako najbolj popularna Ca-
sablanca, del hale Golovec,
kjer vrtijo predvsem plesno
glasbo in točijo pijače po zaso-
ljenih cenah. Sem zahajajo
mestni frajerji, mestne lepo-
tičke, lomilci src, zapeljivke,
ljudje, ki jim je ta glasba pre-
prosto všeč, pretepači, važiči
in ostali tem podobni. Casa-
blanca je zanimiva predvsem
v soboto, ko je tam največ lju-
di. Njej tik za petami (po po-
pularnosti) je v bistvu njeno
popolno nasprotje - Kljub, ki
stoji nasproti pošte. Tam vrtijo
v glavnem agresivno, glasno
glasbo - rap, rock, metal, punk
in podobno. Cene so zmerne,
tudi pri uvoženih pijačah (piva
Fosters, Heineken), kar drugje
ni ravno v navadi. Gotovo pa
je Kljub tudi lokal z največjo
porabo marihuane v Celju in
to je že skoraj tradicija. Navk-
ljub renomeju pankerjev, me-
talcev in podobnih kot prete-
pačev, pa je bil ta klub še do
pred kratkim dokaj mirolju-
ben, sedaj pa so ob petkih za-
čeli prihajati ljudje iz Casa-
blance (ta je v petek namreč
precej prazna), ki se pa ne
sklapljajo z okoljem...
Blaga izvedba Kljuba je
Barfly pub na Trubarjevi 1,
kjer se sicer ne zbirajo ravno
horde mladine, a je vseeno do-
kaj zanimiv. Tudi ker je naj-
dalj časa odprt. V njem se vrti
predvsem rock in pop glasba,
pa tudi latinsko-ameriška,
plesna, metal in podobna. Zelo
raznovrsten izbor torej. Barfly
je zanimiv tudi kot klub z naj-
več živimi nastopi v Celju. Če-
trtkovi bohemski večeri so že
skoraj legendarni, Z nastopi
Šank ročka, Lovšina in Mag-
nifica (pa tudi z balkan žuri)
so napolnili svoj klub do mak-
simuma. Nasploh je Barfly ze-
lo simpatičen.
Še zadnji nočni klub je Jun-
gle, ki je videl že boljše dni.
Sicer se trudijo pridobiti po-
pularnost z raznoraznimi žuri,
whisky-partiji in podobno, pa
tudi vstopnine ni med poletni-
mi počitnicami, a jim ne uspe-
va najbolje. Sučejo v glavnem
plesna disco in pop glasbo,
velik poudarek dajejo MTV hi-
tom. Čeprav še vedno ne razu-
mem, kako lahko DJ zavrti na-
primer Nirvano takoj za Ca-
pello ...
Tako. Mladina lahko sicer
izbira, a ne ravno na veliko.
Celje bi gotovo potrebovalo še
kakšen klub, ki bi popestril
življenje v njem, ne pa da bi še
tistih nekaj zaprli.
GREGOR STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
S polno paro - v celjskem KLjUBu.
Pri Španu raj za
turiste
Po programu razvoja turiz-
ma na podeželju v laški občini
bo nared prvi projekt in sicer
kmetije Špan lastnika Jožeta
Kneza v Malih Grahovčah.
Otvoritev objekta, kjer je
med drugim tudi prostora za
en avtobus potnikov, bo v ne-
deljo, 14. avgusta ob štirih po-
poldne, ko bodo pripravili tudi
priložnostni program. Fol-
klorna skupina Anton Tane iz
Marija Gradca bo uprizorila
»botrijo«, Marija Salobir pa bo
predstavila vražo, ki je značil-
na prav za kraj, kjer je Špano-
va domačija. Ponudbo bo
predstavil gospodar Jože
Span, gostje pa bodo dobili tu-
di zloženko s predstavitvijo
Španove domačije ter napisa-
no že prej omenjeno vražo. Do
domačije je lepo urejena asfal-
tirana cesta.
TV
Že 441
krvodajalcev
V laški občini so lani v še-
stih krvodajalskih akcijah do-
segli rekord, saj je kri darova-
lo 711 ljudi, s tem podatkom
pa se uvrščajo med najaktiv-
nejše krvodajalce v Sloveniji.
Vse kaže, da bo ta rezultat le-
tos ponovno izboljšan, saj je
na treh dosedanjih akcijah
(Laško, Radeče in Šentrupert)
darovalo kri že 441 ljudi. Do
konca leta bodo še tri krvoda-
jalske akcije, prva že 2. sep-
tembra v Rimskih Toplicah.
XV
V spomin
Drago Horvat
Vse prezgodaj in vse
prehitro se je iztekla živ-
ljenjska pot Dragu Hro-
vatu iz Radane vasi
v Zrečah. Ne še 39 let sta-
remu je zahrbtna bolezen
izčrpala življenjsko moč
in vedrino.
Pred 39. leti je Dragu
Hrovatu sredi mogočnih
pohorskih gozdov na
Skomarju stekla življenj-
ska zibel na Goučuhovi
kmetiji, kjer je preživljal
otroška in mladostna le-
ta. Že v mladosti je kazal
izredno veselje do šofer-
skega poklica in pozneje
mu je tudi uspelo, da je
imel avtoprevozniško
obrt. Pred več kot petimi
leti se je odločil, da si bo
ustvaril lastno zakonsko
ognjišče in z ženo Jožico
sta ga lepo uredila na
Matevževi kmetiji v Ra-
đani vasi v Zrečah, kjer
se jima je rodil sin
Gregor.
- Ker je šoferski poklic
postajal vse bolj težak in
odgovoren, si je našel de-
lo pri Uniorju v Zrečah.
Med sodelavci je bil zara-
di svoje pridnosti priljub-
ljen in so ga imeli vsi ra-
di. Tudi med sosedi je bil
spoštovan, rad je poma-
gal vsakemu, ki je bil pb-
treben kakršnekoli po-
moči, zato je njegova iz-
guba še hujša, težka in
nenadomestljiva. Takš-
nega kot smo Draga Hro-
vata poznali, ga bomo
ohranili v lepem in traj-
nem spominu.
F. JURAČ
Mala anketa
Rajske počitnice s sanjsko osebo
Koga bi izbrali? Kaj je
lahko lepšega kot teden dni
na Kanarskih otokih, Korzi-
ki ali Azorih s svojo priljub-
ljeno osebo, pa naj bo to
filmski igralec, pevec, držav-
nik ali kakšna druga znana
osebnost.
Izbira je velika: Sharon
Stone, Kim Basinger, Demi
Moore, Michelle Pfeiffer na
eni strani, in Michael Dou-
glas, Richard Gere, Tom
Cruise na drugi. A kljub šte-
vilnim prelestnim divam in
lepotcem z malih in velikih
zaslonov imjogi za spremlje-
valce raje izberejo svoje bliž-
nje. Smo Slovenci res zavrti
ljudje brez domišljije ali pa
res tako zvesto ljubimo svoje
partnerje.
Konrad Zupanič, upokoje-
nec, 63 let: O sanjskih počit-
nicah ne premišljujem več,
ker sem za to že prestar. Če
pa bi se že moral odločiti, za
sopotnico ne bi izbral nobe-
ne filmske igralke ali kake
druge medijske osebnosti
ampak Цаг svojo ženo.
Barbara Pertinač, višja
medicinska sestra, 23 let:
Trenutno se ne spomnim no-
benega kraja, kamor bi od-
potovala s svojo sanjsko ose-
bo. To pa je vsekakor Ric-
hard Gere. Zakaj? Ker ni sa-
mo privlačen na pogled, am-
pak je tudi zanimiva oseb-
nost nasploh.
Aleš Jošt, glasbenik, 32
let: S kom bi preživel počit-
nice? Samo s svojo punco.
Zofka Teršek, upokojenka,
60 let: Na počitnice bi vzela
nekega filmskega igralca,
vendar se ne spomnim na-
tančno njegovega priimka
— Clinton se mi zdi, pa ne
mislim na ameriškega pred-
sednika. Visok in postaven
mož, igral pa je v mnogih
kriminalkah. Vsak dan gle-
dam televizijo in njihovih
imen je že toliko, da si jih
človek težko zapomni. Če pa
bi bil Rock Hudson še živ, bi
bil to prav gotovo on.
Alen Ključarić, strojni
tehnik, 19 let: To bi bila mo-
ja priljubljena igralka Kim
Basinger. Odpeljal bi jo na
Karibe, kjer bi uživala naj-
manj mesec dni.
BOJANA JANČIČ
Konrad Zupanič
Barbara Pertinač
Aleš Jošt
Zofka Teršek
Alen Ključarić
Ribiški piknik na
Marofu
Ribiška družina Laško pri-
reja to soboto tradicionalni pi-
knik na Marofu. Namen je
predvsem zabava, za katero
bodo poskrbeli organizatorji
in ansambel Domžalski
odmev.
Gasilski turnir
Gasilsko društvo Braslovče
prireja v okviru Dneva hme;
ljarjev tradicionalni gasilski
turnir za pokal Zlata kobula
Tekmovanje bo to soboto,
s pričetkom ob 13. uri. Tekmu-
je se v vaji z motorno brizgal'
no po pravilih CTIF, suha iz-
vedba po dvokrožnem sistemi1
Prve tri desetine prejmejo po-
kale, ostale ekipe praktične
nagrade.
Košnja žena
V nedeljo, 14. avgusta, №
Planinsko društvo Zabukovicjj
organiziralo košnjo žena
Homom. Letošnje tekmovanje
je že enajsto po vrsti, prirejaj0
pa ga predvsem zato, da bi p0'
udarili vlogo in delo kmečke
ženske na kmetiji. Tekmovä'
nje bo ekipno, ženske bodo №
sile, moški pa grabili.
Št. 32 - 11. avgust 1994
13
Gas brez pravljic
Zgodba o življenju Franc Elegant kot delniška družba
Trinajstega julija je Franc Korent
praznoval osemdesetletnico, ki pa jo je
žal dočakal v bolnišnici. Že okrogla
obletnica je dovolj velik vzrok za
obisk, še posebej pa nas je pritegnilo
njegovo zanimivo življenje.
»Rodil sem se 1914 na revni kmetiji
v Arji vasi«, je jubilant pričel svojo
pripoved. »Šolal sem se v Celju, s štiri-
najstimi sem končal osnovno šolo in tri
razrede meščanske. Nato me je oče,
nezadovoljen z uspehom, izpisal.«
Mladenič se je nato poskusil kot klju-
čavničar, vendar je vzdržal le šest dni.
Nato je poskusil kot zidar, pa so ga
odpustili, zato je nadaljeval šolanje.
»Višjo tehniško šolo v Ljubljani sem
končal brez težav,« pravi Korent, ki se
je nato zaposlil kot arhitekt, njegova
službena leta pa je prekinila vojna.Č
Volna leta
Franc Korent je kot oficir starojugo-
slovanske vojske dobil nalogo, da mo-
ra ustanoviti 38. gozdni bataljon. Ko-
rakali so proti Slovenj Gradcu, Poljča-
nam in Brežicam. Ko je v Brežicah
neki general zavrnil njihovo zahtevo
po izboljšanju opreme, Franc pa izve-
del, da so Hrvati ustanovili NDH, je
razpustil enoto. Kasneje so ga v Pireši-
ci izdali, vendar so prijeli napačnega.
»Ujelo me je hudo neurje in ostal sem
pri sestri v Žalcu. Tu sem se zaposlil
pri gestapovskem arhitektu Ledlu.
Dajal mi je borno plačo, med drugim
pa zahteval, da bi uničil fasado Na-
»dnega doma v Celju. No, tega nisem
mogel storiti, zato sem vse skupaj javil
v Celovec na zavod za spomeniško var-
stvo. Zaradi tega me je Ledi premestil
v pisarno, kjer sem zanj delal izračune
in po njegovem ukazu goljufal Nemči-
jo.« Ko je Franc izvedel, da gre njegov
sodelavec študirat v Gradec, se je tudi
v njem prebudila »uka žeja«.
V Avstriji si je poiskal pokrovitelja,
nekega barona, ki je bil na njegove)
srečo tudi protihitlerjevsko nastrojen.
»Ta baron me je videl prvič v življenju,
pa sva se že pogovarjala kot stara pri-
jatelja. Dal mi je tudi dobro plačo in
predujem, jaz pa sem mu izgradil ne-
kaj objektov. Pridno sem študiral,
a sem dobil prepoved za opravljanje
izpitov. Za tem je stal Ledi.« Vendar je
s pomočjo sreče in sošolca dobil dovo-
ljenje, tako da je lahko dokončal nekaj
letnikov. V četrtem, to je bilo že leta
1945, je začel dobivati pozive iz wehr-
machta. Pridno jih je sežigal, dokler ni
dobil rdečega poziva. »To pa ni bil več ~
hec. Moral sem se zglasiti v štabu. Tam
sem se izgovarjal, vendar sem dobil
vojaško knjižico in nemško državljan-
stvo. Obupan sem se vrnil v šolo, kjer
me je našel učitelj. Povedal sem mu
zgodbo, on pa se je uspel dogovoriti za
preložitev vpoklica. Tako sem moral
v mesecu dni opraviti vse izpite. Imel
sem po en izpit na dan ! A vendáHe mi -
je uspelo.«
Po zadnjem izpitu bi moral Korent
na štab v Ljubljano, vendar se je sredi
poti, v Gotovljah, obrnil in odšel
v partizane. Vendar ga tudi partizani
niso sprejeli z zaupanjem, pod nadzo-
rom so ga poslali v izvidnico v Gotov-
lje. Nemcev je bilo kot listja in trave.
Vendar so partizani zmagali in dobili
nekaj ujetnikov, med njimi tudi neke-
ga esesovca. Slednji se je rešil in zbe-
žal v vas, kjer so še bili Nemci. Tu je
srečal tudi Korenta: »Tako blizu smrti
še nisem bil. Spoznal me je, pograbil
puško in jo repetiral. Hoče streljati,
vendar je puška zatajila. Vzel je novo
puško in ustrelil v zrak. Nataknil je še
bajonet, s katerim me je nato pikal
v hrbet. Na srečo sem imel s sabo kolo
in pištolo. Rešil sem se tako, da sem
mu v primernem trenutku vrgel kolo
pod noge in zbežal. Skril sem se v ja-
rek, kjer me je nato našla neka ženska
in poskrbela zame. To se je zgodilo
devetega maja.» Takrat je bü sklenjen
mir, ob tem srečnem spominu pa se
gospodu Korentu še danes ovlažijo oči.
Čas nemirnega miru
Konec vojne še ni prinesel dokonč-
nega miru. Franc Korent je postal na-
čelnik obrambe Žalca. Vendar se je več
kot z mirnimi ustaši, ki so ponoči tiho
hodili skozi Žalec boril s črnogorskimi
partizani, ki so mesto hoteli popolno-
ma izropati. Nato je postal načelnik
Žalske gradbene uprave in postavljal
mesto na noge. Leta 1947 je sicer za-
pustil službo in začel kot svobodni
obrtnik, a je po zakonu lahko zaposlil
le pet delavcev, kar je bilo premalo za
preživetje. Čez dve leti se je spet zapo-
slil, tokrat kot gradbenik pri izgradnji
celjske poliklinike, leta 1949 je v Celju
ustanovil Projektivni biro. Začeli so
nastajati bloki, železarne, tovarna
»Boris Kidrič« in steklarska šola. Čez
5 let je nastal nov biro v Šoštanju, leto
kasneje je začel delati pri projektiv-
nem ateljeju in dal pobudo za izgrad-
njo biroja v Žalcu. V Žalcu so potem
zgradili marsikaj.
Nato se je preselil v Maribor: »Delal
sem kot zunanji sodelavec, vse dokler
me niso povabili v nemško mesto Pa-
yne, kjer sem zgradil med drugim spet
eno bolnico.«
Leto zatem je dobil službo v Dravo-
gradu, kjer je ostal do konca delovne
dobe. V življenju je končal preko 1100
projektov. Njegova velika želja pa je,
da bi namesto sedanjega hotela Turška
mačka celjski arhitekti postavili lep
park. Bil bi zgrajen v Plečnikovem slo-
gu, s stebriči in nadstreškom. V park
pa bi nasadil lipe ali rdeče topole. Po
sredini lepa potka...
Franc Korent že več kot pol stoletja
z ženo živi v Žalcu. Imata dva otroka,
po očetu arhitekta. »Žena po vojni ni
dobila dela,« pravi. »Čeprav je bila
usposobljena knjigovodinja, je niso
pustili v službo, ker je bila med vojno
obrtnica.« Sedaj srečno živita v svoji,
hiški. Upam, da bo sreča trajala še
dolgo.
GREGOR STAMEJČIČ
»Pred vojno sem gradil mnogo stvari:
cesto do Bleda, moderno galerijo
v Ljubljani, leseni most čez Kokro,
v Celju pa pokojninski blok. Moje naj-
pomembnejše delo pa je bilo načrtova-
nje gledališke zgradbe, za katero sem
dobil celo nagrado.«
»V 38. Gozdnem je bil inž. Lavrenčič
kapetan, jaz pa njegov pribočnik. Ime-
li smo 600 mož in nekaj lojtrnih vozov.
A opremili so nas s 200 površniki, 100
hlačami, 200 pari čevljev, 600 ovijača-
mi in 100 puškami. Res smo bili močna
enota, ni kaj!« se malce z nasmehom
spominja Franc Korent.
fepite opravili z odliko
V rednem ciklusu svoje dejavnosti je Kinološko društvo Celje na vadišču v Lokrovcu organizi-
falo izpite A, B in I. Izpitov se je udeležilo 25 vodnikov in njihovih štirinožnih prijateljev, ki so
^kazali odlično znanje in spretnosti. Kinološko društvo jim je zato k nadpovprečnem uspehu
Aitalo.
B.J.
Sporočilo za javnost
V vročinskem in sušnem obdobju prosimo državljane
in druge prebivalce, da kolikor je to mogoče, varčujejo
z vodo. Pri tem mislimo predvsem na tisto iz površinskih
vodotokov, akumulacij in jezer. Posebej naj bodo prebi-
valci pozorni na potencialna onesnaženja, saj je samoči-
stilna sposobnost voda ob zmanjšanem vodostaju močno
znižanja. Predvsem naj ne pretiravajo z odvzemanjem
vode iz potokov za potrebe zalivanja vrtov ali kar nama-
kanja velikih površin. Na račun nekaj večjega pridelka
ni upravičeno uničevati življenjskega okolja prostožive-
čim vodnim organizmom.
ZVEZA RIBIŠKIH DRUŽIN CELJE
planinski kotiček
.............
Na Paški Kozjak
Do planinskega doma na Kozjaku (960 metrov nadmorske
višine) je iz Dobrne 3 in pol ure hoje, iz Doliča po dolini
Glažarice 2 uri, iz Pake pa le uro in pol. Dom je odprt vsak dan,
z izjemo ponedeljka.
Prijazna oskrbnika poskrbita za ugodno počutje planincev
tako v notranjosti doma kot tudi pri domu, kjer so številne mize
ter klopi iz masivnega lesa. Postrežeta z domačo hrano, ki ni
pretirano draga, prav tako z domačo pijačo. Dom je zares lepo
oskrbovan, povsod je čisto. Od planinskega doma je mogoče
nadaljevati na Špik (1108 m), kjer je cerkev sv. Jošta, od tam pa
je čudovit razgled na Karavanke, Boč, Donačko goro, Kozjan-
sko z Bohorjem, Pohorje... V gozdovih je mogoče najti borov-
nice, maline, gobe in druge gozdne dobrote.
RUDI MRAZ
Koča na Loki
Oskrbnika koče na Loki sta Tončka in Franček Moličnik.
Koča leži na višini 1534 metrov, do nje se da priti iz več smeri po
planinskih poteh, po eni pa celo z avtom.
Cesta do koče je dolga 15 km in se prične malo pred Strugami,
ki ležijo ob cesti Ljubno-Luče. Obiskovalci pridejo na Loko po
ogledu Snežne jame, v koči naročijo kosilo, potem pa pot nada-
ljujejo do Raduhe ali celo uro dlje do Grohata. Če želijo preno-
čiti, se vrnejo nazaj na kočo. Druge pogoste ture v okolici koče
vodijo proti planini Arta, Durcam, Lanežu ali planini Javorje.
Vsi ti vrhovi, razen Raduhe, so nižji od dva tisoč metrov.
V koči imajo 85 ležišč ter planinsko, pastirsko in lovsko sobo.
Kot drugod, je tudi tu največji obisk v poletni sezoni. Od junija
do konca septembra je koča odprta vsak dan. Maja in oktobra
imajo odprto ob vikendih. Druge mesece in pozimi pa je koča
zaprta, razen ob praznikih, tradicionalnih smučanjih (Jožkov
memorial v februarju) in pohodih (tradicionalni zimski pohod
na Raduho v marcu) ali če se gostje že prej naročijo. Prelepa,
zdrava narava na Raduhi in okolici je resnično primerna za
pohode, zato je treba vzeti samo še pot pod noge.
NADJA KOS
Tekma koscev
V	Svetem Lovrencu pri Preboldu, ki šteje le nekaj nad 100 hiš,
so bile že v prvi polovici tega stoletja zelo popularne tekme
koscev. Tradicija se je nadaljevala v sedemdesetih letih in tudi
letošnjo prvo nedeljo v avgustu je bilo tam živahno kot vsako
leto ob tem času. Kar 11 ekip, predvsem iz Savinjske doline, je
že v začetni povorki lepo okrašenih kmečkih vozov nakazalo, da
bodo fantje in dekleta uprizorili lepo predstavo. Preko 2 tisoč
obiskovalcev jih je burno spodbujalo fante pri košnji in dekleta
pri grabljenju. Fantje so se pomerili še v postavljanju hmeljevk,
za rdečo nit in zabavo pa so se poizkusili še v spretnostih pri
prenašanju vode.
EDI MASNEC
TOM za mlade v težavah
V	Ljubljani na telefonski številki (061) 323-353 že četrto leto
deluje TOM — telefon otrok in mladostnikov, ki ga je uvedla
Komisija za otrokove pravice, ki deluje v okviru Zveze prijate-
ljev mladine Slovenije.
Ob nastanku, leta 1990, je TOM predstavljal povsem novo
obliko svetovanja za otroke in mladostnike pri nas. Telefon za
pomoč mladim v stiski je pomemben predvsem zato, ker pred-
stavlja novo obliko stika s svetom otrok ter odpira možnost za
odprt pogovor o njihovih problemih in željah ter nudi strokovno
pomoč otrokom v stiski.
Telefon za otroke in mladostnike je začel delovati 23. janu-
arja 1993, vsi tisti, ki so v kakršnih koli težavah, pa lahko nanj
pokličejo vsak delavnik med deseto in osemnajsto uro. Sveto-
valci na telefonu so študentje psihologije, medicine, socialnega
dela, sociologije, defektologije in pedagogike. Vsi svetovalci so
prostovoljci, ki jih s strokovnimi pogovori, predavanji, semi-
narji, supervizijo in svetovanjem vodijo ter usmerjajo psihologi,
ki imajo s takim delom že dolgoletne izkušnje.
N-M. SEDLAR
Krvodajalci se
odzivajo klicu
Na velenjski območni
organizaciji Rdečega križa
ugotavljajo, da se njihovim
pozivom krvodajalci odzi-
vajo v velikem številu.
V prvi polovici leta je kri
darovalo kar 2.511 krvoda-
jalcev iz občine Velenje,
kar je več kot v enakem ob-
dobju lani. Največji odziv
je bil na akcijah za potrebe
Zavoda za transfuzijo krvi
iz Ljubljane, saj je v teh
akcijah sodelovalo več kot
dve tretjini vseh, ki so
v Šaleški dolini darovali
kri.
Za potrebe bolnišnice
Slovenj Gradec je kri daro-
valo 169 krvodajalcev, za
celjsko bolnišnico pa se je
klicu sočloveka odzvalo
499 občanov. V območni
organizaciji Rdečega križa
si seveda želijo, da bi bilo
ob koncu leta še več takš-
nih, ki bi se odločili za to
človekoljubno dejanje.
US
Št. 32 - 11. avgust 1994
14
Sto let Kocbekove koče
V torek, 16. avgusta bo mi-
nilo natanko sto let, kar so leta
1894 odprli in blagoslovili pr-
vo planinsko kočo Savinjske
podružnice Slovenskega pla-
ninskega društva, Kocbekovo
kočo na Molički planini pod
Ojstrico.
Idejo za omenjeno kočo je
dal Fran Kocbek že na usta-
novnem občnem zboru Savinj-
ske podružnice SDP 20. avgu-
sta 1893. Na bližnji Korošici je
takrat že stalo planinsko zave-
tišče, ki ga je postavil Johanes
Frishauf s pomočjo Štajerske-
ga planinskega društva. Ker je
bilo zavetišče zanemarjeno, so
se v Savinjski podružnici od-
ločili, da kot izhodišče za
obisk Ojstrice postavijo prvo
planinsko postojanko, kočo na
Molički planini.
Kočo so postavili na zem-
ljišču, ki ga je v velikosti dveh
arov za pet goldinarjev prodal
posestnik Moličke planine Ju-
rij Moličnik, načrt za kočo pa
je po vzoru takih objektov
v tujini napravil kar Fran
Kocbek sam. Gradbeni mate-
rial so pripravljali v dolinskih
Vodulah, od koder so ga znosi-
li na Moličko planino. Gradnjo
je vodil Jurij Planinšek iz Luč,
ki je tudi postal prvi varuh ko-
če, ki je imela dva prostora,
pastirski stan in sobo za turi-
ste, medtem ko so bila na pod-
strešju dodatna ležišča. Grad-
nja koče je stala 1408 goldi-
narjev, čeprav je bil predračun
med 150 in 200 goldinarji.
V bližini koče je tudi zadosten
vir pitne vode, ki skoraj nikoli
ne presahne.
Po prvi svetovni vojni je
SPD prevzelo kočo na Koroši-
ci, ki so jo leta 1912 temeljito
obnovili, Kocbekovo kočo na
Molički planini pa so prepu-
stili Ferijalnemu savezu, ki je
kočo povsem zanemaril in
opustil. Fran Kocbek je leta
1929	napisal protestno pismo
in v njem, da ga je sram, »da bi
ta planinski brlog še naprej
nosil njegovo ime«. Da bi ga
potolažili, so na odboru Sa-
vinjske podružnice 17. junija
1930	sklenili, da se dom na
Korošici preimenuje v »Koc-
bekov dom na Korošici«. Koča
na Molički planini je danes
v zelo slabem stanju, toda
kljub temu kljubuje času in
vremenu, čeprav je opuščena
že osemdeset let.
Podpredsednik PD Celje
Zoran Tratnik je ob jubileju
povedal: »Objekt bi radi toliko
zavarovali, da bi ta spomenik
začetkov našega planinstva
ostal. Morda bi v njem uredili
sobo za duhovnika, ki ima vsa-
ko leto mašni obred. Sicer pa
se bomo letošnjega jubileja
spomnili dvakrat: 15. avgusta
v Lučah z mašo v Loki pod
Raduho in 16. avgusta pri stari
Kocbekovi koči na Molički
planini tudi z mašo in manjšo
proslavo. Ta dan bomo s heli-
kopterjem vozili tudi les za
obnovo kasneje postavljene
koče. Tako se simbolično na-
daljuje tisto, kar je pred sto
leti z mnogimi drugimi zaved-
nimi slovenskimi planinci za-
čel Franc Kocbek.«
TONE VRABL
Spomenik N0B ni pozabljen
Živimo v takem času, ko postavljati ali obnavljati, še celo
govoriti o spomenikih NOB ni »v stilu«, v Grižah pa so se temu
navkljub odločili, da bodo prav tak spomenik v središču kraja
obnovili in s tem izkazali spoštovanje tistim, ki jim je namenjen.
T. TAVČAR
Na otvoritvi Kocbekove koče na Molički planini 16. avgusta 1894 se je zbralo veliko ljudi, med
njimi tudi idejni oče Fran Kocbek in načelnik SDP Fran Orožen iz Laškega (na sliki v prvi vrsti
ob ženski z belo bluzo desno prvi in drugi).
Idealizem in vrednote mladih
Ideali, ki jih imajo mladi, so
kot zlata življenjska rezerva.
Za človeka pravimo, da živi iz
svojih idealov in za njih. Če jc
ideal res prava vrednota, je
človek zanj pripravljen tudi
kaj žrtvovati. Več kot za koga
— ali kaj — žrtvujemo, tem večja
vrednota je to. Za stvari, ki
nimajo nobene vrednosti, nih-
če ni pripravljen ničesar žr-
tvovati. S pomočjo številnih
raziskav so strokovnjaki že
večkrat poskušali ugotoviti,
kakšni so ideali mladih in kaj
so zanje pripravljeni žrtvovati.
Po podatkih iz raziskave
Unesca so na velike žrtve pri-
pravljeni ob osebi, ki jo resnič-
no ljubijo (34,1 odstotka), 51,8
odstotkov bi jih zanjo darova-
lo tudi svoje življenje. Samo
okrog 10 odstotkov je takih, ki
so pripravljeni le na majhne
žrtve, tistih pa, ki niso pri-
pravljeni storiti skoraj niče-
sar, sta 2 odstotka. Ti podatki
so aktualni tudi za našo mlado
državo. Ljubljena oseba je to-
re] najbolj konkretna vredno-
ta. Pa samo za mlade?
Mladi, ki so podvrženi raz-
nim pozitivnim in zdravim gi-
banjem, so pripravljeni žrtvo-
vati za osebo, ki jo ljubijo, več
kot tisti, ki teh novih tokov ne
upoštevajo in ne sprejemajo.
Več od evropskega povprečja
so pripravljeni narediti Av-
strijci, Angleži, Poljaki, Švi-
carji in Nemci, manj pa Ho-
landci, Portugalci, pa tudi
Slovenci smo tu nekje.
Druga vrednota, za katero
so mladi tudi marsikaj pri-
pravljeni storiti, je mir. Sicer
je precej odmaknjena od prve,
a vendar je na drugem mestu.
Tistih, ki bi bili pripravljeni
dati svoje življenje za mir, res
ni niti za 10 odstotkov, zato pa
je kar 40,5 odstotka anketi-
rancev zapisalo, da bi se mar-
sičemu odpovedali. Slovenija
močno izstopa s 55 odstotki,
v ospredju so še Poljska, Špa-
nija in Portugalska. Manj so za
mir pripravljeni žrtvovati An-
gleži, Belgijci in Holandci.
Naslednjo vrednoto, tretjo
po vrsti, pomenijo človekove
pravice. Zanimiva je ugotovi-
tev, da so dijaki nekatoliških
šol pripravljeni več žrtvovati
zanje kot vrstniki s katoliško
usmerjenih srednjih šol, Polja-
ki, Španci in Slovenci bi storili
največ, Angleži, Belgijci in
Holandci pa na tem področju
zaostajajo.
Za obrambo lastne domovi-
ne je pripravljeno žrtvovati
tudi svoje življenje 15 odstot-
kov evropske mladine, 24 od-
stotkov slovenske in 30 polj-
ske. Slovenska mladina po-
stavlja to vrednoto na drugo
mesto, celo pred mir in člove-
kove pravice.
Pripravljenost na žrtve
v boju proti lakoti je v svetu
32-odstotna, pri nas pa kar 47;
dekleta bi se v tem primeru
odpovedala še več rečem kot
fantje.
Za osvoboditev zatiranih
narodov je pripravljenih na
žrtve 30 odstotkov evropske
mladine, nekaj več - 38 odstot-
kov - slovenske, 46 pa poljske.
Vrednote, ki so bile predložene
mladim v razmislek, so se torej
takole razvrstile: ljubljena
oseba; mir in človekove pravi-
ce; obramba domovine, proti
lakoti v svetu in za osvobodi-
tev zatiranih narodov.
Zanimivo je, da so mladi iz
Belgije, Holandije in Anglije
v povprečju precej manj ob-
čutljivi za naštete vrednote.
Pripadniki višjih slojev, če kot
kriterij upoštevamo izobrazbo
staršev anketirane populacije,
so pripravljeni žrtvovati manj
kot pripadniki nižjih slojev.
Razlika med spoloma je naj-
bolj opazna pri vrednoti, ki jo
imenujemo obramba domovi-
ne, saj so fantje za to priprav-
ljeni storiti več kot dekleta, za
mir in boj proti lakoti pa bi se
boH žrtvovala dekleta.
Čim bolj so vrednote ab-
straktne in oddaljene, tem
manj so mladi zanje priprav-
ljeni žrtvovati. Povsod tam,
kjer so prisotne v vsakdanjem
življenju in so mladi vzgojeni
v njihovem duhu, pa ne bi raz-
mišljali - nobena žrtev jim ni
preveč.
Omogočimo torej mladim,
da bodo spoznali in cenili.
vrednote. Tako bo tudi nam
laže. Pa da se razumemo, ne
gre za nobeno.filozofijo!
SLAVKO OZVATIČ
Bože s pravim vonjem
Se Je Savinjski gaj v Mozirju Izvlekel Iz težav?
Park vrtnarjev v Mozirju,
Savinjski gaj, je v začetku leta
preživljal hude čase. Dolgovi,
pomanjkanje sredstev za na-
kup nujno potrebnega cvetja,
razmišljanja Jožeta Skornška,
»duše« Savinjskega gaja, da bi
odšel...
Položaj res ni bil rožnat,
vendar pa je nekaj Mozirjanov
na pobudo Skornška in lastni-
kov objektov stopilo skupaj in
ustanovilo Ekološko hortikul-
turno društvo Savinjski gaj.
V	ustanovitvi društva so videli
edino možnost, da gaj začne
poslovati s svojim žiro raču-
nom in da se nekako izkoplje
iz težav. Tako se je v 16 letih
obstoja gaja prvič zgodilo, da
so začeli pravilno formalno-
pravno poslovati, da plačujejo
davke... Njihova želja je, da
bi pridobili koncesijo in tako
začeli upravljati s parkom,
vendar zaradi nerazčiščenih
lastniških odnosov v parku
koncesije še niso dobili.
Letos so v občinski skupšči-
ni že sprejeli ureditveni načrt
Savinjskega gaja, hkrati pa so
začeli obnavljati dokaj zane-
marjen park. Med obnovitve-
nimi deli so prekrivanje stare
kašče, restavracijska dela na
99 let stari mizi, postavljanje
ograje okoli parka, seveda pa
niso pozabili na cvetje. V suš-
nih mesecih prihaja do težav
zaradi pomanjkanja vode, zato
bi želeli zgraditi namakalni si-
stem, kar zaenkrat ostaja
glavni cilj za prihodnje leto.
V Ekološko hortikulturnem
društvu so za začetek dela
»podedovali« 2 milijona tolar-
jev dolga, poravnali so le vrt-
narski del, za preostanek pa so
se odločili, da ne bodo plačali.
Kot je slišati, odboru nekateri
že mečejo polena pod noge in
namigujejo na nepravilno po-
slovanje. Poleg tega KS Mozir-
je zahteva, da začne gaj vrača-
ti sredstva, ki jih je KS vložila.
V	društvu pravijo, da je to ab-
surd, saj gaj vsa leta živi od
vstopnice in nekaj prodanih
gredic.
Letošnji obisk ocenjujejo
kot izredno dober, vsega sku-
paj naj bi bilo več kot 70 tisoč
obiskovalcev. Poleg tega so
v društvu izredno veseli, ker se
v gaj vračajo vrtnarji, ki so gaj
pred leti zaradi takšnih in
drugačnih vzrokov zapustili.
Tudi v občini se vse bolj kaže
interes za obstoj gaja.
Osrednje delo v društvu so
priprave na letošnjo medna-
rodno razstavo rezanega in
poletnega cvetja, ki bo od 2. do
6. septembra. Skupaj s cvetlič-
no razstavo bodo pripravili et-
nografsko razstavo o življenju
prednikov, ponoči bodo cvet-
lične aranžmaje osvetlili, kar
bo razstavi gotovo dalo pose-
ben čar, poleg tega pa posku-
šajo k sodelovanju pritegniti
tudi čim več kiparjev in slikar-
jev, zgornjesavinjskih pevcev,
godbe na pihala... V času raz-
stave naj bi v gaj prišel tudi
milijonti obiskovalec, ki ga
bodo še posebej presenetili.
URŠKA SELIŠNIK
REKLI SO
Peter Š ribar, veterinarski
inšpektor občine Žalec: »Letos
opažamo pri govedi in konjih
precej zmanjšano plodnost in
kot posledico manjši prira-
stek. Ugotavljamo, da je to po-
sledica lanske suše, ko se je
v krmi nabralo bistveno manj
mineralnih snovi, ki so potreb-
ne za zdravje živali in za nor-
malen razplod. Zato živinorej-
cem priporočam, da krmi do-
dajajo potrebne mineralne
snovi in s tem odstranijo enega
od vzrokov za neplodnost ži-
vali«	T. TAVČAR
Holcarija v Vitanju
Turistično društvo Vitanje prireja šesto tradicionalno
prireditev Holcarija, ki bo od 12. do 14. avgusta v Vitanju.
V petek bo ob 20. uri Olcarski rock žur, v soboto ob 19. uri
bodo odprli razstavo slikarja Jožeta Svetine, ob 21. uri pa
bo na igrišču letni kino. V nedeljo ob 10. uri bo tekmovanje
v gozdarskih veščinah, ob 13. uri bodo prikazali domače
obrti in kmečka opravila, ob 15. uri bo sprevod skupin skozi
kraj, s prikazom olcarskega življenja. Nastopil bo pihalni
orkester, na ogled bo tudi kulinarična razstava. Ob 17. uri
se bodo predstavile skupine v glasbi, pesmi in humorju.
Velika olcarska veselica z ansamblom Toni j a Hervola bo ob
18. uri. Prireditev bo popestril srečolov, organizirano je
srečanje nekdanjih Vitanjčanov, podelitev priznanj za naj-
lepši balkon in najbolj urejene kmetije. Prav tako bo izbor
miss holcarije in streljanje z možnarji.	DS
Eni hvalijo drugi tarnajo
Že nekaj časa pridelovalci izoravajo krompir, predvsefli
zgodnje sorte. Z letino so različno zadovoljni, saj je bilo pone'
kod preveč vlage, drugod, kjer so tla bolj prodnata, pa ravno
prav. Tako imajo nekateri lep pridelek, drugi pa bolj skro№'
nega. Pri Miklovšinovih v Vrbju (na sliki) so povedali, da
s pridelkom kar zadovoljni, čeprav je krompir tam, kjer so sadil1
domačega slabši, tam, kjer pa kupljenega, je dosti boljši.
T. TAVČA*
Št. 32 - 11. avgust 1994
15
S konjeniki v kostanjevo noč
Grof Franc Dobrnski je na turistični prireditvi oštel krajane Dobrne
Konec tedna so se na Dobrni
zvrstile turistične prireditve
i začetkom v jami Bierkeller,
kjer je bil v četrtek slavnostni
koncert Štajerskih rogistov.
Naslednji dan je krajane poča-,
stil z obiskom gledališki grof
v spremstvu grajskih konjeni-
kov, zadnji dan, na tradici-
onalno Noč pod kostanji, pa so
se obiskovalci in krajani že
štirinajsto leto zapored veselili
ob glasbi, jedači in pijači.
Prav nenavaden je bil gro-
fov obisk. Na glavni trg Dobr-
ne so grajski konjeniki prijez-
dili s polurno zamudo, kar pa
jim ne gre očitati, saj so prišli
od daleč - iz daljne preteklosti.
Franca Dobrnskega ni bilo na
spregled približno štiristo let,
že ni bilo prave priložnosti za
obisk. Tokrat pa je prinesel
krajanom grb in zastavo, takš-
na, kot ju je poznal svoj čas.
Ker želijo turistični delavci
promovirati Dobrno kot turi-
stični kraj, in ker so potrebo-
vali zastavo in grb, so ju pov-
zeli kar iz zgodovinskega izro-
čila in si omislili grofa, da ju
preda krajanom. Pri tem so
jim priskočili na pomoč gleda-
liški igralci iz Trnovelj, kot
konjeniki in grofovska druži-
na odeti v primerne gledališke
kostume.
Grofa so pripeljali v kočiji
in potem, ko so fanfaristi za-
trobili v čast njegovega priho-
da. je blagovolil nagovoriti
— tako se je izrazil - mile in
pridne podložnike. Povedal
jim je, da je imel kar nekaj
težav ob prihodu v kraj, zakaj
v njegovem času ni bilo hme-
ljevega nasada in pogled je se-
gel celo v lepo belo Celje.
Sploh pa je Franc Dobrnski
domačine pošteno okaral. Naj
se vendar pobrigajo za svoje
zdravilišče, tudi za certifikate,
še preden jih bo »pohopsala«
kakšna druga občina. Tudi
z ureditvijo Dobrne ni bil za-
dovoljen, takole je dejal: »Vaš
kraj se ne sme samo videti, za-
vohati ga je treba na daleč.
Namesto hmelja bi raje gojili
zdravilna zelišča. Moje oko iš-
če in išče. Postavite lepe senč-
ne utice in klopi, zgradite ži-
vahne sprehajalne poti, polep-
šajte okolje. Sicer pa ste na
Dobrni iz leta v leto bolj briht-
ni in napredni, še dvesto let,
pa boste imeli svojo občino.«
Opozoril je tudi na previdnost
pri lastninjenju zdravilišča:
»Doslej je bilo zdravilišče pra-
va zapuščinska razprava, le
glejte, da v tej kvartopirski
igri ne bodo postali >dureki«š
zdraviliški delavci ali celo
gostje.« Grofa sta spremljali
žena in hči in gnadljiva grofica
je zabičala Dobrnčanom, naj
poskrbijo za čim več otrok.
Skupaj so ugotovili, da po-
trebujejo za vstop v Evropo
grb in zastavo. Franc Dobrn-
ski ju je izročil predsedniku
krajevne skupnosti Romanu
Ramšaku, ki se je na prizorišče
pripeljal v bleščečem rdečem
Mercedesovem kabrioletu,
grofu pa obljubil, da bodo te-
meljito razmislili o tem, kaj bo
treba v Dobrni še postoriti.
Zastava bo visela vselej, kadar
bo kaj lepega na Dobrni, so si
še obljubili. Potem sta se grof
in predsednik kraja odpeljala
vsak v svojo smer, krajani pa
so morda začutili nekaj več
volje in zagnanosti, da bi ven-
darle bolj aktivno sodelovali
pri oživljanju Dobrne, ki se
kot zdraviliški kraj prepočasi
razvija.
Organizatorja tridnevne tu-
ristične prireditve na Dobrni
sta Zdravilišče Dobrna in kra-
jevno turistično društvo, kjer
ocenjujejo, da je letos priredi-
tev še posebno dobro uspela,
kar potrjuje tudi število obi-
skovalcev, ki jih bilo okoli pet
tisoč. Paša za oči je bil park,
osvetljen z baklami, sicer pa je
bilo tudi glasbe in zabave na
pretek. V Hotelu Dobrna so
pripravili tudi gobarsko raz-
stavo, predstavitev zelišč in
zeliščnih izdelkov ter razstavo
poslikav na svilo, novost pa je
bila promocija krajevnega
prospekta Dobrna, kraj vre-
den svojega imena.
KSENIJA LEKIĆ
Po povorki grajskih konjenikov je krajanom Dobrne spregovoril grof Franc Dobrnski (po štiristo
letih ga je moral nadomestiti gledališki igralec) in jim očital, da je dober glas o njihovih toplicah
v modernih časih nekoliko utihnil.
Avgust da ali vzame
Še dober teden in v Savinjski dolini se bo začelo obiranje
hmelja. Obiranje je le še strojno, pa tudi za to potrebujejo
\ dolini kakih tisoč sezonskih delavcev. Največ jih bo najel
inižbeni sektor, ki ga močno obremenjujejo izredno visoke
dajatve pri tej obliki zaposlovanja. O tem, kakšno letino priča-
kujejo letos, pa so nam hmeljarji takole povedali:
Ivan Žgank: »Imamo 1,5 ha
hmelja, goldinga in aurore.
Vreme nam je do nedavnega
streglo, tako da smo pričako-
vali kar lepo letino, zadnje tri
tedne pa huda vročina pobira
še zadnje kapljice vode iz zem-
lje, tako, da je nujno potrebno
Umetno namakanje.«
Slavko Leskovšek: »Prava
sreča je, da imamo v Savinjski
dolini zgrajen namakalm si-
stem, sicer bi bila letošnja leti-
na dokaj pičla. Čeprav zaliva-
nje ne more povsem nadome-
stiti padavin, ker so tempera-
ture izredno visoke, lahko ra-
čunamo na povprečno letino.«
Albin Stepišnik: »Če se bo
*ko vreme nadaljevalo, bomo
Hceli z obiranjem 16. avgu-
Hmelj imamo na štirih
^ktarjih, vse lahko zalivamo
1,1 enkrat smo že. Letina, bomo
^deli, kaj bo še v teh dneh,
pa računam, da bo pov-
frečna.«
Franc Toman: »Sem med
mlajšimi hmeljarji v dolini,
vendar to, kar so že včasih tr-
dili starejši hmeljarji, da av-
gust hmelj da, ali vzame, že
vem, da drži. Se sreča, da ni^
smo odvisni le od naravnih pa-
davin in si lahko pomagamo
z namakanjem. Imamo svoj
obiralni stroj.«
T. TAVČAR
Luče vabijo
Po tradicionalnih turi-
stičnih zgornjesavinjskih
prireditvah na Rečici,
v Gornjem Gradu in na
Ljubnem, so to soboto in
nedeljo na vrsti Luče.
Glavna značilnost Luč-
kega dne je sprehod od
štanta do štanta, ki bo le-
tos v nedeljo, 14. avgusta.
Nedeljski dan bodo obe-
ležili še z plezanjem pri
Igli in proslavo ob 100-
letnici shoda Slovenske-
ga planinskega društva
v Lučah. Proslava se bo
pričela ob 9. uri, ko^bodo
sprejeli goste in pripravi-
li kulturni program, nato
pa se bodo podali na Ra-
duho, kjer bo ob 13. uri
pri koči na Loki maša,
nato pa planinsko sre-
čanje.
Že v soboto, 13. avgu-
sta bo v Lučah turnir
v malem nogometu, ob
19. uri pa v farni cerkvi
koncert instrumentalne-
ga dueta Rajh iz Rakeka
in dekliškega pevskega
zbora Luče.
US
V spomin
Alojz Agrež
Zadnjo julijsko soboto so
v Žalcu prijatelji in znanci
pospremili na zadnjo pot
Alojza Agreža, ki ga je
v štiriinsedemdesetem letu
premagala huda bolezen.
Bil je policist, pošten in do-
sleden, ki so ga mnogi glo-
boko spoštovali. Njegova
natančnost je pripomogla,
da mu je uspelo vse, česar
se je lotil. Njegov gromki
glas ni zvenel nikoli kara-
joče, bolj očetovsko in do-
bronamerno. Prav zaradi
tega so ga cenili sodelavci,
prijatelji in sosedje.
Rodil se je na Kozjan-
skem, v slikovitem mestecu
pod Veternikom, od koder
je moral že kot otrok na
tuje. Z družino so živeli
v knapovskih revirjih
Nemčije, Belgije in Nizo-
zemske, tako si je v dalj-
nem limburškem področju
tudi sam prislužil prvo
skorjo rudarskega kruha.
Ko pa bi moral med vojno
v nemški wermacht, je ja-
drno pribežal na svoj koz-
janski svet, se pridružil
Kozjanskemu odredu in
kot partizan doživel težko
pričakovano svobodo. Ta-
koj po vojni so ga povabili
v policijske vrste, kjer je
delal vse do upokojitve.
Prizadeven in deloven, kot
je bil, je napredoval od pri-
pravnika do spoštovanega
policijskega inšpektorja.
Poleg napornega poklic-
nega dela pa je iskal tudi
druge dejavnosti, s kateri-
mi bi se lahko ukvarjal.
»Kozjanski Lojzek«, kot so
ga ljubeznivo imenovali
prijatelji, je rad delal in
pomagal povsod, kjer so ga
potrebovali. Tako je po
svojih močeh pomagal kra-
ju in občini, z vsem srcem
pa deloval v tistih društvih,
ki so bila blizu naravi. Vr-
sto let je bil član zelene
bratovščine, kakor radi po-
rečemo lovcem, med njimi
je opravljal različne funk-
cije, od tajnika do predsed-
nika. A tudi za nekatere
druge aktivnosti mu je
ostalo še dovolj življenjske
moči. Vedno je našel čas,
ko je lahko odhajal k poto-
kom, opazoval tolmune in
užival ob rekah. Ko so mu
leta že naložila nekaj kri-
žev, se je lom odpovedal,
zvest pa je ostal ribištvu.
Pravijo, da je problematiko
ribištva obvladal kot naj-
bolj natančen računalnik,
ki lahko posreduje pravo
enciklopedijo ribištva.
Znanje je pridobival kar 43
let, toliko časa je bil član
ribiškega društva, ki mu je
izreklo številna priznanja
in zahvale.
Narava je izgubila zve-
stega ljubitelja in obisko-
valca, svojci in prijatelji pa
ljubečega človeka. Življe-
nje Alojza Agreža se je iz-
teklo prav sredi razkošne-
ga cvetenja. A njegov trud,
vtkan v premnoge pore živ-
ljenja Sarinjske doline, vse
tja do njegovega Kozjan-
skega, na katerega je bil
izredno ponosen,- živi še
naprej in ne more biti po-
zabljen.
Rada se odpravi v naravo
Hedvika Kozraus se je rodila leta 1929
v Celju. Na železnici je bila zaposlena 16 let.
Poleg tega, da rada bere, zelo rada hodi
v naravo, kjer se sprosti. Najbolj ji prijajo
dolgi sprehodi, zato ji je zdaj nekoliko težje,
ker ima poškodovano nogo in mora bolj
mirovati.
Spominja se, koliko je morala pešačiti, ko
je bila še majhna. Pri sedmih letih je morala
služit, kar pomeni trdo garati. Bila je še
otrok, ko je poznala prav vsako delo. V letu
dni ni zaslužila več kot za čevlje. Vedno je
hodila bosa, vse do hude zime čevljev ni
smela obuti. Največje veselje je imela do
živine. Takšna dela ji niso bila odveč. Rada
se spominja, kako je vlekla za vrv, s katero
je bila privezana živina, ker se ni hotela
prestaviti. Prav zabavno je bilo, kadar se je
ukvarjala z njo.
Hedvika živi že vrsto let sama, ima tri
sinove in že šest vnukov. Zelo rada opravlja
dela v hiši, rada kuha in včasih speče kakš-
no okusno potico, pa tudi krofe zna odlično
pripraviti. Televizije ne gleda veliko, poslu-
ša pa radio. Najraje se seveda odpravi na
potep, v bližnji gozd ali jaso. V Debrem, kjer
stanuje, je mnogo takih lepih kotičkov, kjer
lahko uživaš in se sprostiš. Ni veliko hiš, so
pa veliki travniki in mnogo gozda.
Novi tednik bere že več kot trideset let.
Bere ga sicer počasi, tako da ima branje
razporejeno za cel teden. Vsak dan prebere
nekaj, da ima gradiva do naslednjega četrt-
ka dovolj. Najraje prebere šale, kroniko,
nato pa še osmrtnice.
DAMJANA SEME
Št. 32 - 11. avgust 1994
16
Pod obroči spet živahno
Začetek nove sezone v Slovenskih Konjicah, ki so še naprej največji poletni
center - Spomladi pred EP turnir reprezentanc
S turnirjem KB M Infond se
je v začetku tedna v Sloven-
skih Konjicah začela nova ko-
šarkarska sezona (lani z Iko-
vim memorialom) in počasi je
že tradicija, da se številne slo-
venske košarkarske premiere
zgodijo pod konjiškimi obroči.
»Novo športno dvorano ter
bližino Zreč in Rogle smo
v zadnjih treh letih povezali
v celoto, ki ji upravičeno lahko
nadenemo naziv najbolj obi-
skanega in popolnega centra
za osnovne priprave košarkar-
skih ekip. Na našem koncu so
tudi v minulih tednih vadili
največji evropski zvezdniki,
zato se v tej smeri razvijajo
naši organizacijski načrti,« je
uvodoma dejal sekretar doma-
čega Cometa Mitja Hlastec in
tudi bolj podrobno razložil
cilje.
»Avgusta smo želeli pripra-
viti močan turnir, zaradi sve-
tovnega prvenstva in poznej-
ših začetkov nacionalnih tek-
movanj pa smo imeli pri dogo-
vorih nekaj smole. Prireditev
bomo zato v prihodnje presta-
vili na kasnejši termin in si
s tem zagotovili udeležbo še
bolj kvalitetnih ekip, saj ima-
mo v mislih enega najmočnej-
ših klubskih turnirjev.«
Sredi meseca bo na tradici-
onalnem Ikovem memorialu že
igral Iraklis z Juretom Zdov-
cem, ki se je dokončno odrekel
reprezentanci. Jeseni bodo
Konjičani organizatorji kvali-
fikacijske tekme za EP moških
reprezentanc Slovenije in La-
tvije, najbolj zahtevni del pa
predvidevajo za maj 1995.
»Naša reprezentanca se bo
skoraj zanesljivo uvrstila na
EP in v tem primeru bi tik
pred prvenstvom pripravili
turnir reprezentanc, česar
v Sloveniji še ni bilo. Sloven-
ske Konjice z bližnjo okolico
so praktično že stalno prizo-
rišče priprav naših najboljših
reprezentanc, kar je seveda
dodatni argument in vodilo pri
snovanju ter izvedbi načrtov,«
je končal Hlastec.
Novice Iz klubov
Polzela: od nedelje do jutri
je na pripravah kadetska re-
prezentanca, ki bo naslednji
teden na Finskem sodelovala
v drugem krogu kvalifikacij za
EP. Med izbranci Srečka Žgaj-
nerja je znova Žiga Medvešek
(Comet), cilje naše ekipe pa je
v konkurenci z Bolgarijo,
Francijo, Finsko, Turčijo in
Ukrajino osvojiti 3. mesto ter
se s tem uvrstiti na finalni tur-
nir na Portugalskem. (T.T.)
Rogaška Slatina: po odhodu
kapetana Marka Tišme (služ-
ba), sta Donat okrepila Vlado
Mičunovič (Koper; 30 let, 190
cm) in Edo Nikitovič (Slovan;
21 let, 206 cm), ki je zamenja-
va za Samira Leriča. Slednji se
je nepričakovano vrnil iz Tur-
čije, vendar je še vedno tretji
tujec in zato dogovor na rela-
ciji Donat-Slovan. (J.T.)
Slovenske Konjice: včeraj se
je Comet vrnil z enotedenskih
priprav na Rogli, od jutri do
sobote pa bo skupaj s Tam Bu-
som, Slovanom in avstrijskim
predstavnikom v Koračevem
pokalu Aflenzom igral na "tur-
nirju v Lenartu. V ekipi še ne
bo rekonvalescenta Nera ta, ki
pa s soigralci že normalno vadi
tudi z žogo.
Laško: velike načrte bo Pi-
vovarni Laško pomagal ures-
ničevati tudi Zoran Gole (Co-
met; 35 let, 197 cm), iz Celja pa
sta na posodo prišla brata To-
mašič. Prestop Juraka se vse
bolj zatika, že dogovorjena
tekma z ameriško selekcijo
Brigham Young je odpadla,
zato bodo Laščani prihodnji
teden na pripravah v Kobari-
du in v pokalu Rogaško ven-
darle gostili v Laškem.
Šoštanj: obnova osnovno-
šolske telovadnice bo predvi-
doma končana šele novembra,
zato bo Elektra prve tekme A-
2 lige igrala v velenjski Rdeči
dvorani. Na parket so se po
daljši odsotnosti vrnili centri
Tomic, Pečovnik in Kitak, eki-
pa pa bo konec avgusta na
krajših pripravah v Radencih
in nato na turnirju v Nemčiji.
Neposredno pred začetkom
novega prvenstva bodo pri-
pravili še tradicionalni Klanč-
nikov memorial.
ŽELJKO ZULE
Na konjiškem parketu je že igral tudi najboljši igralec slovitih
bostonskih Keltov Dino Radja (desno).
panorama
Nogomet
Slovenska liga
1. krog: Publikum-Vevče 5:0
(3:0); rekordno celjsko zmago
v DP so zagotovili Nikčevič
(25, 62), Blatnik (11), Pevnik
(23) in Goršek (86); Maribor-
Rudar 3:2 (2:1); Komar (21, 51)
je dvakrat izenačil, kar brez
izključenega Dolarja ni bilo
dovolj; Železničar-Koper 1:2,
Naklo-Korotan 2:3, Gorica-
Mura 2:2, Jadran-Kočevje 0:0,
Izola-Olimpija 0:2.
Vaterpolo
Poletna liga
6. krog: Kamnik-Neptun
10:8 (2:3, 2:0, 2:2, 4:3); Sivec 3,
Planinšek, Škerl 2, Zupane 1;
7.	krog: Neptun-Koper 12:14
(1:1, 1:4, 4:4, 6:5); Glavan 6,
Zupane, Šumečnik, Škerl 2;
8.	krog: Neptun-Žusterna 10:9
(1:2, 4:3, 1:3, 4:1); Glavan 6,
Planinšek 4. Neptun je s peti-
mi zmagami in štirimi porazi
na 4. mestu.
športni
koledar
Petek, 12.8.
Nogomet
Celje: Publikum-Železničar
(2. kolo SNL, 18).
Sobota, 13.8.
Nogomet
Ljubljana: Vevče-Rudar (2.
kolo SNL, 18).
Nedelja, 148.
Nogomet
Slovenske Konjice: Dravi-
nja-Steklar, Šmartno ob Paki:
Era Šmartno-Drava, Radeče:
Radeče-Elan (1. kolo П. SNL,
18).
Torek, 16.8.
Košarka
Zreče: Rogla-Celje (1. kolo
pokala Slovenije za moške,
19).
Previsoko čez ovire
Petek, 5.8.
Dolgo je trajala negotovost,
če bom nastopil na evropskem
prvenstvu. Poškodba je konč-
no zaceljena, toda moja priča-
kovanja niso posebej velika.
Letos sem štartal le v Novem
mestu na finalu pokala in
v Ljubljani na ekipnem EP,
zato se na Finsko odpravljam
z mešanimi občutki. V Skandi-
naviji ni nič manj vroče kot
doma. Nekaj pred polnočjo je
bilo 24 stopinj in vreme nam
očitno ne bo posebej naklo-
njeno.
Sobota, 6.8.
Rahel iztek je bil edini tre-
ning in potem se je začelo ča-
kanje. Popoldne sem svoje ime
našel v tretji od skupaj petih
predtekmovalnih skupin, ki je
bila s Tverdohlebom, Wallen-
lindom in Dollendorfom med
najtežjimi. Pravzaprav mi je
bilo vseeno, s kom bom tekel,
saj je v Helsinkih veliko do-
brih tekačev na nizkih ovirah.
Po dva iz vsake skupine se bo-
sta neposredno uvrstila v pol-
finale, še šest po rezultatu in
to je moja priložnost.
Nedelja, 7.8.
Še nikoli nisem štartal tako
zgodaj. Nisem zaspanec, a je
nastopiti pred deveto zjutraj
zelo neprijetno. Vstal sem že
ob petih in poskušal ujeti nor-
malen ritem. Z najboljšim ča-
som sezone 50,30 sem bil šesti,
med 38 tekmovalci sem zase-
del 23. mesto. Polfinale sem
zgrešil za 26 stotink, bolje bi
lahko bilo le v zadnji skupini,
ko je drugi tekel 50,28 in po
uvrstitvi ostal v konkurenci.
S svojim nastopom sem še kar
zadovoljen, pričakoval sem ce-
lo slabši čas in brez težav s ste-
gensko mišico bi bil zanesljivo
v polfinalu. Na dopoldanskih
kvalifikacijah je bilo soraz-
merno veliko ljudi, popoldne
pa je bil štadion poln. Primer-
jave z lanskim SP v Stuttgartu
niso najbolj umestne, saj sem
bil v Nemčiji polfinalisi in pr-
venstvo doživel bistveno dru-
gače.
Ponedeljek, 8.8.
Svoj drugi nastop na evrop-
skem prvenstvu sem torej kon-
čal že prvi dan. Konkurenca je
vsako leto hujša, saj sem pred
štirimi leti v Splitu s pol se-
kunde počasnejšim tekom
osvojil 21. mesto, za polfinale
pa je zadostoval že čas okoli
50,50. V pomanjkanju tekem
sem na vsako oviro prišel ne-
koliko previsoko in s tem izgu-
bil približno pol sekunde. Po-
škodba se je poznala na tek-
movalni formi in s tremi ali
štirimi štarti več, bi vse bilo
bistveno drugače. Kdo so moji
favoriti za kolajne v teku na
400 metrov z ovirami? Prvak
bo Diagana (Francija), stavim
tudi na Tverdohleba (Ukraji-
na), na stopničkah pa bi lahko
bil tudi Rodrigues (Portugal-
ska), ki je bil najhitrejši v kva-
lifikacijah.
Torek, 9.8.
Po štirih dneh se vračam-
v Celje. Na olimpijskem štadi-
onu sem pogledal nekaj tek-
movanj in obenem naredil svoj
obračun. V celoti nisem neza-,
dovoljen, čeprav sem lansko
sezono na evropskih lestvicah
končal z delitvijo 11. mesta,
kar je bila nasploh najboljša
slovenska uvrstitev. Sezona
zame se zdaleč ni končana,
v načrtu imam tudi tek po me-
jo 50 sekund in morda v Celju
na ekipnem državnem prven-
stvu. Vse neprijetnosti moram
čimprej pozabiti in začeti
s pripravami za svetovno pr-
venstvo v Goteborgu 1995 in
posredno tudi za olimpijsko
Atlanto.
Gregor Cankar je v predtek-
movanju skoka v daljavo
s 762 cm zasedel 21. mesto,
Helena Javornik pa je v mara-
tonu odstopila.
Celjani prvič na vrhu, za točke tudi drugoligaši
Novo nogometno prvenstvo so z najvišjo zmago povedli Celjani. Pred skoraj tisočgla^
množico so do vrha napolnili mrežo združene ekipe Svobode in Vevč ter prvič zasedli vrh lestvic*1
še posebej razpoložen pa je bil dvakratni strelec Novica Nikčevič (v sredini).
V nedeljo bodo štartali drugoligaši in tudi njihovo prvenstvo bo imelo prizvok kvalifikacij
Najboljši moštvi se bosta v baražu potegovali za napredovanje v SNL, glede ohranitve drugolig3'
škega statusa bodo brezskrbne samo ekipe od mest tri do osem, deveti in deseti se bosta reševal?
v baražu s prvakoma obeh tretjih lig, zadnjih šest moštev pa bo neposredno izpadlo. Za zgornj1
del lestvice ima izmed celjskega kvarteta (Papirničar je pred dnevi od Slavije kupil pravico do Ц'
SNL) največ možnosti Era Šmartno, nekako na sredini sta Dravinja in Steklar, enajsterico Rad¿
pa strokovnjaki že uvrščajo med šesterico odpisanih.	.
Foto: EDO EINSPIEL^
Št. 32 - 11. avgust 1994
17
komentiramo
Ј111пп111шпшптшпшшпшпп»пшмипц1(1мшпшпто1мтш№1м
Pravica do prodaje: nogometni
daj-dam
Pred tremi leti so košarkarji Celja za 35.000 mark
ponudili Polzeli svoje mesto med našimi najboljšimi
klubi. Savinjčani so kupčijo zavrnili, minuli teden pa
je naposled prišlo do prve prodaje pravic, ki so jo
v izpeljale nogometne ekipe Svobode, Slavije in Papir-
ničarja.
V tujini so podobne stvari bolj ustaljene. Stefanel je
prav letos razpustil tržaško moštvo, ki je bilo finalist
Koraćevega pokala, in se preselil v Milano, a seveda
našega in italijanskega primera še zdaleč ne gre ena-
čiti. Predvsem zaradi večplastnih razlik v pojmovanju
športa v obeh deželah, kajti pri nas se razen redkih
izjem v zadnjih treh letih šele postavlja na noge in
sprejema vrednote profesionalizma.
Iz tega izhaja tudi odločitev skupščine Svobode
o prenosu pravic prve lige. Pri glasovanju so imeli
odločilno vlogo štirje nogometaši, ki jim je bil klub
dolžan zaostale obveznosti in za skromnih 10 milijo-
nov tolarjev (okoli 125.000 DEM) je bila sprejeta pro-
daja prvoligaške pravice Iliriji, nakar se je v kupčijo
vmešala Slavija in posel zaključila v navezi z Rade-
čam, kjer so menda deljena mnenja glede prehoda med
drugoligaše.
Primer štirih nogometašev seveda ne gre preveč eno-
stavno posploševati, a je vendarle preveč svežih prime-
rov, ko so športniki v zadnjem obdobju s klubi dobili
večino sodnih sporov zaradi neizpolnjenih obveznosti.
V neurejenih pravnih odnosih med občino, športno
zvezo, klubom in pokrovitelji je torej še veliko manevr-
skega prostora za tovrstne poteze, zakon o športu, ki bi
opredeljeval osnovne relacije in sprostil »divje lastni-
njenje«, pa še vedno ni v skupščinski proceduri. In zato
lahko le čakamo, da bo kakšen odličen slovenski atlet
(ali pa športnik iz katerekoli druge panoge) petičnežu
ali snobu prodal pravico do nastopa na svetovnem
prvenstvu...
ŽELJKO ZULE
Rekord in škarje
Na 21. mladinskem evrop-
skem prvenstvu v plavanju
f edini celjski reprezentant
Goran Jurak z malim fina-
lom na 100 m kravi le delo-
ma uresničil pričakovanja,
čeprav je dvakrat izboljšal
osebni rekord (v kvalifikaci-
jah 53,06 in v malem finalu
52,99).
»Konkurenca je neprimer-
no močnejša kot lani v Cari-
gradu. Rezultat iz Pardubic
bi še lani zadostoval za ko-
lajno, tako pa se moram
kljub izboljšanemu državne-
mu rekordu zadovoljiti zli.
mestom,« je nastop na krajši
progi ocenil najboljši plava-
lec Neptuna. Na 200 metrov
kravi je s časom 1:58,26 kon-
čal na 25. mestu, kar je daleč
od načrtovanega finala, v to-
lažbo pa ostaja 7. mesto
v štafeti 4x100 m kravi.
Jurak je bil na Češkem po-
vsem v ospredju izven baze-
na, saj je ostrigel tri vrstnike
iz reprezentance: dolgolase-
mu Melonu iz Kopra med
gledanjem TV čopek, Man-
koča na »kapico»; Majdiča
(oba sta iz Ljubljane) pa na
balinček s čopkom spredaj.
NA KRATKO
Četrtfinale nogometnega
pokala (31. avgusta): Publi-
kum-Naklo, Rudar-Primorje,
Beltinci-Dravinja, Aluminij-
Olimpija, Mura-Korotan, Go-
rica-Turnišče, Bilje-Izola.
Prijateljski hokej: Inntal-
Olimpija 3:3 (1:2, 2:0, 0:1); 800
gledalcev, strelci: Mrdženovič,
Kolar in Povečerovski. (J.K.)
Kegljavke Ema Eterne so
priprave za nastop na svetov-
nem pokalu v Celju (od 19. do
22. oktobra) začele na Rogli.
Po operaciji kolena Kardinar-
jeva še okreva, medtem ko je
Zu pance va že bila na Rogli.
Na Vranskem bo 20. avgusta
v organizaciji KMN Papagaji
turnir v malem nogometu. Pri-
jave (do torka) in informacije:
Dani Jesenik (tel. 725-095).
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Prve prijave za
SP
Sredi oktobra bo v Celju 6.
svetovni pokal v kegljanju, po-
leg obeh naših šampionov Ema
Eterne (ženske) in Konstruk-
torja (moški) pa so prve prija-
ve posredovali iz Avstrije in
Nemčije. Prireditelji pričaku-
jejo zastopstva iz najmanj 15
držav, po lanskem poskusu
s štiričlanskimi ekipami pa
bodo v Golovcu zasedbe spet
šestčlanske. V seštevku dose-
danjih prvenstev so absolutno
najboljše Celjanke z dvema
naslovoma svetovnih prvakinj
in so tudi edine nastopile na
vseh petih pokalih. V doma-
čem taboru seveda pričakujejo
vsaj eno izmed kolajn, v krat-
kem pa naj bi se začela obnova
kegljišča, saj bo štiridnevno
tekmovanje sočasno potekalo
na kar osmih stezah.
Težek žreb Celjanov
Plvovaril z madžarskimi prvaki - Velenjčanl z Islandci
»Ni dobro, ni dobro. Dobili
smo nosilca!« so bile prve be-
sede predsednika IO Celia Pi-
vovarne Laško Andreja Suste-
riča po žrebu na Dunaju. »Fo-
tex iz Veszprema je praktično
madžarska reprezentanca. Ze-
lo težko bo. Olajševalna oko-
liščina je le, da igramo povrat-
no tekmo v Golovcu.«
Zanimivo je, da so Madžari
nii listi udeležencev Turnirja
prvakov v Celju (od 19.-21.
avgusta), na Dunaju pa so že
razmišljali o odpovedi. Celjani
so leta 91 (trener Tiselj) in 92
(Sojat) nastopih na turnirjih
v Veszpremu, kajti kluba sta
bila v prijateljskih odnosih.
Vsaj dosedaj.
»Sef« Tone Turnšek ni bil
preveč razočaran: »Na povrat-
ni tekmi bo padel rekord dvo-
rane Golovec. Dileme ni: mo-
ramo zmagati! Potem bi bili
pred žrebom 2. kola nosilci, in
povratno tekmo bi znova igrali
doma, kar je spodbudno.«
Zanimivejši pari 1. kola po-
kala prvakov so še: Zagreb
(Hrv) : Drott (Šve), Kolding
(Dan) : Valur (Isl), Hapoel Ris-
hon (Izr) : Winterthur (Svi), i
Granitas (Lit) : Sandefjord
(Nor). Linde Linz (Avs) : Karis
(Fin)... Prve tekme bodo 8.
oktobra, povratne pa 15.
Veszprem je leta 92 osvojil
pokal pokalnih zmagovalcev,
državni prvak pa je bil šest-
Nasprotnik Gorenja Velenja
v pokalu EHF bo islandski
Selfoss, ki ga je prevzel Celjan
Bojan Levstik. Povratna tek-
ma bo v Rdeči dvorani, zato
nekaj več optimizma. Selfoss
je lani igral v PPZ, izročil Rigo
(+4), Istraturista (+1), v četrtfi-
nalu pa je bil boljši Szeged za-
radi več golov, danih v gosteh.
krat. V zadnjih letih klub tvori
jedro reprezentance in je glede
tega značilen predstavnik po-
dobno kot Celje, Zagreb, SKA
Minsk ter nekdaj CSKA in
Steaua. Na letošnjem EP na
Portugalskem je Veszprem
imel kar sedem rokometašev,
štiri v prvi postavi Madžarske:
krožnega napadalca Zsigmon-
da, dirigenta Sotonyija, na
njegovi levi pa sta bila E les in
Pasztor, najmlajši reprezen-
tant. Skupaj z Gulyasem, ki je
igral s Csoknyaijem predvsem
v obrambi, so proti Sloveniji
zabili 16 golov od 24! Za na-
meček je sedmi reprezentant iz
Veszprema, vratar Perger (6
obramb), bil bolj razpoložen
od Szatmarija (le 2).
Da pa se rokometaši iz bliži-
ne Blatnega jezera in pivovarji
dobro poznajo, so dokazali
slednji, saj so v Portu dosegli
17 od 19 golov, Pušnik pa je
zaustavil 11 strelov. Poraz je
bil sicer kar boleč, vendar so
zadnjo klubsko tekmo dobili
Celjani. Pred skoraj letom dni
so v Golovcu na Turnirju pr-
vakov zmagali z 21:18 (Ivandi-
ja in Eles po 5 golov).
V lanskem pokalu prvakov
je Veszprema v 2. kolu izločil
kasnejši prvak Teka. Prvo tek-
mo so Madžari dobili z 29:26,
v Santandru pa je ob polčasu
bilo le 11:10. Na sceno sta ho-
češ nočeš morala stopiti naša
znanca (West Wien : Celje)
v črnem, Francoza Garcia in
Moreno za končnih 25:16.
DEAN ŠIJSTER
Št. 32 - 11. avgust 1994
вдс
18
•	Vročina ne popušča, pač
pa popuščajo živci. In tako
se bolj kot je treba prere-
kajo zakonci, prijatelji,
znanci, sosedje, sodelav-
ci... Kaj prerekajo, še
kakšna batina pade zraven.
Le nekaj cvetk s tega po-
dročja in še od teh so neka-
tere vzcvetele kar sredi be-
lega dne.
•	Od samega besa gnana si
je Marjanova soseda pri-
voščila sneti njegova vrtna
vrata. Marjan je na pomoč
poklical policiste, ki pa so
ugotovili, da je Marjan
v resnici" lastnik le delčka
vrtnih vrat, ki sicer pripa-
dajo vsem stanovalcem
v hiši. Sicer pa se tudi dru-
gi z jezno žensko menda ne
gledajo ravno prijazno.
•	Hud spor je zanetil le-
stenec, ki ga je kupil Alek-
sandrov podnajemnik Bo-
jan. Ni bil namreč tisti, ki
ga je hotel imeti lastnik
stanovanja. Tako hudo sta
se sporekla, da so posredo-
vali policisti. K njim pa se
je Bojan še enkrat zatekel
po pomoč. Jezni Aleksan-
der ga namreč ni več spu-
stil v stanovanje, da bi lah-
ko vzel svoje stvari. Če ne
bo šlo drugače, bosta mo-
rala spor rešiti na sodišču.
•	Nič kaj prijetno se ni
končalo nedeljsko popold-
ne za Milana H. pa čeprav
ga je preživljal skupaj z že-
no na svojem vikendu. Pro-
ti večeru so ga obiskali so-
sednji vikendaši in mu
izročili novo obešanko ter
ključ za njegov vodni re-
zervoar. Ker so ključavnico
zamenjali brez njegove
vednosti, se je Milan razje-
zil, sosedje pa so ga ročno
utišali s pestmi. Milan je
moral k zdravniku, polici-
sti pa pišejo predlog za
sodnika za prekrške.
•	Avtomobil lahko kar mi-
mogrede ostane brez vetro-
branskega stekla, če gre
mimo skupina preveč ob-
jestnih mladeničev. To se je
v nedeljo zgodilo Ivanu T.
Mladci seveda niso poča-
kali policistov.
•	Veronika F. ima to ne-
srečo, da je njen sosed Dra-
go T. kar preveč marljiv.
Cele noči dela in ropota in
jo moti pri nočnem počit-
ku. Pa je v tej vročini že
tako ali tako težko spati.
Ob priliki bodo policisti
baje preverili, kako je s to
zadevo.
•	Simon A. iz Brezove je
ostal brez svojega pridelka.
Neznanec je z njegove njive
pobral 60 kilogramov če-
bule. Fuj, to mu bo smrdelo
iz ust!
•	Tatjana M. je v soboto
presenečeno ugotovila, da
je z dvorišča izginila priko-
lica. Izginotje je prijavila
policistom, pri njih pa se je
že oglasil Anton K. iz Ljub-
ljane, ki je povedal, da je
odpeljal prikolico, ker ni
mogel izterjati dolga od
Tatjaninega moža. Policisti
so njegovo ravnanje ocenili
kot preveč samovoljno.
•	Kar nekaj noči zapored
se je skupina mladostnikov
vneto trudila okoli lesene-
ga mostu čez potok Ko-
privnica v podaljšku Val-
vazorjeve ceste. Vsak večer
so ga razdirali. Policisti
bodo skušali ugotoviti, ko-
mu je bil most tako zelo
napoti.
N. K.
Z dovoljeno hitrostjo vozijo le izjeme
Najhitrejši Je vozil več kot 200 kilometrov na uro
Obilica tragičnih prometnih
nesreč, ki so se doslej pripetile
na polovični hitri cesti med
Arjo vasjo in Hočami, vozni- 4
kom očitno ni dovolj resno
opozorilo, da ne bi na tej cesti
veselo pritiskali na plin, vozili
po odstavnih pasovih in prehi-
tevali v škarje. V primerjavi
z večino ostalih slovenskih
cest izgleda Slovenika res kot
pravo dirkališče, ki pa je, žal,
že marsikoga te vere, stala živ-
ljenje.	,
Ker je prav hitrost najbolj
pogosto usodna, so celjski in
mariborski policisti ob koncu
tedna v široki akciji lovili ti-
ste, ki ne upoštevajo omejitve
100 kilometrov na uro. Teh pa
je bilo kar preveč, pravzaprav
so omejitev upoštevali le red-
ki, zato so sklenili, da bodo
pogledali skozi prste tistim, ki
vozijo manj kot 120 kilome-
trov na uro. Kljub temu so
v nekaj urah našteli kar 111
prehitrih voznikov, med njimi
18 tujcev. Izrekli so 81 man-
datnih kazni in izdali 26 pla-
čilnih nalogov, pet voznikov
pa bo moralo k sodniku za
prekrške. Za druge kršitve so
izrekli še eno mandatno kazen
in napisali dva predloga.
Ker pa solidarnost med voz-
niki, v primerih, ko je najmanj
potrebna, ne pozna meja, se je
marsikdo izognil prekršku, ko
so ga nasproti vozeči z lučmi
opozorili na radarsko kontro-
lo. Zato so celjski policisti na
hitri cesti pri Ljubečni posebej
domiselno postavili radar, ta-
ko da ga ni bilo mogoče opazi-
ti. Na ta način so le v treh urah
ujeli 47 prehitrih voznikov.
Med njimi je bil s 187 kilome-
tri na uro najhitrejši nemški
državljan. Resnično najhitrej-
šega pa radar sploh ni uspel
zabeležiti. Neki Avstrijec je
namreč radarsko kontrolo
prevozil z več kot 200 kilome-
tri na uro.
Rezultati akcije znova do-
kazujejo, da se za omejitve pač
nihče kaj prida ne zmeni. Če
voznikom ne dajo misliti šte-
vilke o tragični bilanci na na-
ših cestah, potem pač tudi blag
udarec po žepu ne bo kaj prida
zalegel.	NADA KUMER
Foto: EDO EINSPIELER Naj-
več nesreč na Sloveniki zakrivi prehitra vožnja.
¡ prometne nezgode
Vijugal po cesti
V nedeljo popoldne se je
zgodila prometna nesreča na
magistralni cesti v Mestinju.
Iz smeri Podplata je vozil
osebni avtomobil 26-letni
Marko Č. iz Šmarja. Ko se je
peljal mimo tovarne Bohor, je
začel vijugati sem in tja. Ta-
krat mu je nasproti pripeljala
italijanska državljanka, 31-
letna Adriana P. Skušala se je
umakniti in zavirati, vendar je
takrat Markov avto obrnilo
počez in je treščil v Adrianino
vozilo, voznik Marko Č. se je
laže ranil, voznica Adriana P.
pa hudo.
Guma je počila
Na lokalni cesti v Šempetru
se je v prometni nesreči hudo
ranila sopotnica na motornem
kolesu, 28-letna Andreja B. iz
Šempetra. Peljala se je skupaj
s 27-letnim Simonom B. iz
Šempetra. Na ravnem delu ce-
ste, v bližini mostu čez reko
Savinjo pa je počila zadnja gu-
ma na motornem kolesu in oba
sta padla.
Zapeljal v jarek
V soboto popoldne je po Uli-
ci mesta Grevenbroich z oseb-
nim avtomobilom vozil 21-let-
ni Gregor Š. iz Laškega. V bla-
gem levem ovinku ga je zane-
slo v desno s ceste. Obtičal je
v jarku. Pri tem je iz avtomo-
bila padel sopotnik, 16-letni
M. iz Laškega, ki se je hudo
ranil.
Padel s prikolice
Na lokalni cesti Grušovlje-
Bočna se je v soboto popoldne
pripetila nesreča. Franc G.,
star 46 let, doma iz Velenja, se
je peljal na z gramozom nalo-
ženi traktorski prikolici. Med
Zaboji so bili
prazni
Pičel plen je v torek zvečer
našel neznanec v tovornjaku,
ki je stal na dovozni poti
k bencinski črpalki na Polulah
pri Celju. Prerezal je cerado na
tovornjaku in priklopniku, od-
nesel pa le tri prazne pivske
zaboje s steklenicami. Kljub
temu je podjetju Grenz iz Ce-
lja naredil za 50 tisočakov
škode.
vožnjo je vstal in se hotel pri-
bližati kabini, v kateri je sedel
voznik, 51-letni Franc G. iz
Okonine. Sopotnik je pri tem
padel s prikolice in se hudo
ranil.
Trčenje v križišču
V	križišču Kidričeve in Ma-
riborske ceste v Celju je v so-
boto popoldne osebni avtomo-
bil zadel kolesarko. Milena K.,
stara 26 let, iz Nove Cerkve, je
vozila kolo z motorjem po Ma-
riborski cesti. V križišču jo je
z osebnim avtomobilom zbil
21-letni Marko P. iz Šmarja.
Pri tem se je Milena P. hudo
ranila.
Odbilo ga je na njivo
V	petek zvečer se je zgodila
prometna nesreča na magi-
stralni cesti v Stopčah. Iz Gro-
belnega proti Šentjurju je vo-
zil osebni avtomobil 23-letni
Sebastjan S. iz Šentjurja.
V nepreglednem ovinku je za-
peljal na desno bankino, po-
tem pa na levo polovico ceste,
po kateri je takrat nasproti
pripeljal hrvaški državljan,
60-letni Ignac Z. Ta je uspel
svoj avtomobil ustaviti, a Se-
bastjanovo vozilo ga je zadelo.
Zatem ga je odbilo na njivo,
kjer se je prevrnil. Sopotnik,
27-letni Bogoljub S. iz Stopč
je pri tem padel iz avtomobila
in se hudo ranil.
Zavijal v levo
Po lokalni cesti v Spodnji
Rečici pri Laškem je v petek
popoldne vozil osebni avtomo-
bil 22-letni Matej M. iz Spod-
nje Rečice. V trenutku, ko je
pričel zavijati v levo, na do-
vozno cesto, ga je z motornim
kolesom prehiteval 19-letni
Marko S. iz Spodnje Rečice.
Pri tem je s stopalko oplazil
levo kolo avtomobila, njegova
sopotnica, 20-letna Mateja M.
iz Zgornje Rečice pa je s kole-
nom trčila v avtomobil. Sopot-
nico so s hujšimi poškodbami
odpeljali v celjsko bolnišnico.
Smrt motorista
Prometna nesreča, ki se je
zgodila v četrtek, 10 minut
pred polnočjo, na magistralni
cesti Velenje-Slovenj Gradec,
je terjala življenje mladega,
komaj 19-letnega motorista
Marka A. iz Škal.
Nesreča se je pripetila
v kraju Paka, ko je voznik
osebnega avtomobila, 44-letni
Matjaž Z. iz Velenja začel pre-
hitevati. Takrat mu je nasproti
z motornim kolesom pripeljal
Marko A. V silovitem trčenju
je motorist izgubil življenje,
njegova sopotnica, 16-letna P.
pa se je hudo ranila.
Zadel v robnik
Na Kovaški cesti v Zrečah
se je v četrtek zvečer hudo ra-
nil voznik kolesa z motorjem,
50-letni Anton M. iz Križevca.
Med vožnjo je s ščitnikom za
noge zadel v robnik na desni
strani ceste in padel, pri tem
pa z glavo udaril v rob beton-
skega podstavka okrasnega
stebra.
Trčil v kamen
Na lokalni cesti v Kostrivni-
ci se je v četrtek zvečer pripe-
tila nesreča, ko je voznik kole-
sa z motorjem. 45-letni Boris
B. iz Krtine v ostrem levem
ovinku izgubil oblast nad vo-
zilom. Po zanašanju je zapeljal
s ceste in trčil v večji kamen.
Voznik se je huje ranil.
Zapeljal v levo
Miran K., star 29 let, iz Ve-
lenja, je v sredo zvečer vozil
motorni trikolesnik po regi-
onalni cesti iz Pristave proti
Lokovini. V blagem desnem
ovinku je zapeljal v levo in tr-
čil v nasproti vozeči osebni av-
tomobil, ki ga je vozil 32-letni
Franc D. iz Slovenske Bistrice.
V trčenju se je Miran K. huje
ranil.
Dve žrtvi kopanja
Kdo v teh vročih dneh ne išče osvežitve v vodah, poto-
kih in jezerih? Toda včasih se kopanje konča vse drugače,
kot je bilo mišljeno. Minuli teden je kopanje na celjskem
območju terjalo kar dve smrtni žrtvi.
V sredo popoldne se je v Rifengozdu odpravilo kopat
v Savinjo pet deklet: 20-letna Simonca I. z mlajšima
sestrama Katjo in Marjanco ter Darja V. in njena sestra
Mojca. Ko so zaplavale, jih je tok pričel nositi proti
Laškemu. Četvero deklet se je pravočasno rešilo, Simnoca
pa se je začela utapljati. Darja je takoj stekla k bližnjim
hišam po pomoč, vendar Simonci tudi oživljanje ni več
pomagalo,
Tragično pa se je končala nedolžna šala med prijatelji,
ki so nedeljski večer preživljali na Slivniškem jezeru. Brez
zlih namenov je 34-letni Jože Ž. iz Šentjurja s pomola pri
Ribiški koči vrgel v vodo 18-letno Alenko N. iz Vojnika.
Ta mu je nagajivost hotela vrniti in ga je, potem ko je
prilezla na suho, porinila v vodo ter stekla stran. Toda
Jože je pričel kričati in vpiti na pomoč. Še preden so mu
prijatelji lahko pomagali, je Jože utonil. V temi ga niti
poklicni gasilci iz Celja, ki so prišli na kraj nesreče, niso
mogli najti. Utopljenca so našli v ponedeljek zjutraj.
Razgrajač brez para
Kar precej težav si je v enem samem dnevu nakopal 22-Ietfl
Rudolf C. iz Celja. Pri sodniku za prekrške se bo zagovarjal
zaradi kršitev javnega reda in miru, policisti pa so napisali tudi
ovadbo za kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, uporab«
noža pri sporu in poskus preprečitve uradnega dejanja.
Minulo soboto je Rudolf dodobra zaposlil policiste, preden so
ga dokončno ukrotili. Najprej se je v noči s petka na soboto
srečal z žalskimi policisti. Ti so se odzvali klicu na pomoč, ko je
Rudolf obiskal dom Petre iz Levca. Malo pred tem se je z njo
spri in jo pretepel, a mu je punca uspela pobegniti. Toda Rudolf
je prišel za njo in grozil tudi njenim domačim. Na vso silo se j'
upiral tudi policistoma. Še ko sta ga vendarle spravila v inter-
vencijsko vozilo, se ni pomiril in je dodobra zdelal vrata vozila
Spanec v prostorih za iztreznitev pa Rudolfu ni nič kaj dobn
del. Zvečer so ga namreč policisti našli enako zlovoljnega
Najprej je razgrajal v gostišču Intihar, potem pa na cesti proti
letališču v Levcu še mimogrede pretepel Milana P. Policisti s<*
ga prijeli v Celju. Vendar se tudi tokrat Rudolf ni dal zlahk*
obvladati. Med privedbo v prostore za iztreznitev je laže ranil
enega od policistov.
Kdo strelja?
Celjski policisti so že večkrat dobili sporočila o streljanj'
v okolici ribiške koče na Šmartinskem jezeru. Nazadnje se je t'
zgodilo v soboto, ko naj bi se okoli 17. ure slišala dva strela
pozno zvečer pa še trije. Priče menijo, da naj bi šlo za strele Ü
pištole. Ni pa še ugotovljeno, kdo je streljal in zakaj. Policist
bodo skušali ugotoviti, kaj se dejansko dogaja.
Spet pogin v Mestinščici
V mesecu dni so v potoku Mestinščica že drugič poginile ri^
To se je spet zgodilo v torek, po vsej verjetnosti zgodaj zjutr3!
Pogin so opazili v dolžini 10 kilometrov. Ribiška družina Pod¿e
trtek ocenjuje škodo na 2,5 milijona tolarjev. Vzrok pogina še11
znan.
Truplo v potoku
V soboto popoldne so na celjski policijski postaji prejeli
obvestilo o sumljivi najdbi v strugi potoka v zaselku Lisce
pri Celju.
Možakar, ki je zadevo prijavil, je menil, da bi lahko šlo
tudi za truplo. Slutnja se je potrdila, ko so na kraj prišli
policisti. Izvedenci so ugotovili, da je moško truplo ležalo
v vodi že nekaj dni. Koliko, bo pokazala obdukcija, ki bo
tudi odgovorila na vprašanje, ali je Franc K, star 31 let iz
Celja, umrl nasilne smrti. Te možnosti namreč preisko-
valci zaenkrat niso ovrgli, zato je preiskava v polnem
teku.
Požar na avtomobilu
Zaradi kratkega stika na električni napeljavi je v petP
popoldne zagorelo v osebnem avtomobilu Opel Ida kadett. Zf
dilo se je med vožnjo skozi Čehovec pri Bistrici ob So tli. Požf
v katerem je zgorela električna napeljava, armaturna plošč'
sprednji sedeži in počilo vetrobransko steklo, je pogasil voz^
Ivan Z. iz Vrenske gorce. Škode je za 250.000 tolarjev.
Št. 32 - 11. avgust 1994
19
Najbol] živahna je sobota
Skoraj polovica vseh kršitev JRM oh koncu tetina
V prvih šestih mesecih leta so policijske eno-
te Uprave za notranje zadeve Celje obravnava-
le 2683 prekrškov s področja javnega reda in
miru. Sodnikom za prekrške so v postopek
predlagale 2489 kršiteljev. V primerjavi z lan-
skim prvim polletjem se je za okoli sedem
odstotkov zmanjšalo tako število prekrškov
kot tudi število podanih predlogov.
Manjše je bilo predvsem število kršitev za-
kona o nadzoru državne meje ter zakona o tuj-
cih. Število slednjih se v Sloveniji zmanjšuje,
zato je upad kršitev razumljiv.
Glede na prejšnja leta pa je bilo znatno več
kršitev po zakonu o javnih shodih in priredi-
tvah. Medtem ko sta bila lani v enakem obdob-
ju podana le dva tovrstna predloga, jih je bilo
letos podanih 18, največ - 12 na območju Ve-
lenja.
Med kršitelji je vedno več mladoletnih, za-
grešili so kar 8 odstotkov vseh kršitev, večji
delež kršiteljev je tudi med dijaki in študenti
ter med nezaposlenimi. Policisti so zaradi kr-
šenja javnega reda in miru največkrat posre-
dovali v večernih urah, med šesto popoldne in
polnočjo. V tem času se je zgodilo kar 43 od-
stotkov vseh kršitev. Največkrat se je to zgodi-
lo v soboto, pa tudi petki in nedelje so dokaj
živahni, medtem ko so bili najbolj mirni pone-
deljki in torki. Dobra polovica vseh prekrškov
se je zgodila na javnih krajih: cestah, trgih in
gostilnah. Kršitelje je pogosto vzpodbujal al-
kohol. Takšnih je bilo skoraj dve petini ali 928
oseb. Med njimi so jih morali 164 pridržati do
iztreznitve.
mini KRIMIĆI
Alkotest s pestmi
V	soboto zvečer je policijska
patrulja v Malih Brezah pri
Laškem ustavila voznika
osebnega avtomobila, 24-let-
nega Damjana S. iz Radeč.
Preizkus alkoholiziranosti pa
Damjanu ni bil nič kaj povše-
či. Napadel je policista in jima
med prerivanjem strgal srajci.
Policista sta morala pošteno
poprijeti, da sta ga obvladala
in vklenila. Podali bodo ka-
zensko ovadbo.
Izginil kot kafra
Šele ko ni in ni dočakala
možakarja, ki mu je izročila
2.000 nemških mark, se je Iris
P. posvetilo, da jo je možakar
pošteno pretental. V bistro Va-
lant v Ločah, kjer Iris dela kot
natakarica, je prišel Ivan K. iz
okolice Šentjurja s ponudbo,
da prodaja avtomobil znamke
BMW, 320i, letnik 1988. Cena:
4000 mark. Iris mu je izročila
aro 2.000 mark,Ivan pa je z iz-
govorom, da se takoj vrne, iz-
ginil kot kafra. Seveda je bil
tudi avtomobil čist^ izmišljo-
tina.
Tat na kolesu
V	ponedeljek, blizu pol osme
zvečer je bilo, ko je šla 73-
letna Danica H. iz Celja po peš
poti od mestnega parka proti
Prežihovi ulici. Nenadoma se
je za njo na kolesu pripeljal
neznanec. Udaril jo je po rami
in jo zbil po tleh ter ji ukradel
torbico. V njej je bilo 2000 to-
larjev, 20 čekov in osebni do-
kumenti.
Bo gradil?
Neznanec, ki je v noči na
sredo obiskal gradbišče hiše
v Svetem Florjanu, se je dobro
oskrbel z gradbenim orodjem.
Odpeljal je samokolnico, alu-
minijasto lestev, nekaj kilo-
gramov žebljev ter kovinsko
konstrukcijo gradbenega odra.
Lastnika Ivana C. iz Rogaške
Slatine je oškodoval za 40 ti-
soč tolarjev.
Ukradel zvočnike
Na železniški postaji v Stra-
nju so ostali brez zvočnikov, ki
jih delavci uporabljajo za spo-
razumevanje pri premikih va-
gonov. Zvočniki so bili nameš-
čeni na betonskih stebrih raz-
svetljave. V času od petka do
torka pa jih je nekdo ukradel
in s tem železniško postajo
Stranje oškodoval za 70 tiso-
čakov.
Preveč zaupljiva
Olga Z. iz Celja si bo dobro
zapomnila torkovo noč, ko je
v stanovanje spustila neznan-
ca. Ta ji je odnesel tri zlate
prstane in verižico, manjši
prenosni tranzistor in ročno
uro, vse skupaj vredno 60.000
tolarjev.
Kolesa izginjajo
Nepridipravi na veliko kra-
dejo kolesa in kolesa z motor-
jem. V vročih dneh so to pač
najbolj primerna prevozna
sredstva.
V	ponedeljek ponoči je ostal
brez Tomosovega motornega
kolesa rjave barve Zdenko Z.
iz Loč. Isto noč je neznanec
ukradel tudi dirkalno kolo
Rog Senior z vrta bifeja Ana
v Slovenskih Konjicah. Peš je
moral domov Boris J. iz Ko-
njic.
Kolo z motorjem, znamke
Tomos, pogreša tudi Terezija
P. iz Lahomška. Bilo je parki-
rano v kolesarnici na avtobus-
ni postaji v Laškem in zakle-
njeno z verigo, kar pa neznan-
ca ni oviralo, da ga ne bi odpe-
ljal. Obenem si je prisvojil še
čelado.
Izpred ŠRC Golovec pa je
v soboto zvečer neznanec od-
peljal Tomosovo kolo z motor-
jem, last Nuše K. iz Celja.
Dva vloma
Policisti so spet zabeležili
nekaj vlomov v avtomobile.
Eden od njih se je zgodil v sre-
do zvečer na parkirnem pro-
storu na Jenkovi v Velenju.
Neznanec je iz katrce Roberta
P. odnesel diplomatski kov-
ček, v katerem je bilo poleg
dokumentacije še 4.000 šilin-
gov in 15.000 tolarjev.
V	noči s četrtka na petek pa
je neznanec vlomil v vozilo
Antona M., ki je bilo parkira-
no na Markovi ulici v Celju.
Odnesel je osebne dokumente.
Enigmatsko križišče
Srečko Šoferko je v prostem času sicer tudi navdušen enigmatik, a z uganko v obliki križišča
med Prešernovo ulico in Trgom celjskih knezov (občinarjem pred nosom, takorekoč) se je pošteno
tiamučil. A ni bil edini v zagati, kajti na, tem mestu se mnogi vozniki prav težko znajdejo. Le
redkokomu je pravzaprav jasno, kako naj bi se po predpisih odvijal promet na tem območju, še
posebej hudo pa so pri speljevanju v to križišče zmedeni tujci. Prednost v tem križišču ima
namreč tisti, ki pripelje iz smeri Gosposke ulice, vendar ga o tem ne obvešča noben prometni
znak. Moč navade sili tiste, ki peljejo naravnost z Ljubljanske do parkirišča na Prešernovi,
k razmišljanju, da imajo prednost oni. Še celo tisti, ki pripeljejo s parkirišča si pogosto
domišljajo, da smejo pred ostalimi zapeljati v križišče, čeprav je tam slabo postavljen znak
»nimaš prednosti«. Skratka, preden je Srečko Šoferko uspel pretuhtati ta prometni vozel, mu je
pred nosom odpeljalo že vsaj pet avtomobilov. Ki seveda niso imeli prednosti.
prejeli
SMO
Upokojencem
občine Šentjur!
Čeprav je čas dopustov, smo
v Društvu upokojencev Šent-
jur delovni in bomo poleg dru-
gih dejavnosti začeli zbirati
lastninske certifikate. Da bi se
lažje odločili, kam vložiti svoj
lastninski certifikat med mno-
žico investicijskih družb, ki jih
reklamirajo javna občila, je
skupina	strokovnjakov
v ZDUS preučila nekaj družb
in se odločila za investicijsko
družbo Krona senior.
Ta družba bo vlagala certi-
fikate v dobro stoječa podjetja
in se trudila, da bi upokojenci
od svojih certifikatov tudi kaj
dobili, da bi ne bil to samo
brezvreden papir. Seveda pa je
odločitev, ali zaupati svoj cer-
tifikat ravno Kroni senior po-
polnoma v rokah upokojenk in
upokojencev. V društvu, Du-
šana Kvedra 30 v Šentjurju
bomo sprejemali certifikate in
dajali pojasnilo vsako sredo od
10. do 11. ure, začeli pa smo
10. avgusta.
Poleg upokojencev lahko pri
nas vložijo svoje certifikate
tudi njihovi svojci.
DU Šentjur,
tajnica:
V. POLNAR
Veterinarji
-ljubitelji živali?
To vprašanje se mi poraja,
ko berem uokvirjeno novico na
prvi strani sobotnega (30/7)
»Dela«, citiram: ».. .veterinar-
ska služba od 1. avgusta ne bo
, več delala na mejnem prehodu
med polnočjo in sedmo uro
zjutraj.« To se pravi, da bo ži-
vina, natovorjena na tovornja-
kih, ki so že sicer brez napajal-
nih naprav, prisiljena čakati
in se mučiti na meji Dolga vas,
dokler naslednjega dne veteri-
narska inšpekcija ob 7. uri
zjutraj ne bo nastopila službe
in začela s pregledom. Živina
prihaja iz vzhodno evropskih
držav, Poljske, Belorusije ipd.
natovorjena, da ne rečem natr-
pana, ostaja v kamionih brez
počitka tudi po več dni na no-
gah v tej neznosni tropski vro-
čini, ko temperature dosegajo
tudi 35 stopinj v senci. Že vsak
premik živine, ki prihaja iz
mirnih hlevov na tako dolgo
mučeniško pot do zakola, je
velik stres in fizični napor, da
o dehidraciji zaradi pomanj-
kanja pitne vode niti ne govo-
rim. Med potjo prihaja tudi do
prerivanja živali in s tem do
padcev in pohojenih, pomeč-
kanih, hlipajočih živali, ki se
ne morejo več pobrati. Teh ži-
vali pa tudi kadavrov, pohoje-
nih od živih živali, naša veteri-
narska služba ne izloča tako
kot v Nemčiji, ampak jih puš-
ča v tovornjakih do iztovarja-
nja. Tako glasi tudi ena od od-
ločb Ministrstva za kmetijstvo
in gozdarstvo Slovenije, seve-
da s podpisom republiških ve-
terinarskih inšpektorjev, ki
dobesedno pravi: »Raztovor
poginulih živali v pošiljki, ki
je prispela na mejni prehod
Republike Slovenije, je prepo-
vedan.«
Redukcijo veterinarskih
nočnih pregledov je objavila
tudi TVS v II. dnevniku v ne-
deljo 31.7.1994. Časa za dopi-
sovanje ni bilo, ukrepati pa je
bilo potrebno nujno in takoj.
Zato sem segla po zadnji mož-
nosti in se obrnila na TVS, kjer
so bih pripravljeni objaviti
naslednje besedilo v III. TVS
dnevniku: »Kot predstavnica
Svetovne zveze za varstvo ži-
vali protestiram proti ukinitvi
nočnih veterinarskih pregle-
dov na mejnem prehodu Dolga
vas in apeliram na odgovorne,
da takoj organizirajo nepretr-
gano 24 urno nadzorno službo
za nemoten pretok živinskih
transportov!«
O tej nameri sem telefonično
obvestila tudi obmejno veteri-
narsko postajo Dolga vas ter
z dežurnim veterinarjem ugo-
tovila, da se kalvarija živin-
skih transportov ponavlja
prav na obletnico stavke kme-
tov. Ker je že grozljiva napaka
v tem, da Dolga vas nima niti
stacionarja niti napajalnih na-
prav za živino, potem je vsega
obsojanja vredno tudi dejstvo,
da hočejo veterinarji zreduci-
rati pregled transportov. Ra-
zumem močno obremenitev
mejnega prehoda in ker to od-
govorne službe dobro vedo,
potem ni potrebno stanja še
poslabševati. Za primer naj
navedem podatek, da je od 1.1.
do 30.7. šlo preko tega preho-
da 2.308 kamionov s konji (ka-
mion 25 konj) za Italijo, da
o več desettisočih drugih vr-
stah živali niti ne govorim!
V tem vmesnem času pa je že
prišla intervencija, da bo vete-
rinarska služba le uvedla 24
urno službo v Dolgi vasi in tu-
di naslednjega dne je to bilo
potrjeno v radijskih poročilih;
seveda, če to niso zopet le tola-
žilne besede...
LEA EVA MÜLLER,
Ljubljana
Rokometna šola
mladih 94
Športna šola Celje je v času
od 26.6. do 6.7.1994 v Piranu
in Izoli organizirala že 16. ro-
kometno šolo za mlade.
Šole se je udeležilo poleg
igralcev RK Pivovarna Laško
še 34 klubov iz Slovenije. Tako
se je pestrega programa; po-
učevanja tehnike in taktike,
turnirjev, analiz in seminarjev
za trenerje udeležilo 343 igral-
cev in igralk ter 35 treneriev
od tega 4 tujci (Avstrija, Če-
ška). Program, ki je potekal tri
ure dopoldan in tri ure popol-
dan so rodili priznani strokov-
njaki slovenskega rokometa:
prof. Tone Goršič, vodja roko-
metne šole, mag. Marko Šibila,
Aleš Praznik, Tone Medved,
Aleš Filipčič, Anžič.
Program je nudil tudi prido-
bitev licence za trenerje, hkra-
ti pa je potekalo tudi izpopol-
njevanje mladih rokometnih
sodnikov, ki so sodili tekme
udeležencev pod vodstvom
mednarodnega sodnika Štefa-
na Juga. Na šoli je bil prisoten
delegat mednarodne Roko-
metne zveze g. Arslanagič, ki
je šolo ocenil kot pozitivno.
Šestnajsta rokometna šola je
tudi pokazala, da je za to po-
pularno športno panogo inte-
res med mladimi velik in je za
v prihodnje pričakovati še
večjo udeležbo. Želja organi-
zatorjev pa je, da bi šola po-
stala mednarodna.
ŠPORTNA ŠOLA
Celje
Lastniška
sramota
Dolgo časa smo Libojčani
gledali in upali, še posebno
stanovalci Slovenskega dola
(Tajčntala), da se bo lastnik
zganil in kaj pametnega ukre-
nil s svojima stanovanjskima
hišama v Kasazah št. 49 in 50.
Resnici na ljubo se ne ve
točno, kdo je pravzaprav last-
nik omenjenih stavb; ali je to
Ingrad Celje ali Stanovanjska
skupnost Žalec. Končno je
vseeno, gre namreč za sramoto
kraja in še večjo malomarnost
odgovornih. Iz priloženih slik
je lepo razvidno, kako nevarno
je za vsakega mimoidočega.
Omenjene stavbe so bile zgra-
jene pred 180 leti, to je bila
namreč prva tovarna kerami-
ke v Libo j ah. Pred drugo sve-
tovno vojno so zgradili današ-
njo tovarno keramike, zato sta
bih ti dve stavbi preurejeni
v stanovanje za delavce. Tudi
sam sem stanoval z družino
v eni od danes tako klavrno
propadajoči stavbi. Verjemite
mi, da me boli srce, ko gledam,
kakšna gospodarska škoda se
dela in kako se uničuje nekoč
tako opevano družbeno pre-
moženje. Verjamem, da bi
v resnejših demokratičnih dr-
žavah za takšno škodo in sra-
moto vsak posameznik vsaj
moralno odgovarjal. Kaj pa
pri nas?
Navsezadnje se temu ne
smemo čuditi, saj se tudi naši
poslanci obnašajo neodgovor-
no. Kaj jim mar gospodarstvo
in preprosti delovni človek.
Skrbijo jih afere, dobre plače
in še kakšna sprava. Ne sme-
mo se čuditi, da so se pričeli
fizični obračuni, pomislimo;
od predvolilnih obljub ni nič
ali skoraj nič. Bojimo se lahko,
da ne bo še kaj hujšega.
Vem, dragi bralec, da se boš
vprašal, kaj imajo te stavbe
skupnega z našimi poslanci.
Res nič?! Želim samo povedati
oz. napisati, da je tudi po na-
ših občinah in ustanovah tako,
da nihče za nič ne odgovarja,
seveda, ko pa si jemljejo
vzgled po beli Ljubljani. V ko-
likor bi bilo v naši družbi več
reda, se ne bi dogajale takšne
nepopravljive škode.
V opisanem primeru je uni-
čenih cca 50 stanovanj, ob
vsem tem pa stokamo in mole-
dujemo, da ni stanovanj za
mlade družine. Ko bi širša jav-
nost vedela v kakšnem ideal-
nem kraju katerega obdajajo
šumeči bori, se sramotno podi-
rata stoletni hiši, bi mogoče
reagirali. Lastniki brezbrižno
molčijo in verjamejo, da ne bo-
do imeli stroškov z rušenjem.
Kaj pa bo, če se hiši zrušita
na sorazmerno prometno ce-
sto?! Ruševine bodo pokopale
pod seboj avto ali otroka, ki se
igra na pravkar na novo asfal-
tiranem cestišču. Ali bo takrat
(Nadaljevanje na 22. strani)
Št. 32 - 11. avgust 1994
Trnuljčica odpira oči
S poti po Logarski dolini
Ni še dolgo, ko je bilo o eni
najlepših alpskih dolin, Logarski
dolini, slišati, da je zaspana. Ne-
redko so temu dodajali še pridev-
nike zanemarjena, umazana in
prazna.
V preteklih letih je bilo na ra-
čun Logarske doline slišati veliko
pripomb, ki niso bile povsem neu-
pravičene. Da se ljudje nimajo kje
najesti, da ne morejo ničesar najti,
ker ni oznak, da ni nikakršne
spremljajoče ponudbe in da razen
ogleda lepot nimaš kaj delati.
V zadnjem času je bilo, poleg pri-
pomb zaradi vstopnine, ki jo po-
birajo za vstop v Logarsko dolino,
slišati tudi precej pohvalnih be-
sed. To je tudi eden izmed vzro-
kov, da smo se napotili po poti
zaspane Trnuljčice.
Sobota, dan ko smo se namenili
na pot, je bila polna življenjskega
utripa in velikega števila gostov
po celotni Zgornji Savinjski doli-
ni. »Zdi se, da se v teh poletnih
mesecih na cesto proti Logarski
vračajo stare, dobre, nepregledne
kolone avtomobilov,« pravijo do-
mačini. Že v Lučah in nato tudi
v Solčavi smo opazili precej »tu-
jih« registracij, zastopana je bila
cela Slovenija, med njimi pa tudi
precej pravih tujcev.
Že pred Solčavo smo se odločili,
da bodo v Logarsko dolino odšli
po daljši pot — preko Sv. Duha in
Macesnikovega plazu. Ta pot je
sicer precej daljša, cesta je slabša,
vendar je v teh nedeževnih dneh
Macesnikov plaz prevozen. Stra-
hu, da bi se na poti izgubili, ni
več, saj na dosti krajih naletimo
na oznake in kažipote. Že na prvi
postojanki, pri Sv. Duhu, je od
lani mogoče opaziti veliko spre-
memb, predvsem na boljše. Posto-
janko obnavljajo, prihodnje leto
bodo lahko vsi, ki se odpravljajo
naprej proti Potočki zijalki, tu tu-
di prespali. Cesta od Sv. Duha
proti Logarski je sicer makadam-
ska, vendar se je po njej zaradi
razgleda, kisle vode, borovnic in
brusnic vredno odpeljati.
Glavni so Primorci
Za vstop v Logarsko dolino je
za osebni avtomobil potrebno od-
šteti 300 tolarjev, letna karta pa
stane tisoč tolarjev. Sredstva so
vir za obnovo tabel, klopi in vse-
ga, kar je potrebno. Na vstopni
postaji pobiralci pravijo, da s po-
biranjem skoraj nimajo težav, še
posebej, če bolj podrobno razloži-
jo, kam gre denar. Ob vhodu v do-
lino stoji, na novo seveda, velika
in pregledna tabla Solčavskega,
ki obiskovalcem olajša razmišlja-
nje o končnem cilju.
Ob vhodu v Logarsko dolino
stoji tudi nekdaj skoraj sinonim
slovenskega turizma, hotel sester
Logar, danes Dom duhovnih vaj.
V dom prihaja izjemno veliko obi-
skovalcev iz cele Slovenije, dru-
gače pa je dom za druge obisko-
valce zaprt. Slika Logarske doline
je drugačne kot je bila pred leti ob
sobotah: skoraj nikjer ni videti
divjega kampiranja, nikjer ni po
tleh razmetanih smeti, povsod pa
so table, kot se šika. Upravljavec
doline, podjetje Logarska d.o.o.,
ki ga v največji meri sestavljajo
domaćini, namerava v teh dneh
postaviti še mednarodne oznake,
ki jih bodo lično opremili. Tu in
tam se še najde kdo, ki si sredi
Logarske na svojem ognjišču pri-
vošči čevapčiče, vendar lahko ka-
zen za to dejanje, 7 tisoč tolarjev,
izrečejo na mestu.
Že smo pri kampu Logarska do-
lina, ki je v enem letu skoraj dobe-
sedno vzcvetel. Lani še precej ne-
urejen in neredko prazen, ponuja
letos popolnoma drugačno podo-
bo. Skoraj se zdi, kot da bi bili
nekje ob morju: pisana množica
ljudi, precejšnje število šotorov in
prikolic, igrala za otroke, umival-
nice, zidana ognjišča, trgovina
s spominki, sadjem, časopisi, ga-
lanterijo ... V kampu vsako sobo-
to pripravijo organiziran izlet, ob
nedeljah popoldne pa poskrbijo
tudi za zabavo z glasbo. »Kamp se
razprostira na enem hektarju, leži
na 720 metrih nadmorske višine,
v njem pa je prostora za 200 oseb.
Trenutno je zaseden, še posebej
prikolice,« je povedal najemnik
Edi Ikovic. Za šotor v kampu za-
računajo 300 tolarjev na osebo na
noč, vključena je tudi turistična
taksa, za prikolico pa je potrebno
odšteti 10 mark na noč. V kampu
se je možno naročiti tudi na polni
penzion.
Domačini in tisti, ki delajo
v objektih v Logarski dolini pra-
vijo, da je v njej trenutno največ
Primorcev, med tujci pa je največ
Nemcev. Avstrijcev, Italijanov in
Čehov. V Logarski je približno
300 stalnih gostov, še več pa je
takšnih, ki pridejo samo na enod-
nevni izlet. Gostje izkoriščajo
možnosti izletov, obhodijo večino
okoliških planin ter obiščejo Mat-
kov kot in panoramsko cesto, slap
Rinko, kočo na Loki in Snežno
jamo, Robanov kot s planšarijo...
Možnosti za izlete in krajše ali
daljše ture je obilo, obiskovalci pa
si lahko izposodijo kolesa, se od-
ločijo za jahanje pri Lenarjevih
(ura samostojnega jahanja stane
600 tolarjev, z vodičem pa 900) ali
lov in ribolov... »Seveda je po-
čutje v veliko meri odvisno tudi
od gostov samih. V Logarski je
sedaj precej možnosti za aktivne
počitnice in vsak zase se mora od-
ločiti, kako jih bo .preživel,« so
omenjali vsi, ki se ukvarjajo s tu-
rizmom. Torej, če se dolgočasijo,
so obiskovalci bolj ali manj sami
krivi. Še eno dobrodošlo novost
načrtujejo v Logarski dolini: pri-
hodnje leto bodo zajezili in razši-
rili Savinjo, tako da bo v bližini
kampa tudi možnost kopanja, saj
vsi ugotavljajo, da gostom resnič-
no manjka namakanje in čofota-
nje po vodi.
Slovenci so za domače
Z začetkom prihodnjega leta
naj bi Logarska imela tudi nov
hotel, ki je sedaj še v gradnji. Ho-
tel Plesnik stoji na mestu nekda-
njega Planinskega doma, gradbe-
na dela so že v zaključni fazi. Za
goste bo na voljo 65 ležišč, sauna,
solarij in pokriti bazen. Skoraj tik
ob hotelu Plesnik stoji Dom Pa-
lenk, kjer si je moč sposoditi gor-
ska kolesa (ura stane 200 tolar-
jev), imajo pa tudi sauno, ki je
v teh vročih dneh turisti ne upo-
rabljajo preveč.
Sicer imajo v Palenku 35 ležišč,
ki so do približno 20. avgusta za-
sedena. Enodnevno bivanje v Pa-
lenku stane 42 mark, vendar se
večina gostov odloča za tedenski
paket, ki je bistveno cenejši. Gost-
je se zvečine odločajo za pol pen-
zione, drugim naključnim gostom
pa v Palenku lahko postrežejo
z žlinkrofi, štruklji, zgornjesa-
vinjskim želodcem, ajdovimi
žganci... »Za domače jedi se od-
ločajo predvsem Slovenci, tujci
skoraj nikoli. Vidimo pa, da je
med obiskovalci Logarske doline
ogromno takšnih, ki hrano in pi-
jačo prinesejo s seboj,« je poveda-
la Draga Plesnik v Palenku.
Žal je turistična sezona v dolini
dolga le približno dva meseca, če-
prav je tudi v jesenskem in spo-
mladanskem času dolina izjemno
lepa. Sedaj je vse bolj privlačna
tudi pozimi, saj je Palenk odprt
vse leto, dolina je primerna za tek
na smučeh, v kampu pa imajo tudi
vlečnico za smučarje. Letos bo
Logarska še posebej polna 10.
septembra, ko bo srečanje sloven-
skih bankirjev, na srečanju pa
pričakujejo več kot 2 tisoč ljudi.
Pred Planinskim domom, ki je
v najemu podjetja Keder, je bil
parkirni prostor precej poln. Tudi
tabla, kjer je bilo zapisano, da nu-
dijo kosila, štruklje, kislo mleko,
joto in savinjski želodec, je bila
precej vabljiva. V Planinskem do-
mu je bilo res videti, da je to vrhu-
nec sezone. Precej gostov se je od-
ločalo za kosila, za jedila po naro-
čilu pa je potrebno odšteti od 450
do 650 tolarjev. V domu imajo 26
ležišč, nočitev za eno noč stane
1500 tolarjev, če pa gost ostane
več kot 3 dni, je nočitev za 300
tolarjev cenejša. Kljub temu v do-
mu pravijo, da se gostje po navadi
odločijo za eno nočitev, nato pa si
privoščijo izlet, večina na Kle-
menčo jamo.
Septembra naj bi v Logarski
odprli še sprehajalno pot od vho-
da do slapa Rinka, ki jo sedaj še
urejajo. Za letos računajo, da naj
bi Logarsko obiskalo približno 15
tisoč ljudi, kar je precej spoštljiva
številka, ki obenem napoveduje,
da se Trnuljčica kljub vsemu pre-
buja. Mogoče ni odveč omeniti, da
se tudi pri posameznih domačijah,
sicer malce plaho, pa vendarle po-
javljajo napisi, ki obiskovalce
opozarjajo, aa nudijo kislo mleko,
skuto, domači med ali zgornjesa-
vinjski želodec. Mogoče bi rekli le
to, da bi lahko v dolini malce bolj
skrbno izbirali spominke, ki jih
prodajajo obiskovalcem, da bi bili
ti spominki bolj značilni za ta
predel Slovenije, iz turistične po-
nudbe pa bi lahko brez problema
izključili razne pločevinke. Ver-
jetno bi se pripomb našlo še več,
vendar za začetek prevladuje sli-
ka živahnega turističnega utripa,
še bolj prijetno pa je opazovati
delavnost in zagnanost vseh, ki
v Logarski dolini delajo. Upamo,
da je to dovolj dober porok za
prihodnje in da bo Logarsko zače-
lo obiskovati še več obiskovalcev.
O cesti Ljubno-Luče pa žal nima
smisla izgubljati besed.
URŠKA SELIŠNIK
Prizor z Macesnikovega plazu, ki greni življenje v teb čudovitih predelih. Že v tem tednu so speljevati vodo
s plazu, ki je uvrščen na prednostni seznam pri ministrstvu za okolje in prostor. Upamo, da to pomeni tudi
denar.
Nekdanji hotel Sester Logar ohranja svojo podobo in tudi obiskovalce.
Kamp v Logarski dolini je poln šotorov m obiskovalcev.
Arpad Šalamon, Klovn, akvarel, 1993.
Z letošnje slikarské kolonije v Mislinji. Naravi
na platno.
Svetnska
m venceK
Visoko na hribci na cirkvi
U cirkvi pa bela nevesta I
Lepo je zmalana, z rožici
To je zares - podoba z nt
(štajerska
Poletni čas, ko so bila glavna	Nekateri so
dela, košnja in žetev mimo, so	po temi, drui
odhajali ljudje na daljša roma-	nov iz sveti®
nja ali pa na enodnevne božje	kor je bil
poti, saj je v Sloveniji veliko	najbližji so i
priljubljenih božjepotnih kra-	- ne prav b
jev in cerkev. Malone v vsaki	ljudski rek: '
večji fari je katera. Dandanes,	pekla!
ko je vse na kolesih, so se zelo Svetinsko
spremenila tudi romanja. Ko-	od nekdaj si
maj kdo še gre na božjo pot	kmečka »plf
peš, kar je bila prav mikavna	korenine seg
podoba, ko so trumoma, pre-	letje, ko so P
pevaje prihajali čez travnike,	na veselične"
med njivami in iz gozdov. Da-	piskali, godu
nes okolico ob takšnih prilož-	dandanašnji
nostih pokrije avtomobilska	je zadnja
pločevina.	pravcata g'
Eden takšnih božjepotnih	- Vrhovski'
ciljev je Svetina. Stoletja je	v osebno
tamkaj na prvo nedeljo v av-	Ivan Ulaga-
gustu slavje, ki privabi stotine Ob lepefl1'
in stotine vernikov od blizu in	vadno je,
daleč. Še pred desetletji so se	ka na pros^
zgrinjali božjepotniki iz vseh	zidu, cerkv*
strani po razdrapanih kolovo-	košatimi lir
zih, v katerih je bil na razmo-	hiš in pioto*!
čenem vgrajen okrogel les, pa	sano velja z*
po stezah, a tudi brezpotjih,	dandanašnj1
Št. 32 - 11. avgust 1994
20,21
Najboljši slikar med modelarji
Arpad Šalamon, likovni pedagog: Človek resnično daje šele takrat, ko daje del sebe
»Slikam in dajem, da bi lah-
ko preživel, kajti zadrževati
pomeni propadati,« pravi sli-
kar in modelar iz Slovenskih
Konjic Arpad Šalamon. Mad-
žar je, ki je prišel za kruhom
v Prekmurje kot mlad učitelj.
Pred nekaj leti se je že upoko-
jil, in prav v tem času, tretjem
življenjskem obdobju, ki mno-
gim pomeni zastoj dinamično-
sti in padec kreativnosti, lah-
ko počne tisto, kar si je v živ-
ljenju dolgo želel, lahko slika
in ustvarja. Po svoje razume
svet in ga skuša upodobiti. Je
mogoče naslikati sovraštvo? Je
ljubezen na platnu dovolj zgo-
vorna? O sebi hudomušno po-
reče: »Sem najboljši slikar
med modelarji in najboljši mo-
delar med slikarji.«
Srečna kombinacija je hote-
la, da je Arpad Šalamon po
materi podedoval čut za este-
tiko in ljubezen do umetnosti,
po očetu pa ročne spretnosti in
občutek za praktičnost. Ime
mu je nadela mati Sofija, za-
vedna Madžarka, kljubovalno
je izbrala ime, ki ga uradniki
niso mogli »prevesti« v srbohr-
vaščino. Arpad je postal po
madžarskem izročilu, po enem
izmed sedmih vezirjev, ki so
zavojevali Panonsko nižino.
Odraščal je v Subotici in že
takrat rad risal. Prvo nagrado
v življenju je prejel, ko je bil
star sedem let, in sicer na li-
kovnem natečaju v otroški re-
viji. V rodnem mestu je dokon-
čal pedagoško gimnazijo in se
namenil študirati na likovni
akademiji v Beogradu. A ta
odločitev ni dozorela v pravem
času, saj je takrat večina uči-
teljev morala ravnati tako, kot
je veleval dekret, ki jih je na-
potil na učiteljevanje v majhne
vasi. »Septembra 1950 sem
uspešno opravil sprejemne iz-
pite na beograjski akademiji,
ko pa naj bi se mesec kasneje
vpisal, mi tega niso dovolili.
Bilo je premalo izšolanih uči-
teljev, pa veliko nepismenih.
Rekli so mi: Učitelje potrebu-
jemo, slikarjev pa ne.«
V Prekmurje za
kruhom
V jezi in besu je prisluhnil
nasvetu subotiškega duhovni-
ka, ki je opravljal bogoslužje
v madžarskih vaseh v Prek-
murju, in ta mu dejal, naj po-
skusi v Sloveniji, morda pa mu
bo sreča mila. Prvo službo je
nastopil v Hodošu, kjer je v os-
novni šoli poučeval prve tri ra-
zrede. Poučevanju slovenske-
ga jezika se je izognil tako, da
sta s sodelavcem zamenjala uri
slovenščine in likovnega po-
uka. Po enem letu pa se je ne-
pričakovano odprla prilož-
nost, ki je ni zamudil, saj mu je
svet za šolstvo pri okraju Mur-
ske Sobote želel omogočiti
študij na pedagoški akademiji
v Ljubljani, kamor se je nemu-
doma vpisal na smer likovni
pouk in tehnična vzgoja ter
postal študent prve generacije
likovnikov na tej fakulteti.
Študiral je zagnano in tudi
uspešno diplomiral. Potem pa
ga je pot vodila k vojakom
v Bitolo, v staro turško kasar-
no, kjer je služil že njegov po-
kojni oče.
Na lendavski madžarski
nižji gimnaziji je poučeval se-
dem let likovno vzgojo in roč-
no delo. Ob sobotah in nede-
ljah je prostovoljno vodil se-
minarje o slikarskih, grafičnih
in risarskih tehnikah. »Delo
z mladimi sem vzljubil, edina
pomanjkljivost je bila, da ni-
sem mogel dobiti stanovanja.
No, saj sem ga imel, a v razpa-
dajoči občinski stavbi, ki je
imela vodo na dvorišču in
z deskami obito skupno stra-
nišče,« se spomni Arpad. Pro-
blem je razrešil z odhodom iz
Prekmurja, preselil se je v Ve-
lenje, moderno mesto, v kate-
rem so rasle zgradbe kot gobe
po dežju. V novem bloku je
dobil lepo stanovanje, učitelj-
sko mesto pa ga je čakalo na
osnovni šoli Mihe Pintarja.
Učitelj naj otrok ne
motivira s palico in
grajo
Po dveh letih poučevanja
tehnične vzgoje, fizike in ma-
tematike je odšel na drugo, ta
čas novo zgrajeno šolo Gusta-
va Šiliha, kjer je lahko pouče-
val likovni pouk in tehnično
vzgojo: »To je bilo zelo plodno
obdobje mojega pedagoškega
dela, saj sem lahko otrokom
posredoval veliko znanja. Imel
sem odličnega ravnatelja in
čudovitega sodelavca in prija-
telja, s katerim sva skupaj uči-
la. Delali smo na vzorni šoli,
osvojili vrsto nagrad in priz-
nanj s tekmovanj po celi Jugo-
slaviji.«
»Za pedagoški uspeh je po-
trebno troje,« ugotavlja Arpad
Šalamon, »dober ravnatelj,
zdravo okolje in ustvarjalen
učitelj.« Učenci so Arpada
imenovali »Šalamon Grozni«,
to so mu potem, ko so minila
šolska leta, tudi povedali. Bili
pa ste zmeraj pravični, so mu
porekli nekdanji učenci. Men-
da je bil izjemno dosleden in
zahteven učitelj, a obenem po-
šten, sploh pa je znal otroke
k delu pritegniti in jih motivi-
rati za ustvarjanje. O današnji
mladini meni takole: »Otro-
kom ne posvečamo dovolj po-
zornosti in to se odraža na po-
večani vzgojni problematično-
sti, saj nimajo pogojev za pozi-
tiven razvoj. Sadovi pedago-
škega dela ne morejo biti vidni
takoj, še pri jablani moraš po-
trpeti leto ali dve, da bo obro-
dila prvi sad. Pri meni red med
poukom ni nastajal s palico ali
strogo grajo, pač pa sem sku-
šal otroke zaposliti, preusme-
riti velik del njihove energije
v ustvarjalno delo. Otrok je
kot glina - lahko ga oblikuješ.«
Po petnajstih letih poučeva-
nja v Velenju je šolo zapustil.
Zamenjali so ravnatelja in tu-
di njegov sodelavec, s katerim
sta odlično, kar sinhrono po-
učevala, je odšel na drugo šolo.
Arpad pa je tehtal dve možno-
sti: naj ostane na šoh, ki je
postala manj kvalitetna, ali
naj sprejme ponudbo velenj-
skega zavoda za urbanizem.
Odločil se je za slednje in se
pričel ukvarjati z maketar-
stvom, kar je bilo do tedaj le
njegov konjiček v prostem ča-
su. »Arhitektura mi je bila zelo
blizu, zato sem želel poskusiti
tudi na tem področju. Delo
v šoli sem sprva zelo pogrešal,
saj sem mu posvetil petindvaj-
set let življenja, a potem sem
se sčasoma navdušil tudi za
novo dejavnost.« Tako je ostal
na zavodu za urbanizem kar
do upokojitve, za katero se je
odločil pred petimi leti. In se
intenzivno lotil slikarstva.
Likovnik v duši
V času, ko je poučeval, je
nekoliko zanemaril slikarstvo.
Likovnemu ustvarjanju in mo-
delarstvu se je posvečal v pro-
stem času. Arpad Šalamon je
tudi avtor treh modelarskih
knjig, namenjenih začetni-
kom. Njegova tehnična knjiž-
nica šteje kar tisoč petsto
knjig: »Negujem ljubezen do
tehnike, in kar je zame nadvse
pomembno, tudi v modelar-
stvo skušam prenašati esteti-
ko. Moji modeh so praktični,
tehnično funkcionalni in lepi.«
V duši pa ostaja slikar. Li-
kovna dela razstavlja že štiri-
deset let in v tem času je sode-
loval na številnih razstavah,
bilo jih je okoli sto, pri nas in
tudi v tujini. »Od upokojitve
dalje lahko delam samo tisto,
za kar sem bil vedno prikraj-
šan. Delam z veseljem in entu-
ziazmom, nikoli ne razmi-
šljam, ali bom lahko sliko, ki
nastaja pod mojimi prsti, tudi
vnovčil. Ugled, ki ga imam,
sem si ustvaril le z delom - brez
dela nisem v življenju pridobil
prav ničesar.«
Ko je imel Arpad šestnajst
let, mu je teta podarila škatlo
z oljnimi barvami, takrat je
prvič poskusil zares. »Ustvar-
jam v olju, akvarelu, kolažu,
monotipiji, rišem in se ukvar-
jam tudi z industrijskim dizaj-
nom. Največ pa delam v akva-
relu in grafiki.«
Šalamon je član društva ša-
leških likovnikov v Velenju,
vodi vsakoletne grafične de-
lavnice in sodeluje na slikar-
skih kolonijah po Sloveniji. Še
posebej ga navdušuje delo
s študenti in srednješolci v sli-
karskih delavnicah. »V letih
svojega dela sem prejel dosti
kritik, večinoma pozitivnih.
Sicer pa vsako kritiko skušam
razumeti z dobre strani in jo
upoštevati pri svojem ustvar-
janju,« pravi Arpad Šalamon,
ki tudi v vsakdanje življenje
vnaša veselost in radost. Rad
se pošali in poveseli, to pa je
sol življenja. O tem, kar ga vo-
di pri ustvarjanju, pa ne govo-
ri rad.
Abstraktnega slikarstva ne
mara, saj ne izhaja iz realnega
sveta: »A tudi realni svet gleda
vsakdo s svojimi očmi, ga po
svoje razume in upodobi. Ne
delam popolnoma realistično,
za to imamo fotoaparat. Pri
slikanju je pomembno psiho-
loško ozadje, čustvena poveza-
nost z motivi, zakaj vsako oko
ima svoj pogled na svet.« Oce-
njuje, da mu je v dolgoletnem
razponu ustvarjanja najbolj
uspela serija slik, nastala leta
1989, ki so ji nadeli ime »Rap-
sodija v modrem«, saj je za ra-
zliko od prej slikal pretežno
v modri barvi.
Napolnil je triinšestdeset
let, življenje okoli sebe pa še
vedno nadvse budno spremlja.
Delu se posveča vsak dan, saj
sta talent in navdih za uspeh
vendarle premalo. »Tudi
umetnost je trdo delo in prav
je, da jo razdajaš drugim,« po-
udarja Arpad Šalamon. »Kajti
tista sveča, ki jo pokrijemo,
nas ne osvetli...«
KSENIJA LEKIĆ
Likovni pedagog, slikar in modelar Arpad Šalamon ustvarja že
štirideset let. Tisto, kar ima, daje z veseljem in prav zato pravi:
»Imamo le tisto, kar lahko damo.«
filne motive, ki jih je vredno prenesti
ižja pot
gend
ia.
L)
ot še
2V0-
I lea-
listi
•ujali
Ne
lača
'tere
sto-
rie
ц,
ledje
Te
^ila
etida
ömu
fcaii
'ia-
tote-
ђет
(kih
'C
jepotni Svetini še marsikaj.
Tako starodavne in neusahlji-
ve se je oprijelo veliko izročila,
ki utegnejo imeti resnični, pa
tudi legendni začetek in vir.
Svetinska cerkev Marije
Snežne je ena starejših sakral-
nih stavb na celjskem območju
in je stoletja po kolacijskem
pravu pripadala laški pražup-
niji. Janez Vajkard Valvazor,
ki se je v svojih debelih buk-
vah »Slava vojvodine Krajn-
ske« posvečal predvsem deželi
Krajnski, je zapisal, da so cer-
kev postavili celjski gospodje
v času, ko so se na lestvici
plemstva strmo dvigali
h knežji časti. Svet okoli Vel-
'kega vrha je bil njihova last
in, kot trdi laški rojak in la-
vantinski stolni kapitular Ig-
nac Orožen, so imeli na pro-
storu leta 1751 razdeljenem na
16 kmetij velik »majerhof«
s številnimi podložniki. Zanje
in za odpustek svojih grehov
so zgradili cerkev, ki je bila
leta 1487 oropana in oskrunje-
na ob vpadu bošnjaških Tur-
kov. Ob popravilu, morda pa
že prej, je čokat zvonik dobil
tudi obrambno, taborsko vlo-
go s svojimi strelnimi linami.
Leta 1714 je cerkev pogorela.
V glavnem pa je sedanji izgled
dobila po temeljiti prenovi
v fetih od 1871-72. Toliko pis-
ni viri.
Kaj pa legende?
Teh je veliko.
Ena pravi, da je eden od
znamenitih celjskih grofov na
lovu zašel, po takrat nepre-
glednih gozdovih in je po tem,
ko ga je že pošteno davil strah,
obljubil na kraju rešitve zgra-
diti cerkev. Druga sega v čas
gradnje. Južno pod svetinskim
sedlom izvira studenec Kozi-
ca, ki se v Mrzlem dolu izliva
v potok Reko. V tolmun pn
izviru naj bi se iz notranjosti
hriba plavaje prihajale ponu-
jat slastne črnopikaste ribe.
Zidarji in drugi rokodelci naj
bi jih imeli dovolj za pribolj-
šek. Ko pa so nekoč delali na
zapovedan Marijin praznik, se
ribe niso več pojavile, izvir je
bil jalov.
Iz knjižice, ki jo hrani gra-
ška deželna biblioteka in vse-
buje legende s celotnega po-
rečja Savinje, je v nemški jezik
prepesnjena slovenska legen-
da (Wendensage) o Mariji
svet'nski. Vpesnjena zgodba
pripoveduje o grofu Frideriku,
ki je prišel nadzirat mojstra,
kateri naj bi ometal in prebelil
Marijino hišo, a je zatrjeval,
da se omet črnega zidovja ne
prime. Grof, nevajen ugovo-
rov, je mojstru zagrozil, da bo
moral zaprt v stolpu plačati
svojo nepokorščino, mojster
pa nazaj, da njemu in njego-
vim podložnikom najbrž ni bi-
lo razodeto naročilo z neba.
Jezen je grof Friderik potegnil
meč, zamahnil nad drznim go-
vorcem. Meč je blisnil, udaril
nemočno mimo cilja in se ra-
zletel na trdi kamnini cerkve-
nega stolpa. Potem je Marija
sporočila svojo voljo, da naj
njen ljubljeni dom ostane ka-
kor je, ker da ga temačnost
čuva pred krvnim sovražni-
kom z vzhoda. In tako je tudi
ostalo do današnjih dni. Pravi-
jo, da so še druge pripovedi
o nastanku, gradnji in usodi te
cerkve. Jih bo še moč zbrati?
No, Ignac Orožen, ki je zapi-
sal, da je imela ta cerkev od
začetkov pristojnega kaplana,
omenja tudi imetje. Še leta
1750 ji je pripadalo 71 krav,
nad 120 glav drobnice, v Tr-
novcu nad Laškim trgom pa
vinograd.
Še ena zanimivost, v seda-
njem času bolj malo znana,
odkriva svojevrstnost božje-
potne Svetine. Na poti iz La-
škega, na sedlu med Humom
in Ojstrim, je kamnito zname-
nje, ki mu nekateri pravijo
kamniti križ, drugi turško
znamne, tretji spet, da je kuž-
no znamenje. A ni nič od tega.
Orožen v svojem obsežnem pi-
sanju o preteklosti laške deka-
nije imenuje ta steber za »sve-
tilnik« (Lichtsule), dvojček ti-
stemu, ki stoji sredi poti med
cerkvijo sv. Mihaela in Kuret-
nim. V ta svetilnik naj bi po-
stavljali luč, ki je bila vodilo
romarjem, ki so še v temi šli
v Svetino ali pa so se od tam
pozno vračali. Bržčas so dali
ta dva svetilna stebra postaviti
laški gospodje, da bi kazala
pot romarjem k svetinski Ma-
riji, k sv. Katerini v Kuretnem,
ki je ob cerkvah sv. Martina
v Laškem, sv. Helene v Loki,
sv. Mohorja na Javorniku ter
svetinski pod Vel'kim vrhom.
med najstarejšimi v prafari in
dekaniji.
Na začetku očitano neskla-
dje avtomobilske pločevine
z sicer prelestnim naravnim
okoljem večine romarskih kra-
jev in cerkva odtehta nekdaj
zelo trdovratne ah vsaj pogo-
ste senčne plati božjepotništva
in romarstva. Nekoč hoja, zdaj
motorizirano izletništvo oziro-
ma sakralni turizem, ne pozna
več vrveža revščine, grozot be-
raštva pokvečenih ljudskih bi-
tij. Daj bog, da bi nam »rene-
sansa kapitalizma« ne vrnila
tudi teh podob! Druga senčna
plat pa je bila, da takšno zbi-
ranje ljudi z vseh vetrov v kra-
je, kjer se je med slavjem vsa-
ka hiša prelevila v »vinotoč«,
privabila tudi mladež. Tako so
se predvsem fantje petelinih
pred dekleti. Po nekaj kupicah
v žeji popitega vina se je zavr-
telo v glavi, vzburkana mlada
kri je potrebovala le napačno
kretnjo, besedo, pomenljiv po-
gled in že je zašumelo kot
v panju. Tudi v okolici Svetine
so bile glede tega razvpite va-
ške druščine v Kalobju, Dobju,
in drugje na Kozjanskem, do-
linci pa niso bili nič krotkejši.
Svetinska cerkev Marije Snežne.
Št. 32 - 11. avgust 1994
122
(Nadaljevanje z 19. strani)
kdo odgovarjal?? Mrtvega
otroka, očeta, mater ne bo
obudil nihče več. Iz tega naše-
ga primera je razvidno, da se
vsem takim in podobnim usta-
novam gre samo za korist (de-
nar). Vsa leta, ko so ljudje še
stanovali v teh stavbah je sta-
novanjska mesečno zaračuna-
vala stanarine, vračajo pa se-
daj bore malo. Kako dolgo še?
TONE MLINARIC
Liboje
Kje je
spominska
plošča?
Postavljam javno vprašanje
investitorju, izvajalcem del in
nadzornemu organu za dogra-
ditev Kulturnega centra v La-
škem.
Naše mesto je brez dvoma
bogatejše za dokaj sodoben,
tako po izgledu, kakor tudi po
urejenosti in opremljenosti, za
temeljito preurejen kulturni
hram.
Upoštevajoč prireditve, ki
so se v zadnjem obdobju
v njem že zvrstile, smo lahko
Laščani, kot tudi vsakokratni
obiskovalci in nastopajoči, na
to veliko pridobitev izredno
ponosni.
Pri vsem tem pa me kot ne-
koliko starejšega občana tega
mesta moti zadeva, ki jo imajo
nekateri odgovorni za nepo-
membno. Gre za naslednje:
Leta 1959 je Telovadno dru-
štvo Partizan Laško, ob pro-
slavi 40 obletnice delovanja
tega društva, vzidalo na pro-
čelje doma spominsko ploščo
v spomin na padle člane
v NOV in žrtve okupatorja
med II. svetovno vojno. Na do-
kaj veliki spominski plošči je
bilo, poleg ustreznega besedi-
la, vklesanih 25 imen telo-
vadcev.
Pozneje, leta 1967, ko so
opravili prvo, nekoliko večjo
rekonstrukcijo Doma, je bila
spominska plošča premeščena
v samo avlo, pri vhodu v veliko
dvorano.
Te spominske plošče v Kul-
turnem centru ni več. Zaradi
tega javno vprašanje zgoraj
navedenim: »Kje je omenjena
spominska plošča, kakšna
usoda jo je doletela, zakaj ni
našla svoje ustrezno mesto
v sedanjem Kulturnem centru?
Pričakujem, da bodo nave-
deni organi ustrezno odgovo-
rili na postavljena vprašanja.
Zaradi tega že v naprej lepa
hvala.
M. PROSEN
Laško
ZSMS = LDS
- salto mortale
Pred desetimi leti so tovariši
v takratni ZSMS na kongresu
v Krškem na stojnicah razka-
zovali regrat, ki je žarel od ra-
dioaktivnosti in je imel pred-
nost pred običajnim regratom.
Tega si lahko nabiral ponoči,
ker se je videl. Hoteli so pove-
dati, da je okolica ekektrarne
ogrožena in da jo je potrebno
zapreti. Tako takrat, danes pa
so to v večini vodilni gospodje
v LDS in ne zagovarjajo več
tako vehementno, da naj se
NEK zapre, ampak jim spomin
že tako peša, da so v glavnem
glasovali proti mojemu
amandmaju, da je potrebno
okoliškim prebivalcem občin
Krško in Brežice dati neko od-
škodnino — rento—zaonesnaže-
no okolje, v katerem morajo
živeti, ker jih nikoli ni nihče
vprašal, ali želijo stanovati
poleg jedrske elektrarne. Po-
služili so se najbolj enostavne
ukane, da tak amandma ne
spada v »zakon o skladu za
financiranje zaprtja NEK in
za odlaganje radioaktivnih
odpadkov«.
19 poslancev Državnega
zbora je bilo enakega mnenja,
kot sem predlagal, poimensko
pa naj povem, kdo vse je tako
daleč od Krškega in Brežic in
mu njegova vest ne da, da bi
posegel v državni proračun, da
bi davkoplačevalcem vsaj del-
no, da ne rečem simbolično,
povrnili škodo, ki jo elektrar-
na povzroča s svojim delova-
njem.
Odločno so bili proti sledeči
poslanci: LDS (Berlič, Jane,
Jerič, Jug, Lenič, Möge, Omer-
za, Predan, Protner, Sušek,
Šetinc, Šešerko, Tancig, Zupa-
nec), ZLSD (Kreft, Avberšek,
Bavdek, Horvat, Jagodnik,
Kožuh-Novah, Kocijančič, Pa-
vlica, Pečan, Potrč, Pozsonec,
Ribičič), DSS (Simšič), SKD
(Čadonič-Špelič, Černelič,
Rejc).
Za povrnitev škode je glaso-
valo 19 poslancev: SND (Lap,
Poljšak, Stanič), SKD (Frim,
Kocuvan, Mozetič, Pucko),
SLS (Metelko, Podobnik J.,
Podobnik M., Potočnik F.,
Pregelj, Verzolak, Vindiš),
SDSS (Hvalica, Pučnik, Šif-
tar), SNS (Kopše, Kužnik).
Končni rezultat je bil tako
od 53 prisotnih poslank in po-
slancev 19 za in 30 proti.
Predsednik SND,
SAŠO LAP
Udbovski in
partijski arhivi
Na Češkem, Slovaškem,
v Bolgariji pa tudi na Polj-
skem in še posebej v nekdanji
Vzhodni Nemčiji so kot prvo
dejanje demokratične preo-
brazbe uredili vprašanja arhi-
vov tajnih služb. Z ustrezno
zakonodajo so uredili tudi
vprašanja partijskih arhivov
in vprašanja identitete in kon-
tinuitete glede partijskega
premoženja. Zakonsko so tudi
uredili pravico nosilcev komu-
nističnih režimov do javnega
političnega delovanja.
Pri nas se to ni zgodilo!
Še vedno je neznana usoda
partijskih in udbovskih arhi-
vov, še vedno ni zakonsko ure-
jena pravica oz. prepoved no-
silcem komunističnega režima
do javnega političnega delova-
nja. Še vedno ni urejeno vpra-
šanje partijskega premoženja.
Ne samo, da to ni urejeno
ampak se z arhivi, podatki in
partijskim premoženjem ma-
nipulira.
Slovenska desnica se zavze-
ma za takojšen sprejem zako-
nodaje, ki bo uredila ta vpra-
šanja. Ob tem vprašanju bo tu-
di potekala ločnica med demo-
kratičnimi in nedemokratični-
mi političnimi strankami.
Do tedaj, ko bo to zakonsko
urejeno pa Slovenska desnica
podpira dejavnost svojih šte-
vilnih simpatizerjev, ki samo-
inciativno zbirajo domnevno
uničeno udbovsko in partijsko
dokumentacijo in jo ustrezno
obdelujejo zaradi predstavitve
slovenski javnosti. Slovenska
desnica protestira zoper paro-
le, »da smo pravzaprav vsi ne-
kako sodelovali s komunistič-
nim režimom,« in zato podpira
ideje, da se slovenski javnosti
predstavijo ustrezni podatki.
Iz doslej zbranega gradiva
pa Slovenska desnica povzema
temeljno ugotovitev, da so no-
silci komunističnega režima
poskrbeli predvsem za »izgi-
notje« ustreznih arhivov vo-
dilne nomenklature, medtem
ko so seznami nepomembnih
udbovcev in plačevalcev par-
tijske članarine prav tako do-
stopni in bodo zato tudi prav
hitro lahko objavljeni. Vse
v skladu z načelom, da je po-
membna brezmadežnost in le-
pa bodočnost voditeljev, nji-
hovi hlapci pa naj nosijo po-
sledice.
Za Slovensko desnico,
dipl. inž VITOMIR GROS,
Gasilsko
letovanje
V času od 11.7. do 18.7. smo
mladi gasilci iz celjskih dru-
štev letovali na Debelem Rti-
ču. Bivali smo v domu Rdečega
križa, v paviljonu 21. Spali
smo v treh 30-posteljnih so-
bah. Za nas je skrbelo 5 men-
torjev. Glavni vodja pa je bil
Branko Uršič iz GD Teharje.
Naš dan je izgledal približ-
no takole. Zjutraj ob sedmi uri
so nas mentorji zbudili s pri-
jetno glasbo. Hitro smo se pre-
oblekli in odhiteli na plažo
»razmigat svoje kosti«. Vsi
prebujeni in polni kondicije
smo sedli za mizo in pozajtr-
kovali. Po zajtrku smo se od-
pravili na plažo, vzeli malico
in odšli na tri ure uživanja
v vodi. Sledilo je kosilo in po
kosilu kratek počitek, kjer
smo si nabrali moči za popol-
dansko raziskovanje morskih
globin — »tunkanje«. Po večerji
smo imeli na igrišču pri domu
prijetno glasbo, ali pa kakšen
program, kajti skoraj vsak ve-
čer je kateri izmed paviljonov
pripravil kulturni program.
Naš ga je v soboto. Poleg pe-
smi, skečev in modne revije so
naši najmlajši gasilci pripravi-
li vajo z »brentačo«. Komur pa
ni bilo ne do glasbe in ne do
plesa, je lahko užival ob ro-
mantičnem pogledu na raz-
svetljeno koprsko pristanišče.
Ob 22. uri so nas spravili
v postelje in do naslednjega
jutra smo sladko zaspali.
Zadnjo noč pa smo imeli
nočno prvenstvo v mazanju
z zobno pasto. Rezultat je bil
tak, da smo se zjutraj prebudi-
li beli kot snežaki. Kar žal
nam je bilo, ko smo se morali
v ponedeljek posloviti od mor-
ja in se odpeljati nazaj v Celje.
LUCIJA SELIČ. i
GD Teharje
I
Vladi Republike
Slovenije
Slovenska nacionalna des-
nica (SND) najostreje prote-
stira proti neodločnosti pri-
stojnih organov v zvezi z do-
godki v Šoštanju, ko je padla
žrtev podivjanega Neslovenca.
Zato od Vlade Republike
Slovenije zahtevamo, da pri-
stojni organi nemudoma zade-
vo raziščejo in temu primerno
sankcionirajo posameznike, ki
so odgovorni za ta dogodek.
Vlada Republike Slovenije
mora namreč zagotoviti var-
nost Slovencev. Če pa so seda-
nja zakonodaja in predpisi
s tega področja pomanjkljivi,
potem zahtevamo, da pripravi
ustrezna zakonska dopolnila
in jih predloži na septembrsko
sejo Državnega zbora in to po
hitrem postopku.
Od Vlade Republike Slove-
nije tudi pričakujemo, da bo
pri podeljevanju socialne pod-
pore in drugih ugodnostih Ne-
slovencem temeljito preučila
vsak primer, ali so upravičeni
za takšno pomoč.
Namreč nesprejemljivo je,
da stanovanja dobivajo takšne
družine kot je na primer dru-
žina Frankulovič, medtem, ko
veliko število Slovencev, pred-
vsem pa mlade slovenske dru-
žine, čakajo tudi leta, da konč-
no dobijo svojo streho nad gla-
vo, ki si jo v svoji lastni državi
prav gotovo zaslužijo. Zasluži-
jo pa si tudi kaj drugega, ne
samo to.
Od Vlade Republike Slove-
nije zato pričakujemo, da bo
potegnila določene konsek-
vence in o svojih rezultatih ob-
javila tudi vso slovensko jav-
nost.
Predsednik SND:
SAŠO LAP
Pomagajte
živalim!
Društvo proti mučenju živa-
li Celje prosi lastnike živali,
predvsem priklenjenih psov
čuvajev, da v tej vročini poskr-
bijo zanje, da so v senci in da
imajo poleg hrane vsak dan
svežo pitno vodo. Prav tako
prosimo, da ljudje poskrbijo
oziroma pomagajo izgublje-
nim in brezdomnim živalim,
za kar se vnaprej zahvalju-
jemo.
Tiste občane, ki imajo hiše
in vikende, pa prosimo, da po-
stavijo v vrt kakšno posodico
z vodo za ptičke, ki se vam
bodo zahvalili s svojim petjem
in žvrgolenjem.
Društvo proti mučenju
živali, Celje
Volišča na
Praprotnem ni
S presenečenjem sem pre-
bral komentar g. Franca Ko-
vača glede izidov volitev za
nove občine po posameznih
krajevnih skupnostih v občini
Šentjur. Franc Kovač namreč
v 15. številki Šentjurskih no-
vic trdi, da so se proti Planin-
ski občini odločili le na Pra-
protnem ter dodaja, da je na
tem volišču že leta 1990 ko-
majda prišla skozi slovenska
samostojnost.
V dveh stavkih je g. Kovač
navedel toliko neresničnih po-
datkov, da se zastavlja vpraša-
nje, kaj je namen tega zlona-
mernega dejanja. Na Praprot-
nem volišča sploh ni bilo! Ta-
ko sta lažna podatka o kraju
volišča in izidu volitev. Na vo-
lišču, kjer smo volili krajam
naše vasi, torej pri Ivanki Puš-
nik v Visočah oziroma v Pri-
stavi, je bil izid volitev poziti-
ven. V isti sapi omenja tudi
volitve za samostojno Sloveni-
jo, s čimer poskuša g. Kovač
vaščane Praprotnega prikazati
kot nezavedne Slovence.
Naša vaška skupnost šteje
4 oziroma 6 vasi, katerih g.
Kovač sploh ne omenja. Volili
smo na istem volišču, tako za
samostojne občine kot za sa-
mostojno Slovenijo, zato nam
ni jasno, kako g. Kovač ve, ka-
ko so se odločali prebivalci
Praprotnega. Poleg tega je nje-
govo zanikanje obstoja drugih
vasi velika žalitev, saj jih tako
priključuje k vasi Praprotno,
za katero pa tudi navaja ne-
resnične podatke.
S takšnim pisanjem povzro-
ča razdor tako v vaški kot tudi
krajevni skupnosti. Sprašujem
se, če g. Kovača moti napredek
najvišje ležeče vasi v občini
Šentjur? Do napredka je prišlo
po zaslugi pridnosti in upor-
nosti ter velike želje vaščanov.
Nedvomno je naš največji
uspeh izgradnja ceste do naše
vasi, za kar se lahko zahvali-
mo GG Šentjur, obratu Plani-
na, pa tudi vaščani smo pri-
spevali veliko več sredstev kot
smo jih dobili iz KS Planina.
Naša prizadevanja so podprli
tudi v vodstvu šentjurske ob-
čine, saj so prispevali del sred-
stev za modernizacijo ceste.
Dejstvo je, da sem bil pri
zadnjem referendumu za nove
občine predsednik volilnega
odbora. Kot že rečeno, refe-
rendum je uspel, g. Kovač pa
omenja sum, da so bili rezulta-
ti ponarejeni. Za to je potreb-
no vzroke iskati kje drugje, ne
pa pri zavednosti vaščanov
omenjenih vasi. Razen Pra-
protnega v ostalih vaseh niti
ena hiša nima telefona, zao-
stajajo tudi z modernizacijami
cest, zato se je pri občanih ver-
jetno porajala bojazen, če bo
to zmogla urediti majhna ob-
čina kot bi bila Planina. Mi-
slim, da je pisec s svojim pisa-
njem o tem delu še vedno zao-
stalega Kozjanskega, dovolj
nazorno pokazal, kako je z za-
vednostjo do naše skupne do-
movine Slovenije. Pričakujem,
da bo pisec članka demantiral
neresnično pisanje in se lju-
dem omenjene vasi javno
opravičil.
ANTON SENICA,
Planina pri Sevnici
odmevi
Odgovor
neznanemu
gospodu
»Mrazu«
V zapisu, ki ga je NT objavil
28. julija letos s podpisom (v
domačem kraju neznanega)
gospoda Mraza, me pisec
vzpodbuja, da naj mu odgovo-
rim, in to po resnici. V sestav-
ku navaja, da je bil rojen po
vojni. To dopušča domnevo, da
je bil deležen usmerjenega izo-
braževanja in zato v najbolj-
šem primeru - če je bil dober
dijak - pozna samo polovico
resnice. Vzgoja v totalitarnih
sistemih je pohabila moralno
pokončnost številnim ljudem
— ne glede na nazorsko usmer-
jenost - zato mu tudi posebej
ne zamerim, da se je skril za
tuje ime. V odgovoru bom po-
skušal ponuditi v presojo kar
največ dejstev in prepustiti
gospodu »Mrazu«, da vred-
nostno ocenjevanje opravi
sam.
Trije evropski totalitarni si-
stemi tega stoletja: komuni-
zem, fašizem in nacionalsoci-
alizem so prišli na oblast v na-
vedenem vrstnem redu. Kot
»najstarejši«, je komiinizem
tudi prvi začel z velikopotez-
nimi grozodejstvi, za katere je
izraz »kršitev človekovih pra-
vic« mnogo preblag. Tistemu,
ki so ga pobili, se pač ni več
moglo kršiti nobenih pravic.
Leninovi boljševiki so ustano-
vili prva koncentracijska ta-
borišča že kmalu po letu 1917
na otočju Solovki - blizu finske
meje. Dogajanja v teh taboriš-
čih je podrobno opisalo nekaj
ljudi, ki jim je iz tega pekla
uspelo pobegniti: Malsagov,
Zajcev in Bezsonov. Milijonom
ljudi, ki so jih požrla taborišča
pod Leninovo in Stalinovo
strahovlado, je literarni spo-
menik postavil Solženicin.
Upam, da gospod »Mraz« poz-
na vsaj njegovo najbolj znano
delo Gulag. Zgodovinska dej-
stva obdobja, ki naj bi ruske-
mu narodu prineslo srečo in
blagostanje, je opisal naš zgo-
dovinar Marjan Britovšek
v knjigi Stalinov termidor.
Strahotno maščevalnost in ne-
človeškost tega sistema je,
s prevzemom oblasti po koncu
druge svetovne vojne, povzela
tudi komunistična partija Ju-
goslavije.
Podatki, ki so objavljeni
o Golem otoku in terorju, ki so
ga — po nalogu najvišjega par-
tijskega vodstva - tam zganjali
nad svojimi somišljeniki (za-
radi Informbiro j a zaprtimi ko-
munisti) daje slutiti, kako kru-
to so morali šele postopati
s svojimi nasprotniki. O Go-
lem otoku, pa tudi o Rogu in
Teharjah je na razpolago kar
precej literarnih virov, številni
med njimi so pripovedovanja
ljudi, ki so to doživeli, in po
naključju preživeli.
Če gre verjeti Djilasu se brez
vednosti najvišjega vodstva
(beri Tita) v državi ni zgodilo
nič pomembnega. Stopnja, do
katere se posameznik lahko
identificira s tem, kar se je do-
gajalo na moriščih Golega oto-
ka, Roga, Jazovice (na Hrva-
škem) in še kje, je odvisna od
stopnje civiliziranosti, ki jo
kdo zmore. Biti proti zloči-
nom, se pa potegovati za nji-
hove povzročitelje, ni mogoče.
Treba je sprejeti ali zavrniti
oboje. To odločitev pa bo mo-
ral gospod »Mraz« opraviti
sam.
V pomoč pri opredelitvi mu
bo zanesljivo tudi podatek, da
je bivša država Jugoslavija,
pod Titovim vodstvom, dose-
gla približno eno tretjino na-
rodnega dohodka (računano
na glavo prebivalca) od tiste-
ga, ki ga ima Avstrija. Štartni
pogoji obeh držav so bili ena-
ki. Pri tem je Jugoslavija,
z najlepšo sredozemsko obalo,
imela celo velike primerjalne
prednosti. Kaj je bilo poleg
»modrega vodstva« še krivo,
da smo kljub temu zmogli sa-
mo eno tretjino avstrijskih do-
sežkov, bo morda pogruntal
gospod »Mraz«. Kako je tako
stanje nastalo, bo lažje ugoto-
vil, če bo šel po sledi 3,5 mili-
jarde nemških mark javnega
dolga v Ljubljanski banki, ki
ga bova skupaj plačevala. Tu-
di ta »malenkostni znesek« je
nastal v času Tita in njegovih
oprod. Večino od njih še kar
imamo, zato bi matematiki re-
kli, da obstaja velika verjet-
nost, da bomo deležni še kakš-
nega javnega dolga. Morda je
gospod »Mraz« slišal za primer
Slejko?
IVAN GLUŠIČ,
Loke 6, Mozirje
Pojasnilo
V Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Št. 32 - 11. avgust 1994
23
»Nikoli ne bi živel v Ameriki!«
Reporter Radia Celje na svetovnem nogometnem prvenstvu v ZDA
»V užitek mi je bilo poročanje za Radio
Celje z minulega svetovnega prvenstva
v nogometu, še posebej zato, ker sem
lahko o zakulisju tega velikega športne-
ga dogodka obveščal svoje someščane,«
je za uvod povedal Goran Obrez, sicer
odgovorni urednik športnega tednika
Ekipa.
Združene države Amerike je v času
svetovnega nogometnega prvenstva oku-
piralo na tisoče novinarjev, slovensko
zastopstvo je štelo le šest članov. Radio
Celje pa je bil edina slovenska radijska
postaja, ki je imela svojega poročevalca
v ZDA.
»Letošnje svetovno prvenstvo v nogo-
metu mi bo ostalo v spominu po dobrem
nogometu, velikem številu dobro vzgoje-
nih gledalcev, ogromnih toda zastarelih
stadionih ter po odličnem sojenju. Svoje-
vrsten rekord so dosegi; tudi goljufi, saj
je policija zabeležila le 700 aretacij, kar
je precej pod evropskim standardom. To
so bili predvsem preprodajalci kart, ki
niso plačali davka od dobička svoje de-
javnosti, kajti sama preprodaja v Ameri-
ki ni prepovedana,« je svoje vtise o sve-
tovnem prvenstvu strnil Goran Obrez.
»Zato, da sem prišel v stik z najboljši-
mi nogometaši sveta, se moram zahvaliti
malce nenavadnemu dogodku. Pri prvih
dveh tekmah sem namreč imel težave
z vstopnicami, kajti mojo akreditacijo je
dvignil Ivo Milovanovič na drugem kon-
cu ZDA in varnostniki se kljub takšnim
in drugačnim dokazilom niso dali omeh-
čati. Zadeva je šla vse do šefa enega
izmed press centrov. In potem se je zgo-
dil skorajda čudež: bil naj bi namreč
popolna kopija šefovega brata, ki že ne-
kaj let živi na Danskem. Od takrat sem
imel vstop skorajda povsod, tudi v slačil-
nice nogometašev.«
Po svetovnem nogometnem prvenstvu
so novinarji vsega sveta sestavili najbolj-
šo enajsterico prvenstva in izbrali naj-
boljšega nogometaša. To je postal brazil-
ski napadalec Romário.
»Kar tiče najboljšega nogometaša sve-
tovnega prvenstva, sem drugačnega
mnenja. Mislim, da je bil najboljši igra-
lec Šved Kenneth Andersson. Po mojem
mnenju je krivica, da se ni uvrstil med
idealno enajsterico. Bil je namreč naj-
boljši v kombinaciji golov in asistenc, vse
tri gole je dosegel iz igre, streljal je od
daleč in od blizu ter igral tudi v obrambi.
Toda v ZDA je pripotoval brez oznake
>zvezda<, ki je na primer krasila trojico:
Romano, Roberto Baggio in Stoičkov.
Od reprezentanc pa so mi bili najbolj
všeč Argentinci do suspenza Maradone,
Nigerijci, Romuni in Mehičani. Kakor-
koli se je že vse izteklo, priznati moramo,
da so si Brazilci zaslužili naslov najbolj-
ših. Bolgari so bili vsekakor veliko prese-
nečenje, srečo so imeli v tekmi z Argenti-
no, pri srečanju z Mehiko pa so prav tako
zmagali z božjo pomočjo,« meni Goran
Obrez.
Letošnje svetovno prvenstvo so dobile
Združene države Amerike predvsem za-
to, da bi se evropski nogomet »prijel«
tudi na ameriških tleh. Toda ali bo res
tako?
»Ameriška enajsterica je zaigrala nad
vsemi pričakovanji in Američani so se
resnično zagreli za soccer. Športni ured-
niki so po prvenstvu priznali, da so nogo-
metu poprej posvečali premalo pozorno-
sti. Toda najboljši ameriški nogometaši
se selijo na evropska prizorišča, v Ameri-
ko pa prihajajo drugo ali tretje razredni
Evropejci. Ameriško občinstvo navajeno
* šova pa povprečja ne bo sprejelo. Ampak
vesel bi bil, če se v teh predvidevanjih
motim. Same Združene države Amerike
se splača ogledati, živel pa tam ne bi
nikoli. Povprečni Slovenec namreč živi
precej bolje kot povprečni Američan.«
B.S.
Goran Obrez na svojem delovnem mestu na stadionu Rose Bowl v Los Angelesu, kjer
je bilo tudi finalno srečanje med Brazilijo in Italijo.
Petek, 12. avgusta, 18.00
Nogomet: Biostart Publikum-Železničar AM
Cosmos
Nogometaši celjskega Biostart Publikuma so odlično začeli
državno prvenstvo: Vevče Donit filtri so na Skalni kleti prema-
gali s 5:0, na Skalni kleti pa bodo odigrali tudi 2. krog prven-
stva. Nasprotnik bo ljubljansko moštvo Železničarja AM
Cosmos, ki ga trenira nekdanji trener Publikuma Jani Zavrl in
za katerega v novi sezoni igra eden najboljših slovenskih napa-
dalcev Primož Gliha. Celjani so v uvodu sezone Ljubljančane
v pokalu na njihovem igrišču deklasirali s 3:0. Prvi polčas boste
lahko spremljali z javljanji med Celjskim magazinom, drugi pa
v neposrednem prenosu.
Sobota, 13. avgusta, 19.00
Bajaga v studiu Radia Celje
Na Špici v Celju, ki postaja novo središče družabnega življe-
nja v Celju, bo imel ob 20. uri koncert Momčilo Bajagič Bajaga,
ki je na turneji po Sloveniji. Pred začetkom koncerta bo obiskal
tudi studio Radia Celje in o sebi ter svoji glasbi spregovoril
z Nino Maruško Sedlar.
Ponedeljek, 15. avgusta, 20.00
Vrtiljak polk in valčkov: 7. srečanje
citrarjev
Terenski odbor Reka v KS Marija Gradec bo pripravil v nede-
ljo, 21. avgusta 7. srečanje citrarjev. To zanimivo prireditev
bomo predstavili v Vrtiljaku polk in valčkov, ki bo tokrat tudi
zaradi praznika brez klasičnega gosta. V oddaji bo veliko dobre,
nove domače glasbe ter tradicionalni Vrtiljak z desetimi vižami
in dvema predlogoma. Oddajo pripravlja Tone Vrabl.
Torek, 16. avgusta, 17.45
Zimzelene melodije
Tudi poleti vas na Radiu Celje spremljajo priljubljene zimze-
lene melodije. Po naših raziskavah je to najbolj poslušana glas-
bena oddaja na Radiu Celje.
Sreda, 17. avgusta, 9.05
Poletni Radio Celje: Odkrivamo,
spoznavamo
Obiskali bomo Jurklošter ter predstavili vse novosti, ki bodo
prav gotovo mnoge privabile v ta lep kraj. Cesta Rimske
Toplice-Jurklošter je končno v celoti asfaltirana, za obzidjem
kartuzije so obnovili zeliščni vrt, pripravljajo obnovo telefonije
in še kaj. Kaj boste iskali? Prisluhnite oddaji in sodelujte, morda
boste predmet odkrili. Na terenu bo Tone Vrabl.
Športni prenosi na Radiu Celje
S prenosom nogometnega srečanja šestnajstine finale
slovenskega pokala med Železničar AM Cosmosom in
Biostart Publikumom iz Ljubljane se je začela nova
sezona športnih prenosov na Radiu Celje.
Ljubitelji nogometa bodo lahko v jesenskem delu pr-
venstva na naših radijskih valovih neposredno spremljali
vsa srečanja Biostart Publikuma na domačem igrišču in
na gostovanjih. V uvodnih krogih, ko bodo na Skalni kleti
igrali ob petkih, bomo v prvem polčasu pripravili javlja-
nja med Celjskim magazinom in neposredni prenos 2.
polčasa ter tudi sprejemali stave pred srečanjem.
Kmalu se bo pričela tudi rokometna sezona in tudi letos
bomo spremljali glavne nastope rokometašev Celja Pivo-
varne Laško v državnem prvenstvu in pokalu evropskih
državnih prvakov. Prvo spremljanje njihovih nastopov pa
bomo pripravili že ob bližnjem turnirju prvakov v Celju.
Pred vrati je tudi košarkarska in hokejska sezona: tudi
letos nameravamo neposredno spremljati nastope košar-
karjev Kovinotehne Savinjske Polzele in hokejistov Inntal
Celja na pomembnejših nastopih. Vsekakor se nam obeta
nadvse zanimiva športna sezona in sezona zanimivih
športnih prenosov na Radiu Celje.
radijski spored
od 11. do 17. avgusta
RADIO CELJE
Četrtek, 11.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik 13.10 Izbira domače
melodije tedna, 13.45 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10
Glasbeni express, 17.00 Kronika, 18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Petek, 12.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7 00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glas-
bene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 šport ob koncu tedna,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16 00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Sobota, 13.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val,
13.00 Novice, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.30 Vročih 20, 19.00 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaklju-
ček programa.
Nedelja, 14.8.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč svetrv temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05
Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, Pribl. 18.00 Zaklju-
ček programa.
Ponedeljek, 15.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS. 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo QKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 športni kviz, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 18.00
Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 19.30
Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl), 22.00 Zaključek programa.
Torek, 16.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
. čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečaj-
nica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack
pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski
biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Sreda, 17.8.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Poletni Radio Celje: Odkrivamo, predstavljamo, 10.00 Novice, 10.15
S knjižnega trga, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice,
13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obve-
stila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser
(melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC,
21.00 Zaključek programa.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Marjan Gaberšek - moda in glasba
Lepo pozdravljeni glasbe-
noježivljenci ! V teh vročih
poletnih dneh verjetno preti-
rano ne razmišljate o modi,
čeprav se neusmiljeno bliža
jesen, ko se bomo zopet tru-
dile čimbolj ugajati.
. V sobotni oddaji Glasba je
življenje bom gostila direk-
torja M cluba - gospoda Mar-
jana Gaberška, s katerim se
bova pogovarjala o poveza-
nosti mode in glasbe. Marjan
Gaberšek bo povedal kakšno
pikro na račun oblačenja na-
ših glasbenikov, o vplivih
glasbe na modo, oziroma
obratno, o možnostih obla-
čenja pri nas, morda pa bo
tudi zapel kakšno o modi...
Še tri oddaje nas ločijo od
finalnega žrebanja v nagrad-
ni igri ob 130-letnici pivo-
varne Union, ko bomo izdali
lastnika prekrasnega dvoko-
lesa mountain bike. V boben
sreče bomo vrgli prav vse
dopisnice. Morda se boste
prav vi odpeljali iz Ljubljane
s kolesom.
Ta teden bomo uro poslali
Marjani Fabjan iz Blejske
Dobrave, po dve majici pa
Jožetu Štimacu iz Vasi in
Ivanu Jakši iz Novega mesta.
SIMONA H20
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva. Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441-032,
Studio: 441-310, 441-510.
Št. 32 - 11. avgust 1994
124
Septembra obnovljeni -volvo 960
Kot bi stopil na bombo
Švedski Volvo se bo septem-
bra tudi na slovenskem trgu
postavil z novim, pravzaprav
prenovljenim volvom 960.
Najbolj so opazne spremem-
be na prednjem delu, kjer je
nova maska s sicer značilno
Volvojevo diagonalo, drugač-
ne in ožje so luči, spremenili so
odbijač ipd. V celoti ostaja tu-
di prenovljeni volvo 960 še
vedno značilno oglat, toda ka-
roserijska linija je po novem
nekaj mehkejša, nekaj bolj
modna. Količnik zračnega
upora je razmeroma visok
(0,36 pri limuzini, 0,38 pri
estateu oziroma karavanu),
zunanje dimenzije avtomobila
v eni ali drugi izvedenki pa so
ostale nespremenjene. Obnov-
ljeni volvo 960 se ob tem doka-
zuje z prepričljivo pasivno
varnostjo (zategovalniki var-
nostnih pasov, serijsko vgraje-
na zračna varnostna blazina
za voznika, varnostni sistem
SIPS, ki v primeru stranskega
udarca v avtomobil razporedi
uničujočo energijo po vsej ka-
roseriji, otroški varnostni se-
dež, pa večje zmečkljive cone
spredaj in zadaj ipd.), z dokaj
ugodno notranjo prostornostjo
ob medosni razdalji 277 centi-
metrov, občutno težo (nekako
1600 kilogramov prazno vozi-
lo), pričakovano prtljažniško
razsežnostjo (limuzina 471 li-
trov, estate celo do 1702 litra)
in ne preveč izrazito prestiž-
nostjo. Tovarna se je malen-
kostno lotila tudi notranjosti,
kjer so več pozornosti nameni-
li barvam, kljukam na vratih,
ročajem ipd. Bistvene spre-
membe je doživelo ppdvozje
oziroma prednja in zadnja
prema. Prednja prema je te-
meljito obnovljena, s tem pa so
zagotovili dobro vodljivost in
zmanjšali obračalni krog na
9,7 metra. Zadnja prema je iz
druge generacije tako imeno-
vanih multilink prostorskih
prem, ki so kombinacija posa-
mičnih obes in toge preme. Bi-
stvena razlika je predvsem
v tem, da so vijačne vzmeti za-
menjali s prečno postavljeno
listno vzmetjo iz kompozitne
snovi. S tem so med drugim
zmanjšali tudi težo, kar je za-
nesljivo omembe vreden poda-
tek. Za učinkovitost zaviranja
skrbijo štiri kolutne zavore
(oba prednja koluta sta dodat-
no hlajena), serijsko pa vgra-
jujejo tudi protiblokirni za-
vorni sistem ABS.
Motorja sta dva, pri čemer je
novi 2,5-litrski bencinski še-
stvaljnik, pri katerem so
manjšo gibno prostornino do-
segli z manjšim gibom batov in
vrtino. Motor zmore največ
170 KM pri 5700 vrtljajih,
medtem ko je zmogljivejši že
znani 3,0-litrski šestvaljnik
z močjo 204 KM pri 6000 vrt-
ljajih. Zraven Volvo dodaja
bodisi petstopenjski ročni me-
njalnik (serijsko pri vol vu 960
s šibkejšim motorjem) ali štiri-
stopenjsko prestavno avtoma-
tiko s tremi voznimi programi
(zima, šport in ekonomična
vožnja). Usklajenost motornih
agregatov in avtomobila je
prepričljiva, zmogljivosti na
povsem ustrezni ravni, celoten
vtis pa seveda pričakovano
ugoden. Švedski Volvo upa, da
bo z obnovljenim avtomobi-
lom še toliko bolj uspešen tudi
v ZDA, nedvomno in ta hip
enem od najpomembnejših av-
tomobilskih trgov. Septembra
se bo volvo 960 ob pomoči no-
vomeškega Revoza kot urad-
nega predstavnika Volva na
slovenskem avtomobilskem
prostoru pojavil tudi v naših
trgovinah, vendar v začetku
zgolj s 3,0-litrskim motorjem.
Kasneje naj bi stekla tudi pro-
daja šibkejše različice; o ceni
pa kdaj drugič. Na sliki: volvo
960 limuzina in estate.
DELO
Pred koncem leta ludi opel combo
Še pred koncem leta naj bi
'stekla prodaja opla combo (na
sliki), novega dostavnega av-
tomobila, ki so ga naredili na
osnovi corse.
Combo ponuja obilo tovor-
nega prostora (največ 3130 li-
trov), hkrati pa obstaja izve-
denka s štirimi sedeži in nekaj
skromnejšim prostorom za
prtljago oziroma tovor. Serij-
sko je avtomobil opremljen tu-
di s pirotehničnimi zategoval-
niki varnostnih pasov, pa je-
klenimi zaščitnimi palicami
v vratih, konec leta naj bi za-
čeli avtomobil opremljati tudi
z dvema zračnima varnostni-
ma blazinama. Za doplačilo si
je moč pri combu omisliti
osrednjo ključavnico, pa ste-
kla, ki jih odpira in zapira
elektrika, servo ojačen volan
in še poseben prtljažnik, ki ga
je mogoče namestiti na streho
in zmore prenesti težo do 100
kilogramov. Opel combo bo
naprodaj s tremi različnimi
motorji: dvema bencinskima,
ki zmoreta pri gibni prostorni-
ni 1,2 in 1,4-litra od 33 kW/45
KM do 60 kW/82 KM, in 1,7-
litrskim dizelskim agregatom,
ki so ga pri Oplu razvili pose-
bej za ta avtomobil. Menjalnik
je petstopenjski.
Aluminijasti
šestvaljnik za
ford mondeo
Ford pripravlja za mondeo,
avtomobil srednjega razreda,
po novem bencinski šestvalj-
nik s po štirimi ventili na valj
(zato oznaka mondeo 24V).
Motor s 60-stopinjskim ko-
tom med valji zmore pri gibni
prostornini 2,5-litra 125 kW/
170 KM, njegova posebnost pa
je ta, da je narejen iz aluminija
(blok in glava). Agregat je delo
znanega britanskega speciali-
sta za motorje Coswortha, še-
stvaljnik pa tehta vsega 166
kilogramov, kar pomeni, da je
eden najlažjih ali celo najlažji
nasploh. Ta motor bo vgrajen
v vse tri izvedenke mondea,
računajo pa, da se bo na trgu
pojavil konec avgusta. Serij-
sko bo mondeo 24V opremljen
s po dvema zračnima varnost-
nima blazinama, pirotehnični-
mi zategovalniki pasov, osred-
njo ključavnico ipd. Sicer pa
predvidevajo, da bodo letno
v treh tovarnah (v Belgiji,
v ZDA in Mehiki) izdelali ne-
kako 800 tisoč mondeov, kar
pomeni, da se uresničuje na-
poved o globalnem avtomobilu
(ki je enak na obeh straneh
Atlantika).
Slovenci
kupujejo
predvsem
escorte
Ljubljanski Summit Motors,
uradni predstavnik Forda na
Slovenskem, je v letošnjih še-
stih mesecih prodal 1866 for-
dov oziroma 605 v juniju.
Prav junijska prodaja je bila
izjemno uspešna, kar je seveda
posledica višjih dajatev, ki so
začele veljati 1. julija. Najbo-
lje gre v promet escort, zado-
voljivo je povpraševanje po
mondeu (ki je najbolje proda-
jani avto na Slovenskem
v srednjem razredu) in po fie-
sti. Sicer pa bo mondeo z no-
vim šestvaljnim bencinskim
motorjem, kar je nedavna no-
vost, v Sloveniji naprodaj ok-
tobra ali novembra, septembra
pa se bo Summit Motors lotil
posebne tržne akcije, ki je za
sedaj še manjša skrivnost. Po-
slovanje Summit Motorsa je
bilo torej razmeroma uspešno,
kajti skupaj so v Sloveniji
v šestih mesecih registrirali
1935 fordov, kar pomeni, da je
bil sivi uvoz, ki je bil lani iz-
jemno velik, razmeroma
skromen.
Mercedes Benz
razvija stransko
zračno varnostno
blazino
Mercedes Benz, nedvomno
ena vodilnih tovarn na po-
dročju aktivne in pasivne av-
tomobilske varnosti, je pred
nedavnim predstavil tudi
stransko zračno varnostno
blazino. Gre za projekt, ki ga
seveda še preizkušajo in se
z njim ukvarjajo tudi drugi iz-
delovalci avtomobilov, vendar
v stuttgartski tovarni pravijo,
da utegne stranska zračna
varnostna blazina prav kmalu
postati realnost. Prostornina
blazine je pri MB 14 litrov in
se napolni v kakih 15 tisočin-
kah sekunde. Namestili so jo
v vrata, in sicer nekaj centime-
trov nad ročajem. Po zatrjeva-
nju Mercedes Benza je mož-
nost poškodb prsi manjša za
okroglih 40 odstotkov, poleg
tega zmanjša nevarno premi-
kanje glave ob morebitnem
stranskem trčenju. Na sliki:
stranska zračna varnostna
blazina.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sejemu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
bilo na prodaj 500 vozil, kar je približno petina manj kot običajno.
Organizatorji so izdali 15 kompletov kupoprodajnih pogodb.
Pestrejša oprema pri renaultu elio
in twingu
Renault in z njim novomeški
Revoz skrbita za to, da je po-
nudba opreme tako pri cliu
kot tudi pri twingu nekaj pe-
strejša.
Tako ponujajo zračno var-
nostno blazino za clia oziroma
voznika v njem. Maloprodajna
cena po novem je 74.040 tolar-
jev. Pri cliu si je moč omisliti
tudi posebno elektrokromno
zunanje ogledalo, ki prepreču-
je ali zmanjšuje odblesk luči
v vzvratnem ogledalu (za 20 do
25 tisoč tolarjev), posebno za-
temnjeno panoramsko zunanje
ogledalo pa je pri cliu na voljo
za dodatnih 10 tisoč tolarjev.
Twingo, vsekakor eden najbolj
posrečenih avtomobilov, je na-
prodaj tudi z električno po-
mičnimi prednjimi stekli in
Češka Škoda in
njeni rekordi
Prihodnje leto bo češka to-
varna Škoda proslavljala 100.
obletnico obstoja (tedaj so
ustavili podjetje Laurin in
Klement, ki se je kasneje zdru-
žilo s koncernom Plzen in se
preimenovalo v Škodo), pred
nekaj dnevi pa so izdelali mili-
jonto škodo iz družine favorit/
forman.
To je bil favorit z volanom
na desni strani, kar pomeni, da
so ga najverjetneje namenili
vozniku v Veliki Britaniji. Si-
cer pa so v tovarni od leta
1905, ko je stekla serijska iz-
delava avtomobilov, izdelali
že več kot 4,5 milijona avto-
mobilov, kar je v današnjih
okoliščinah nekaj bolj skrom-
na številka, raztegnjena na
daljše obdobje pa predstavlja
zelo soliden rezultat.
daljinsko vodeno ključavnico.
S to opremo je avtomobil
dražji za približno 80 tisoč to-
larjev. Ko je že beseda o twin-
gu: avtomobil bodo sestavljali
tudi v tajski tovarni San Fu
Motors. Tovarna je partner
Renaulta od leta 1981, sestav-
ljajo pa renault 9, pa ekspres,
nekaj izvedenke renaulta 19
ipd. Lani so tako Tajci naredili
5.493 renaultov. Zanimivo je,
da bo na Tajskem prej kot
v Franciji naprodaj twingo
s samodejno sklopko.
Št. 32 - 11. avgust 1994
25
Lancia k in delta 2,0 GT
Italijanska avtomobilska to-
varna Lancia si je za jesen
omislila vsaj dve novosti: tako
naj bi postavili na ogled lancio
k kot povsem novo vozilo,
medtem, ko bo izbira motor-
nih izvedenk pri lancii delti
pestrejša, saj bodo ponudili še
delto 2,0 GT (na sliki).
Lancia k (kar je oznaka za
deseto črko grške abedece) bo
na ogled kot štirivratna kla-
sična limuzina z nekaterimi
dovolj prepoznavnimi karose-
rij skimi potezami, značilnimi
za te italijanske avtomobile.
Lancia k bo dolga 469 centi-
metrov, serijsko pa bo oprem-
ljena z zračno varnostno blazi-
no za voznika in protiblokir-
пдт zavornim sistemom ABS,
veliko novega pa naj bi bilo
- tako pač tovarna - pri pasivni
varnosti. Tovarna ob tem ob-
ljublja tudi novi dizelski ali
bencinski petvaljnik, medtem,
ko naj bi bil osnovni motor
2,0-litrski štirivaljnik s po šti-
rimi ventili na valj, veliko
zmogljivejši pa bo 3,0-litrski
šestvaljnik s prav tako po šti-
rimi ventili na valj. Kdaj se bo
lancia k pojavila v trgovinah,
ni znano, še manj to, kdaj naj
bi bila naprodaj pri nas.
Lancia delta 2,0 GT pa bo
prav tako nova izvedenka, na
voljo letošnjo jesen. Avtomöbil
bo poganjal bencinski agregat
z gibno prostornino 2,0-litra
in 102 kW/139 KM pri 6000
vrtljajih v minuti ter z največ-
jim navorom 180 Nm pri 4500
vrtljajih. Tovarna zatrjuje, da
je že skoraj 80 odstotkov navo-
ra na voljo pri 2000 vrtljajih
v minuti, poleg tega pa naj bi
bila najvišja hitrost 206 km/h,
pospešek od 0 do 100 km/h pa
9,6 sekunde. Lancia delta 2,0
GT bo po novem, tako kot vse
lancie delte, serijsko opremlje-
na z zračno varnostno blazino
za voznika, zategovalniki var-
nostnih pasov in sistemom
FPS (fire prevention system),
ki avtomatično prekine dovod
goriva do motorja v primeru
trčenja.
Renault: dobri
polletni rezultati
Francoski Renault tudi
z dovolj opaznim zadovolj-
stvom presoja letošnje šestme-
sečno poslovanje. Njegov tržni
delež na evropskih trgih je
10,6-odstoten oziroma za dve
desetinki večji kot je bil v lan-
skem prvem polletju. Letos so
že prodali 687 tisoč renaultov,
kar je za devet odstotkov več
kot v enakem obdobju lani, pri
čemer je vsaj omembe vredno,
da gre Renaultu zelo dobro
v nekaterih severnoevropskih
državah.
Najuspešnejši avtomobil
—	tako v Franciji kot nasploh
—	je elio, medtem ko prodaja
lagune, letos predstavljenega
avtomobila in zamenjave za
renaulta 21, zbuja velike upe.
Doslej so prodali več kot 100
tisoč avtomobilov, pri čemer
so nad tem avtomobilom še
posebej navdušeni v Španiji in
na Portugalskem. Laguna pa
se ob vsem drugem dokaj do-
bro uveljavlja na dirkaških
stezah, saj ji gre zelo dobro
v britanskem prvenstvu turnih
avtomobilov.
BMW predstavila limuzinsko
izvedenko M3
Münchenski BMW, ena red-
kih avtomobilskih tovarn, ki
se ji je posrečilo brez bistvenih
problemov prebroditi lansko
recesijsko evropsko avtomo-
bilsko leto, bo prav kmalu po-
nudila še limuzinsko izveden-'
ko M3.
Gre za najmočnejšo različi-
co limuzine serije 3, ki jo po-
ganja znani šestvaljnik z gibno
prostornino 3,0-litra in močjo
210;kW/286 KM. M3 je tako na
voljo kot kupe, kot kabriolet
in sedaj kot limuzina, pri če-
mer so z nekaterimi dodatki
nekoliko omilili izrazito šport-
ni značaj tega avtomobila.
Izrazito dirkaške sedeže iz ku-
peja M3 so sedaj nadomestili
s športnimi sedeži, z imitacijo
žlahtnega lesa so pridobili ne-
kaj prestižnosti, sedeži so
oblečeni v usnje ipd. Kolesna
platišča so 17-eolska, s pred-
njega dela pa so odstranili po-
seben spojler. V Nemčiji bo
maloprodajna cena limuzine
M3 nekako 83 tisoč mark,
francoski avtomobilistični no-
vinarji pa so menili, da si ku-
pejevska izvedenka M3 zasluži
naslov avto stoletja, kar mor-
da ni prav izjemno pretira-
vanje.
Nissan lucino le za japosnki trg
Japonski Nissan, druga to-
varna iz dežele vzhajajočega
sonca po obsegu izdelave, bo
najprej na domačem trgu
predstavil kupe s tipično itali-
janskim imenom lucino .
To je 429 centimetrov dolg
avtomobil z dvojnimi vrati in
1,5-litrskim motorjem ter 100
KM, pri čemer Nissan pravi,
da gre za varčen agregat. Sicer
pa je znano, da je Nissan ob-
novil sunnyja, najbolje proda-
jani avtomobil, vendar ga bo-
Peugeot: leta 1998 novi 206
Leta 1998 naj bi na avtomo-
bilske trge pripeljal novi pe-
ugeot 206 — zamenjava za sicer
zelo uspešni peugeot 205. V to-
varni ga sedaj še poznajo poji
oznako TI, pri oblikovanju zu-
nanje podobe avtomobila, ki
bo nedvomno povzemal nekaj
karoserijskih potez 306 in 106,
bo pomagal Pininfarina, mor-
da pa tudi Bertone in znano
oblikovalsko ime ItalDesign.
V dolžino naj bi peugeot .206
meril 3800 milimetrov oziro-
ma 95 milimetrov več kot pe-
ugeot 205, medosna razdalja
pa naj bi bila za 80 milimetrov
daljša (skupaj 2500 milime-
trov). Motorjev seveda ne bo
malo, začeli naj bi z 1,4-litr-
skima agregatoma z močjo 75
oziroma 94 KM, povsem nov
pa naj bi bil 1,4-litrski motor
z močjo 122 KM ter štirimi
ventili na valj. Seveda bodo
ponudili tudi dizelsko izve-
denko, v nosu bo imela 1,5-
litrski agregat z 58 KM. Sicer
pa naj bi na prihodnjem že-
nevskem avtomobilskem salo-
nu predstavili tudi peugeota
406 oziroma zamenjavo za se-
danji peugeot 405. Najzmog-
ljivejšo izvedenko tega novega
avtomobila bo po sedanjih na-
povedih poganjal 2,9-litrski
šestvaljnik, ki bo zmogel naj-
več 200 KM.
Opel in Vauxhall v številkah
Opel skupaj z britanskim
Vauxhallom sestavljata GM
Europe, dovolj uspešni del
ameriškega avtomobilskega
koncerna General Motors.
Njun skupni tržni delež na
evropskih trgih je bil v letoš-
njih petih mesecih 12,5 od-
stotka, kar je zelo ugodno.
Doslej sta obe tovarni pro-
dali 666 tisoč avtomobilov,
kar je za 5,4 odstotka več kot
v lanskih petih mesecih.
Ob drugih avtomobilih gre
dobro v promet tudi lani ob-
novljena corsa. Računajo, da
se jim bo letos posrečilo iz-
delati in prodati od 400 do
450 tisoč avtomobilov, pri
tem pa je v ospredju pred-
vsem nemški avtomobilski
trg, kjer se je letos za corso
že odločilo 53.700 kupcev.
Seveda je še naprej najbolje
prodajani avtomobil astra
(doslej oziroma letos 278 ti-
soč vozil), medtem ko naj bi
po sedanjih napovedih čez
nekaj mesecev stekla tudi se-
rijska izdelava tigre, majh-
nega kupe j a na Corsini osno-
vi. Na sliki: opel corsa.
Novo: mercedes benz G 320
z Stuttgarta v teh dneh na
trg prihaja novi mercedes
G 320, ki ga bomo pri nas vi-
devali zgolj z oznako puch
G 320. Gre za novo izvedenko
v razredu 463 (kar je tovarni-
ška oznaka), ki bo na voljo
v treh karoserijskih različicah
in z motorjem, ki zmore pri
gibni prostornini 3199-kubič-
nih centimetrov in v šestih va-
ljih 155 kW/210 KM. Pogon je
stalen na vsa štiri kolesa, oba
diferenciala sta opremljena
z zaporama, ki ju je moč vklo-
piti elektromagnetno, serijsko
pa bo avto opremljen s proti-
blokirnim zavornim sistemom
ABS, ki se avtomatično izklopi
ob vklopu diferencialnih za-
por. Serijsko bo mercedes
G 320 opremljen tudi z zračno
varnostno blazino za voznika,
na prednjih kolesih pa so večji
in dodatno hlajeni diski. V se-
rijo mercedesov G spada G 350
turbodizel, medtem, ko so pre-
nehali izdelovati izvedenke
G 230, G 300 in G 300 dizel.
Recesija v Turčiji odpušča delavce
in spreminia načrte
Iz Turčije prihajajo novice
ne le o hudi gospodarski, pač
pa tudi avtomobilski recesiji.
Tako je bila prodaja novih av-
tomobilov v maju celo za 70
odstotkov nižja kot v lanskem
maju in nič čudnega torej ni,
če so pri OYAK Renaultu mo-
rali prav zaradi tega odpustiti
skoraj 1000 od skupno 5300
delavcev.
Tudi to je razlog, da je dnev-
na izdelava avtomobilov
z nekdanjih 625 padla na ko-
maj 150 vozil (junija) in da so
morali ob vsem drugem nekaj
delavcev poslati na polovično
plačane dopuste. Kljub temu
pa je OYAK Renault v tovarni
v Burski začel izdelovati rena-
ult 19. Prvi avtomobili bodo
v Turčiji naprodaj septembra,
izvoz pa naj bi stekel nekaj
kasneje. Prihodnje leto naj bi
proizvodnjo renaulta 19 pove-
čali na 100 avtomobilov dnev-
no; sicer pa so lani v tej tovar-
ni naredilj 133 tisoč renaultov.
Nemčija: v maju
ugodna prodaja
Zdravje evropskega avto-
mobilskega trga še vedno pre-
sojajo po tistem, kar se dogaja
v Nemčiji. Tako je bila prodaja
avtomobilov v maju za 8.2 od-
stotka večja, pri čemer so se
dobro izkazale domače tovar-
ne, medtem ko je bil uvoz in
s tem prodaja tujih avtomobi-
lov manjša za 5,6 odstotka.
Zanimivo je, da so v maju
prodali kar za 32 odstotkov
več avtomobilov z dizelskim
motorjem, manj presenetljivo
pa to, da je med tujimi avto-
mobilskimi tovarnami še ved-
no najuspešnejši francoski Re-
nault (doslej v Nemčiji prodal
79 tisoč avtomobilov).
V ospredju je seveda Volkswa-
gen (315 tisoč vozil), sledita pa
Opel (227 tisoč) in Ford (149.
tisoč). Po svoje je ilustrativno
tudi dejstvo, da je bila skupna
prodaja japonskih avtomobi-
lov v maju za 20.8 odstotka
manjša, kar je nedvomno po-
sledica premočnega jena. Ko
so v mislih posamezni avtomo-
bili, je golf 1П še vedno najbo-
lje prodajano vozilo (173 ti-
soč). Najuspešnejši tuji avto-
mobil je še vedno renault 19
(29 tisoč), medtem, ko je med
japonskimi avtomobili najpo-
pularnejša toyota corolla (15
tisoč). Napovedi do konca leta
pa so različne, vendar drži: če
avtomobilsko kihnejo v Nem-
čiji, so drugje v Evropi prehla-
jeni.
Št. 32 - 11. avgust 1994
26
Jubilejni Ptuj bo rekorden
Radio in Tednik Ptuj imata
v teh dneh veliko dela s pri-
pravo jubilejnega, 25. festivala
domače glasbe, ki bo letos po
zadnjih informacijah trajal
kar štiri dni, prireditve pa so
raztegnili kar na ves teden.
Tako bo Ptuj ponovno v zna-
menju domačih zvokov, ki jim
je ponudil zatočišče že pred
četrt stoletja. Do letos je na
Ptujskem festivalu nastopilo
256 ansamblov, ki se jim jih bo
letos pridružilo še 50, med nji-
mi precej takšnih, ki bodo na-
stopili prvič. Nagrajenih je bi-
lo kar 48 ansamblov, med nji-
mi mnogi tudi po večkrat.
Direktor Radia in Tednika
Ptuj, Franci Lačen ki ima na
plečih tudi skrb za festival, je
ó letošnji prireditvi povedal:
»Najpomembnejše je to, da se
po nekaj letih vračamo na
dvorišče prečudovitega Mino-
ritskega samostana, ki daje
prireditvi poseben čar. Nobe-
na dvorana ne more nadome-
stiti tega prizorišča. Za primer
slabega vremena bomo imeli
ob prizorišču postavljen še ve-
lik šotor, tako da letos v telo-
vadnici šole s prireditvijo ne
bo nič. S festivalskimi priredi-
tvami bomo začeli že 29. avgu-
sta, sam festival pa bo trajal
od 31. avgusta do 3. septem-
bra. Prva dva tekmovalna
dneva bo nastopilo 33 ansam-
blov, ki se bodo potegovali za
zlatega, srebrnega in brona-
stega Orfeja ter uvrstitev v ve-
liki finale, ki bo tretji dan.
V prvih dveh dneh bodo nasto-
pili tudi številni ansambli
s Celjskega in sicer Hmeljarski
instrumentalni kvintet iz Veli-
ke Pirešice, Fantje izpod Ro-
gle, Slovenski odmev iz Radeč,
Zlate strune iz Rogaške Slati-
ne, Šaleški odmev, Gaj iz Mo-
zirja, 7 raj iz Zreč, Podkrajski
fantje, Bistriški odmev in Si-
mon Legnar. Zadnji dan bo
v prvem delu godba slovenske
policije iz Ljubljane izvajala
uspešnice dosedanjih festiva-
lov, v drugem delu pa se bodo
pomerili dosedanji >zlati< an-
sambli za >naj< vižo.«
Ptujski festival je najstarejši
in med tremi festivali, kjer se
predstavlja domača glasba,
kajti ob njem sta še nekoliko
mlajši Števerjan in najmlajši,
tri leta stari Vurberk. Prav
Ptuj pa pomeni zakladnico
slovenske domače glasbe, ki
sledi velikemu vzorniku Avse-
niku.
TONE VRABL
Delious Kennedy, Jamie Jo-
nes, Tony Borowiak in Alfred
Nevarez, so se v začetku letoš-
nje pomladi zbrali v zasedbo
ALL 4 ONE in se že s svojim
prvencem, istoimenskim LP-
jem, prebili med najuspešnejše
vokalne zasedbe. Njihov prvi
single, balada »I Swear«, je že
osmi teden na prvem mestu
ameriške lestvice malih plošč,
v Evropi pa omenjeni četverici
s prvega mesta nikakor ne
uspe izriniti skupine WET
WET WET in njihove priredbe
26 let stare pesmice »Love Is
All Around«.
Dave Gahan, pevec in
frontman skupine DEPECHE
MODE, je ob zaključku 18-
mesečne turneje skočil z odra
med publiko. To je storil tako
nerodno, da si je zlomil dve-
rebri, notranjo krvavitev pa so
mu morah ustaviti ameriški
zdravniki.
Italijanskim producentom
plesne glasbe je, po meteor-
skem vzponu Capelle, uspelo
na evropsko sceno lansirati še
duo Ice MC, ki trenutno rovari
po lestvicah s skladbo »Think
About The Way«. Temnopolti
Jamajčan lan Cambell je Nem-
ko Jasmin Heinrich spoznal
lani med nastopom v nekem
klubu v Firencah, od takrat
naprej pa dvojica pospešeno
pripravlja gradivo za album,
ki naj bi izšel še pred koncem
leta.
Zmeraj popularnejši OASIS
bodo konec meseca le izdali
debitantski album, ki bo nosil
naslov »Definitely Maybe«. Na
njemu bo poleg hitov »Shake-
maker« in »Live Forever« še
devet skladb.
NEW KIDS ON THE
BLOCK, najstniški idoli iz
konca osemdesetih, se razha-
jajo. Neuspeh njihovega zad-
njega albuma »Face The Mu-
sic«, napol prazne dvorane in
vse pogostojši problemi z al-
koholom, so prepričali disko-
grafskega velikana Sony Re-
cords, da z odsluženo peterico
ni obnovil pogodbe.
Na nov diskografski podvig
MADONNE bomo morali po-
čakati še vsaj pol leta. Gospo-
dična Madonna Luisa Ciccone
se je popolnoma predala film-
ski umetnosti, trenutno pa
snema film »Snake Eyes«, ki je
posvečen življenju televizijske
igralke Sarah Jennings. Na
filmska platna se že nekaj let
zaman skuša prebiti tudi КГМ
WILDE. Znana angleška pev-
ka je že igrala nekaj manjših
vlog, prva prava priložnost pa
jo čaka v najnovejšem filmu
znanega režiserja Kena Rus-
sela.
Po ustanovitvi države NSK,
bo LAIB ACH, 12. oktobra, pri
založbi Mute izdal single s pri-
redbo komada »The Final Co-
untdown«, velikega hita šved-
skih heavy-metalcev Europe.
Ta single pa tudi že najavlja
skorajšnji izid albuma, ki se
bo imenoval »NATO«.
Ko že omenjamo založbo
Mute, je prav, da vas opozori-
mo tudi na velik koncert »Mu-
te festival«, ki se obeta 2. sep-
tembra (dan pred Novim roc-
kom '94) v ljubljanskih Kri-
žankah. Dallas d.o.o., radio
Študent in založba Mute, bodo
na ta dan v slovensko prestol-
nico pripeljali tri odlične bri-
tanske zasedbe: INSIRAL
CARPETS, MIRANDA SEX
GARDEN in MOBY.
STANE ŠPEGEL
Čisto drugače pa se godi angleškemu pop Kvartetu EAST 17, ki
imajo poleg svojih glavnih konkurentov Take That, največ pri-
vržencev med evropskimi najstniki. Njihove plošče se prodajajo
kot za stavo, podobno pa je tudi z njihovimi koncerti. Že
dvanajst ur pred njihovim nastopu v londonskem Da-Gen-Hal
Central parku, se je pred vhodom zbralo kar 18 tisoč njihovih
privržencev. Zbrana množica se je tik pred koncertom naveli-
čala čakati, zato so podrli zaščitno ograjo, pri tem pa se je lažje
ali težje poškodovalo več kot petdeset mladoletnikov. Nekaj
staršev poškodovanih neučakancev je že vložila tožbe proti
skupini in organizatorjem koncerta.
Stvari lahko gredo
le še na boljše
Skladbo s takšno vsebino
je sredi osemdestih prepeval
Paul Young, z njeno zanimi-
vo priredbo pa je letos uspe-
lo tudi Petru Cunnahu, ki se
v javnosti predstavlja
z »umetniškim« imenom
D:ream.
27-letni lepotec je sicer
študent fizike in kemije na
znameniti univerzi v Cam-
bridges z glasbo pa se je za-
čel resno ukvarjati šele lani.
Skupaj s prijateljem Alom
McKenziem sta hotela z lah-
kotnimi plesnimi skladbami
na hitro zaslužiti, da bi lažje
plačevala visoko šolnino.
Uspelo jima je prej in v veli-
ko večjem obsegu kot sta
pričakovala. Najprej z že
omenjeno priredbo »Things
Can Only Get Better«, nato
pa še s skladbama »U R The
Best Thing« in »Take Me
Away«. Petra je zaradi na-
raščajočih obveznosti, vse
pogostejših nastopov, poto-
vanj ter pritiskov s strani za-
ložbe, najprej zapustil
McKenzie, ko pa so ga začele
obletavati še oboževalke, ga
je zapustila tudi dolgoletna
prijateljica Amy. Cunnah je
izgubljena prijatelja že pre-
bolel, z nenehnimi nastopi in
izvrstno prodajanim prven-
cem »D:ream On Vol.l«, si je
pridobil še celo vrsto novih
fanov, ki bodo gotovo radi
segli tudi po ostalih singlih
z LP-ja. Dokaz, da lahko
gredo stvari le še na bolje, je
tudi uvrstitev komada
»Things Can Only Get Bet-,
ter« v najnovejši filmski iz-
delek »Naked In America«
znamenitega režiserja Mar-
tina Scorsesea.
SŠ
Št. 32 - 11. avgust 1994
27|
Evo nas v vašo vas
Po svetu pa se je takrat go-
dilo marsikaj na videz nepo-
membnega in vsakdanjega.
Luna je svoj svetli okrogolični
obraz obrnila stran od matere
zemlje, od koder je ponoči po-
temtakem ni bilo videti, zato
pa so romantični Zemljani
lahko vzdihovali, opazujoč
utrinke na zvezdnem poletnem
nebu. Tako so prijetno hladne
noči postale nekako znosnejše
od pasjih dnevov, ko je vroča
sončna zvezda pripekala z vso
močjo, pri tem pa cvrla in iz-
suševala vse, kar se je nastavi-
lo njenim premočnim žarkom.
Zakaj so nekateri zaradi tega
izgubljali glavo, klali mimo-
idoče soturiste, se obešali na
podstrešjih in bližnjih jabla-
nah, maltretirali živali in še
koga, je seveda druga pesem,
ki na tej, sicer glasbeni strani,
ne more najti potrebnega pro-
stora, saj gre konec koncev le
za razvedrilno stran, ki bi mo-
rala bralca odvozi ja ti in odda-
ljiti od vsakodnevnih tegob in
problemov, ki jih je, verjamem
vam, že tako ali tako preveč.
Neznosno ali pa vsaj ne-
okusno bi bilo potem razpre-
dati o tem in onem, kar nas
muči, ne da prej pogledamo na
termometer, še bolj pa velja
spremljati gibanje pokazalcev
na barometerskem instrumen-
tu, kjer je poleg vremenskih
dogajanj mogoče razbrati, če
že ne kaj drugega vsaj to, do
katere meje je v tistem trenut-
ku načeta občutljivost člove-
ške duše. In tako, vidite, je tu-
di danes eden takšnih dnevov,
ko je v opoldanski pripeki že
moč nekako zaslutiti popol-
dansko ali večerno nevihto, ki
skoraj vedno prinese tudi de-
ber olajšanja za pregreto in
razbeljeno živčevje. V takšni
slutnji in hlastanju po osveži-
tvi z neba, vam bom danes pri-
hranil marsikatero marginali-
jo in lahko me imate za huma-
nista po potrebi, če vam je po-
tem kaj lažje pri duši. Saj zato
namreč tudi gre!
Večnemu godrnjavsu, kakr-
šen znam biti na teh straneh,
se zgodi tudi, da si v žaru svo-
jega poslanstva prižiga cigare-
te kar eno čez drugo, pri tem
pa se tako neumestno sprene-
veda, kakor da ne bi vedel, da
na svetu obstaja še veliko ne-
raziskanega, predvsem pa ne-
pojasnjenega. Kozmične sile,
ki se tako rade poigravajo
z veliko usodo našega planeta,
znajo biti včasih prav prese-
netljivo podobne naključju,
čeprav je tudi o tem bilo že
precej nastrganega in vsi nekje
v sebi dobro vemo, da naklju-
čij ni drugje kot v človeškem
zavornem mehanizmu. Svojo
radovednost pa moramo, ne
glede na to, kako se pač poču-
timo, vedno znova potešiti
z takšnim ali drugačnim spoz-
nanjem.
Potem pa se spravim tipka-
riti na javno mesto, kjer me
lahko vsakdo doseže in do me-
ne prikoraka informacija
o skupini belgijskih svobod-
njakov, ki so kot animatorska
skupina prišli v Slovenijo, toč-
neje v Celje, da bi tu opravili
kakšno dobro delo. Odločili so
se za pomoč mladim beguncem
iz vojnih krajin, ki jih apatija
in brezupnost položaja v do-
movini davita vsakodnevno,
da se nam, ki imamo vsega na
pretek, niti sanjati ne more.
Med prostovoljci, ki so k nam
prišli iz obljubljene dežele
s pomočjo razgledane nepro-
fitne organizacije Causes
Communes, pa so tudi trije
glasbeniki big banda Back To
Normal, ki so tu naleteli na
precej težav. Ker še ni bilo ča-
sa, da jih spoznam, predno tole
nakracam, naj omenim samo,
da si žele stikov in igranja
z domačini, kar je razumljivo,
saj glasba ne pozna meja, zato
se sproščeno in neobvezno lah-
ko povežete z njimi preko
Zbirnega centra v Ribarjevi
ulici, kjer imajo tudi telefon,
ki zvoni, če zavrtite 441-024.
No, da vidimo!
Štajerskih 7 gre v svet
Neredko zaidem v maribor-
ski glasbeni Studio 26 in prav
čudno je, če v njem ni vsaj kdo
od »Štajercev«, kot jim pravi-
mo po domače.
Štajerskih 7 vedno nekaj
programira, popravlja, dosne-
mava, nasnemava, miksa ali
kaj podobnega. Zato tudi ni
čudno, da jim je v devetih letih
delovanja uspelo nanizati kup
vidnih uspehov. Nekoč samo
narodno-zabavna skupina da-
nes izvaja glasbeni program,
ki poleg že omenjene glasbe
obsega operete, zimzelene me-
lodije, najnovejše hite, disko
glasbo in še kaj. Posebej jih
odlikuje večglasno petje in
v zadnjem času show program,
s katerim so se izkazali celo na
TV snemanjih po Evropi. Za-
nje ni nič nenavadnega gosto-
vanje v Frankfurtu, Zürichu
ali na Dunaju, srečamo jih
lahko tudi globoko v Italiji, že
večkrat pa so gostovali pri
zdomcih v ZDA in Kanadi.
V ansamblu so zbrani člani
z vseh slovenskih vetrov. Bra-
nimir, Avgust, Boris in vodja
Samo so iz Slovenskih Konjic,
Robi iz Kamnika, pevec Rudi
iz Maribora, Jani pa s Ptuja.
Instrumente, na katere igrajo,
je nesmiselno naštevati, saj so
vsi multiinstrumentalisti in
dobri pevci.
Pri Štajerskih 7 so se že dav-
no odločili, da bodo posneli
kakovostne posnetke, saj je tu-
ji trg izredno zahteven, vsak
»kiks« je lahko usoden za kari-
ero, ki jo tako skrbno gradijo
skupaj z menedžerjem Zdrav-
kom Geržino. Doma so na po-
dročju narodno-zabavne glas-
be dosegli skoraj vse, kar se
doseči da: njihov je Zlati klo-
potec z Veseli jeseni '85, leto
kasneje hit na Lojtrci doma-
čih, ptujskega Zlatega orfeja
so prejeli 5-krat, v Števerjanu
bili dvakrat izbranci strokov-
ne žirije, enkrat pa občinstva.
Po vseh teh uspehih in 4 avdio
kasetah, dveh video kasetah in
CD je logična pot v tujino, kjer
so že prav tako posneli 2 avdio
kaseti in 2 CD plošči ter vide-
okaseto za nemško govorno
področje.
Mislim, da so ansambli kot
je Štajerskih 7 tisti, ki ponese-
jo glas naše majhne Slovenije
daleč v svet. V pristojnih mini-
strstvih preveč zviška gledajo
na to glasbo, zato ostaja na
glasbenikih, da si, brez podpo-
re od zgoraj, sami utrejo pot.
Sicer glasbeni sindikat Slove-
nije v zadnjem času izvaja ne-
katere pritiske, vendar zaen-
krat brezuspešno.
Morda še telefon za vse, ki
bi želeli v goste povabiti se-
dem veselih Štajercev: Zdrav-
ko Geržina (062) 31-365 ali
(062) 224-320.
SLA VC L. KOVAČIC
Pop loto
Nihče ni napovedal pravil-
nega vrstnega reda skladb,
zato se nagrada, ki jo podar-
ja sponzor oddaje Pop loto,
trgovina ORIS-MASH, pod-
voji in je sedaj vredna 6000
SIT. Za skladbe, ki jih je iz-
bral Stane Špegel lahko gla-
sujete v sredo, 17. avgusta.
Kupone pošljite na dopisni-
cah na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Št. 32 - 11. avgust 1994
128
Razočaranja
Se vam je že zgodilo?
Kdo je storil: partner, pri-
jatelj, starši...? Se vam je
že zgodilo, da se vi koga
razočarali? Da ste to nare-
dili nenamerno oziroma iz
popolnoma drugega vzroka
kot je vse skupaj pozneje
izpadlo?
Vam je bilo potem žal?
So vam dali možnost razči-
stiti ali so vam enostavno
zamerili?
Ste prepričani, da lahko
med ljudmi, ki jih lahko
spre vsaka najmanjša
stvar, ki na vse, kar se zgo-
di (pa četudi čisto slučajno)
gledajo kot na napad nase,
obstajajo pravi prijateljski
odnosi? Lahko prijateljstvo
temelji na večnem neza-
upanju, na tem, da se člo-
vek obesi na vsako besedo,
ki jo izreče nekdo drug?
Ali pa se takšne stvari
razčisti? Ponavadi se, če je,
seveda, obema »vpleteni-
ma« v odnos, kaj do tega.
Takšni odnosi morajo te-
meljiti na zaupanju. Le ta-
ko lahko prijateljstva zdr-
žijo. To so namreč odnosi,
ki bi morah prestati še do-
sti hujše preizkušnje. Dru-
gače pa jih je v resnici ne-
smiselno gojiti... Bi vam
bilo vseeno ali žal?
NINA M.
Dragi Davor!
Odgovor je: DA. Mirno lah-
ko te stvari počenjaš naprej in
vedi, da boš nekoga s tem celo
zelo razveselil...
In še sporočilo zate: hvala
ti! Napišem ti lahko samo še,
da si nekomu polepšal poletje
in da me veseli, da si se ponov-
no oglasil. Iz pesmi, ki si jo
poslal, se čuti, da je privrela
naravnost in srca, kar pomeni,
da ni razloga, zaradi katerega
bi ne bila »kdo ve kaj«. Nič od
tistega, kar je neponarejeno, ni
slabo, saj veš! Se posebej, če
gre za čustva... Razen tega pa,
sama sem ravno pred kratkim
končala s podobnim odnosom.
In, če verjameš ali ne, zdaj do-
življam natanko to, o čemer ti
pišeš...
Sicer pa: ne prekini stikov,
ko boš pisal naslednjič, pa na-
piši še svoj naslov oziroma na-
čin, na katerega se bo dalo
vzpostaviti stik. Do takrat pa:
lepo se imej in vedi, da vsaj še
nekdo čuti podobno kot ti! In
da ne boš nikoh letel v po-
zabo!	NINAM.
Ticket to heaven
(Dire Straits)
I can see what you're looking to find
in the smile on my face
in my peace of mind
, in my state of grace
I send what I can
to the man from the ministry
he's a part of heaven's plan
, and he talks to me
now I send what I can to the man
with the diamond ring
he's a part of heaven's plan
and he sure can sing
now it's all I can afford
but the lord has sent me eternity
it's to save the little children
in a poor country
I got my ticket to heaven
and everlasting life
I got a ride all the way to paradise
I got my ticket to heaven
and everlasting life
all the way to paradise
now there's nothing left for luxuries
nothing left to pay my heating bill
but the good lord will provide
I know he will
so send what you can
to the man with the diamond ring
they're tuning in across the land
to hear him sing
I got my ticket to heaven
and everlasting life
got a ride all the way to paradise
I got my ticket to heaven
and everlasting life
all the way to paradise
Postoj, prijatelj!
Zazri se v globočine!
V	globočine mojega ranjenega srca.
Postoj in poglej.
V	njem ne najdeš srda in besa,
le nežno melodijo,
ki jo na strune mojega srca
igra ljubezen...
Šele zdaj, ko je ni, jo ljubim!
Ljubim tistih nekaj pogledov,
ki sem jih deležen,
ljubim njen zasanjan obraz.
In čeprav se ne zbujam več
ob njej, sem še vedno
ljubosumen na noč,
ki jo ima
lahko le zase...
Včasih, ko je bila moja,
sem ljubil bolečino,
tisto trpko, neizprosno,
ki mi jo je zadajala najina vez.
Sedaj ljubim samo NJO...
.. .in vse ljudi.
Ljubim, končno ljubim!
DAVOR
Z NT&RC v Gardaland
V sobotnem Teen-valu smo za vrenje in pečenje ter ogled
nočnega laserskega šova v Gardalandu, ki ga vsekakor nihče od
vas ne bi smel zamuditi, izžrebali: Andreja Primožiča, Cankar-
jeva 13, Celje; Andrejo Čulk, Polzela 179 in Alenko Lokovšek,
Olešče 16, iz Laškega.
Maska
(1. del)
Piše: Jasmina Bešič
»Tjaša!« sem za sabo zasliša-
la glas svoje sošolke. Neje-
voljno se obrnem, saj mi ni
preveč všeč. Počakam, da me
dohiti, potem pa skupaj na-
daljujeva pot iz šole proti
domu.
»Hej, Tjaša, jutri imam do-
ma žurko oziroma ples v ma-
skah. Prideš?« »Hm, ne vem.
Kdo vse pa bo tam?« »Vsi
mačoti z naše šole, pa še ne-
kaj piflarčkov, saj veš, da
malo preslepim mamo.«
»Ahhhh!«
Pravzaprav me sploh ne
vleče na to žurko, atnpak,
zakaj pa ne. »V redu, pri-
dem,« rečem in se ji nasmeh-
nem. »Super! Jutri ob deve-
tih pri meni, saj veš, kje sta-
nujem,« mi še zakliče, potem
pa odhiti. Jaz pa razmišljam,
kaj naj oblečem in, vsa za-
topljena v svoje misli, niti ne
slišim, da me nekdo vztrajno
kliče. »Zdravo, Trnjulčica !
Te je pa res težko doklicati!«
»Oprosti. Zatopljena sem bi-
la v razmišljanje.« »In kaj ti
daje toliko misliti?« »Ne
vem, kaj bi oblekla za Polo-
nin ples v maskah.« »Kar ko-
li boš oblekla, boš požela ve-
lik uspeh in ti to veš.« »Ah,
Robi, nehaj!« »V redu. Si
premislila o mojem predlo-
gu?« »A da bi hodila s tabo?
Robi, petkrat si me že vpra-
šal in petkrat sem ti rekla ne.
Sedaj ti to pravim šestič in ti
dobro veš, zakaj!« »Zakaj?«
»Zato, ker te imam rada kot
prijatelja in nočem hoditi
s tabo, ker tega odnosa ne bi
rada pokvarila. In vbij si to
že enkrat v glavo.«
Pogledal me je v oči in tiho
rekel: »V redu. Ampak, nç
hodi jokat k meni, ko boš
spet imela težave s Toma-
žem. Ni te vreden,« je še za-
mrmral in odhitel stran. Jez-
no sem vzdihnila. Robi je
moj najboljši prijatelj že od
malih nog in prepirala sva se
vedno, ko je opazil, da imam
novega fanta. Potem pa je
prišel k meni in se mi vedno
znova opravičeval. Mojega
fanta je odnos, ki sva ga ime-
la z Robijem, v začetku malo
motil, počasi pa se je vendar-
le sprijaznil. Med razmišlja-
njem sem doma čakala, kdaj
se bo prišel Robi opravičit.
Pa ga ni bilo. Zaspala sem
pozno ob televiziji in razmi-
šljala o tem, kaj ga je spet
pičilo...
Zjutraj me je prišel zbudit
bratec Žan, ki je bil takrat
star šele dve leti in včasih
pravi mali vragec. Oblekla
sem se in šla v šolo, da bi
prespala še tisti dve uri, ki
smo ju imeli. Po pouku in
šolski pustni zabavi sem od-
šla domov in razmišljala, kaj
naj oblečem za zabavo in za-
kaj od Robija še vedno ni niti
glasu. Prižgala sem televizijo
in ko sem na ekranu zagle-
dala Kleopatro, mi je kanilo:
»Mami, a nimaš ti nekje ko-
stuma za Kleopatro?« »Ja,
srček, zakaj pa?« »Polona me
je povabila na zabavo, ven-
dar nimam nobene maske.«
»Hm, pa poglejmo,« je rekla
in začela brskati po veliki
kartonski škatli.
Ko je mami čudovito oble-
ko zožala, sem se oblekla,
potem pa sem se odhitela še
namazat. Mami in oči sta ne-
strpno čakala, da se bom pri-
kazala iz kopalnice. Žan je
radovedno stal zraven mene
in me s široko razprtimi mo-
drimi očmi občudujoče gle-
dal. Počasi sem stopila iz ko-
palnice in se zavrtela pred
staršema. Oči je, ko me je
videl, zažvižgal, mama pa je
dobila kar solzne oči. »Do-
bra baba si, taka kot je bila
mama v tvojih letih v isti
obleki, le da je bilo nje malo
več skupaj kot je tebe!« je
zavpil oči, jaz pa sem ga za
šalo udarila v ramo, saj je
dobro vedel, da ne prenesem,
če mi reče baba. Poslovila
sem se, preden pa sem se kot
Kleopatra spustila po stop-
nicah, je mama zaklicala za
menoj: »Lepo se imej! In do
treh se vrni!« »Ja, mami, sem
zavpila nazaj in zaplavala
zabavi naproti...«
(Se bo nadaljevalo)
Darči!
Poglej malo lepše na svet,
zamorjenka ! Če si sedaj bolna,
je vsaj manj možnosti, da te
ustrelijo in prodajo za juho.
Ljudje, gnide ušive, namreč ne
marajo mesa bolnih živali (iz-
birčneži grdi, naši psi se ne bi
branili!).
Pa tako. "Darci, ti se sprašu-
ješ kaj naprej, kdaj na morje,
itd. Jaz nimam več teh težav.
Ko bereš te vrstice, se jaz že
kopam v tisti slani mlakuži.
Žalostno življenje - od osmih
kolegov bikov in ljubkih kra-
vic sva ostala le še jaz in moj
najboljši prijatelj bikec Ibro.
Dobro, saj se pridejo potem še
druge živali napojit, midva sa-
mo pripravljava teren. Vse
imava že pripravljeno, še gaz-
da je dal dovoljenje za kolek-
tivni izlet. Morda ti bom poslal
tudi kartico. Če boš pridna.
Se vedno sem okej, rogeci
ostri, dlaka sijoča. Ti se pa raje
pozdravi, saj bi te povabil ven,
pa si ne upam, dokler si bolna.
Pa tudi tole morje mi je malce
prekrižalo načrte. Saj res, tvo-
je sličice še nisem videl, pošlji
mi jo nekoč, boš? Jaz pa se
bom zdajle lotil prvih vrstic
moje velebukle, vsaj dokler ne
grem. Lepo se imej, pozdravlja
te
HUBERT
Št. 32 - 11. avgust 1994
291
»Je že dobro. Kar tako nadaljujte.«
»Drugi tedèn spet prosim za dan bolni-
ške, ker bom moža peljala na kontrolo.«
»Kar uredite v ambulanti!« je dejal in sva
se poslovila.
Pred odhodom v Ljubljano sem kupila 20
dekagramov salame in pol kilograma kruha
za popotnico ter pustila v zbornici. Pred
odhodom ni bilo o salamah ne duha ne
sluha. Nikoli nisem zvedela, kateri kolega
je bil tako lačen, da je pojedel meseni del
malice. Tako sva po poti žulila samo kruh
in pila čaj. Bila sva kljub temu zadovoljna.
Slika je pokazala, da seje začela kost celiti.
Dobil je nov mavec. Dolgo sva morala ča-
kati, da se je mavec vsaj nekoliko posušil.
Komaj sva ujela zadnji vlak in prišla v Ro-
gaško Slatino opolnoči. Kako domov? Zu-
naj je pritiskal hud mraz, mavec pa je bil še
' vedno moker in neznansko težak.
»Kaj, ko bi prosila ravnatelja, da te pelje
s fičkom domov? Morda bi pa ustregel.
Zadnjikrat je bil kar prijazen in zadovoljen
z mano,« predlagam.
»Zelo bi se mi ustregel. Bojim se, da si
mavec poškodujem. Poskusi, mogoče pa bo
tako dober.«
Moža pustim v čakalnici in tečem do rav-
nateljevega stanovanja. Prvič sem bila pred
stanovanjem. V temi sem našla zvonec.
Močno pozvonim. Oglasi se neprijazen rav-
nateljev glas: »Kdo pa zvoni tako pozno?«
in že odpira vrata. Svetloba iz hodnika me
je osvetlila.
»Vi ste! Kaj se je zgodilo?« je bil kar
prijazen.
»Marko je dobil svež mavec, pa sem pri-
šla prosit, če bi ga peljali domov?!«
»Jaz ga že odpeljem, samo morate prej
k tovarišu Glavniku, da da ključ od svojega
avtomobila. Imava isto garažo in njegov
avto stoji pred mojim,« se je takoj ponudil.
»Takoj grem ponj.«
Že tečem po stopnicah in naprej v park.
Pred spomenikom padlih borcev me ustav-
ljajo trije pijani moški.
»Haj, punčka! Kam se ti tako mudi?«
Nič ne odgovarjam. Izmuznem se mimo
njih in tečem naprej. Tovariša Glavnika
sem hitro zbudila. Dobila sem ključ in od-
vihrala nazaj. Pijancev nisem več srečala,
hvala Bogu.
Ravnatelj me je čakal oblečen. Pohitela
sva na železniško postajo. Mož naju je
zgubljeno čakal, vendar z nasmehom.
»Čakamo vas v službi, kdaj pridete?« je
pozdravil ravnatelj.
»Ne vem. Nekam počasi se mi celi. Komaj
čakam, da grem spet delat. Ob takem pole-
žavanju doma človek samo zgublja živce,«
je potožil.
»Krščena madona, pa je bilo le nerodno,
ko sta bila štirinajst dni oba v postelji,
kaj?«
»Se zgodi. Malo sem kuhal, pa je kar šlo.«
»Saj sta tabornika, tabornik pa mora
vzdržati,« se je smejal.
Bili smo pred domom. Avto je obračal po
travi, kjer je bila slana in bi skoraj ostali na
travi. Avto sem porivala, kolikor sem imela
moči. Ni šlo. Šele ko sem nametala pesek
pod kolesa, je potegnil.
Čez noč so se nam razvezali jeziki. Hiša je
bila spet polna smeha, pravljic in načrtov.
»Napisal sem vabila za vodstvo taborni-
škega odreda. Moramo sestaviti načrt za
taborniški novoletni program. Sestanek bi
imeli kar v našem stanovanju,« mi razloži,
ko pridem iz službe. Nisem bila navdušena,
da bo pri nas, vendar sem se vdala.
Prišli so polnoštevilno. Naredili smo na-
črt. Tudi program ob novem letu smo vadili
v našem stanovanju. Orientacija v snegu.
Naloge so bile šaljive. Iskali smo skrite za-
klade: čokolade, bonbone, napolitanke. To
sem obesila na bližnja drevesa ob trasi poti.
V tisti dobi še ni bilo sladkarij kot danes in
je bil vsak odkrit »zaklad« pravo presene-
čenje.
Zapadel je visok sneg. Pri telesni vzgoji
smo se igrali na snegu, delali snežene može,
jih kepali, se sankali, le trije, štirje so imeli
smuči. Ti so bili poglavje zase. V neposred-
ni bližini so se spuščali po hribu, delali lepe
akrobacije s padci in nas zabavali.
Malo pred novim letom sva šla z možem
spet na kontrolo. Hoja je bila zaradi snega
še posebej težka in nevarna.
»Upam, da zadnjikrat v mavcu premagu-
jeva ta ledeni spust.«
»Upaj va.«
»Mavec že nosim peti mesec. Ni vrag, da
se je kost zarasla.«
Nič na odgovarjam. Človeka lahko nesre-
ča vedno preseneti.
Ljubljana. Slikanje. Čakanje na rezulta-
te. Končno ga pokličejo.
»Kost se je zarasla. Ostali boste nekaj
časa v bolnici na razgibavanju.«
Zaigralo mi je v srcu.
»Sem že mislil, da se ne bom znebil mav-
ca,« se smeje mož.
»Kar zdaj vam ga bomo vzeli. Pojdite
z mano!«
»Koliko časa bo ostal v bolnici?«
vprašam.
»Najmanj štirinajst dni.«
Z možem sva se objela in že hitim na
vlak. Vrtelo se mi je v glavi: novoletna jelka
v razredu, taborniška, otroka zopet v vrtec,
vaje, tašča je bolna in nima nikogar... »Vse
bo šlo, samo da se je kost zarasla« tolažim
sama sebe.
Zadnja ura pouka. Glasbena vzgoja. Rit-
mična vaja. Trkamo po klopeh.
»Nekdo trka na vrata,« se oglasi Franci
v klopi pri vratih.
»Poglej, kdo je!«
»Vaš mož je prišel!«
Kot da je posijalo sonce v razred. Srce mi
je začelo hitreje biti, usta so mi kar sama
šla narazen. S smehom sem ga pozdravila,
ko je prišepal s palico, in ga posadila za
kateder.
»Zdaj pa bi tovarišu zapeli pesmice, ki
smo se jih to šolsko leto naučili. Kar po
seznamu, ki ga imamo na zidu. Poslušajte
intonacijo.« Ze udarim po klavirju in dam
znak za začetek. Učenci pojejo, jaz pa gle-
dam moža, se smejem in kar pozabim, da je
na vrsti že druga pesmica.
»Boste dali intonacijo,« se opogumi
Tanja.
»Seveda !« se zdramim.
Komaj sem čakala, da pozvoni zvonec,
saj sem imela toliko povedati.
»Nič nisi sporočil, da prideš danes.«
»Nisem vedel, kdaj me bodo spustili, ozi-
roma kdaj bom skrčil nogo do pravega ko-
ta. Vsak dan sem razgibaval do onemoglosti
in danes sem jo na vaji dovolj skrčil, pa so
me spustili domov. Predpisali so mi še deset
kopeli in obsevanje. Po zimskih počitnicah
pa bom lahko šel delat.«
»Hodiš pa še zelo težko.«
»Veš da sem utrujen. Toliko še nisem bil
na nogah kot danes. Pa nič ne de, samo da
lahko hodim in da bom šel spet delat. V bol-
nici sem o vsem mogočem razmišljal. Takoj
ko dobim plačo, bom vzel posojilo. Kupila
bova televizor in polavtomatični pralni
stroj. Zvedel sem, da jih že imajo v trgovini.
Ne bo se ti treba več mučiti in prati na
roke.«
»Kar ne morem verjeti, da bo to res.«
»Bo, bo. Konec februarja bomo imeli vse
pri hiši.«
»Pranje resnično vzame veliko časa in
moči. Morda pa bom le še imela več časa za
branje knjig.«
»Vsega bo, samo da bo dovolj zdravja!«
Dočakali smo težko pričakovani dan.
Dobili smo televizor iilpralni stroj. Ne vem,
kdo seje bolj veselil - midva ali otroka. Jaz
sem bila vesela pralnega stroja, čeprav je
bilo treba spirati na roko, vodo prinašati in
odnašati, le žuljenja in ožemanja sem se
rešila. Moji trije junaki pa so imeli največje
veselje s televizorjem. Nobena otroška od-
daja ni otrokoma »ušla«. Najbolj sta se ve-
selila ob oddajah »Črka na črko«. Nekega
dne pospravljam otroške igrače. Na vsaki
kocki je bilo z nerodnimi črkami napisano
Hotimir.
Št. 32 - 11. avgust 1994
30
Št. 32 - 11. avgust 1994
31
Št. 32 - 11. avgust 1994
32
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
V sobotnem radijskem vr-
tinčenju je naša modna sveto-
valka Vlasta Cah-Žerovnik
podelila tri nagrade.
Unikatni pulover bo prejela
Saša Kačičnik, Malgajeva 2/a,
Celje, svilen, ročno poslikan
šal bo last Marije Primožič,
modni nakit trgovine Iva pa bo
prejela Tilka Posedel, Ločica
30, Polzela. Vsem nagrajen-
kam čestitamo, hkrati pa opo-
zarjamo, da bo v avgustu manj
časa za odgovore na naše na-
gradno vprašanje, saj bo Vla-
sta žrebala nagrajence že zad-
njo avgustovsko soboto. Zato
le pohitite z odgovori, v današ-
njem modnem vrtinčenju pa
poglejmo, kako se lahko v teh
poletnih dneh olepšamo z na-
kitom.
Uredništvo
ila] bi poletje
brez nakita?
Legenda pripoveduje, da se
je boginja lepote in ljubezni
Venera rodila iz kapljic mor-
skega vala, ki so se v trenutku
njenega rojstva strdile in spre-
menile v bisere.
Biseri veljajo za najlepši,
najbolj opevan nakit vseh ča-
sov, in za razliko od diaman-
tov, ki so pojem žlahtnega pre-
stiža, predstavljajo idealno
povezavo med atraktivno
avantgardo in preprostostjo
večne klasike. Pa še eno pri-
jazno lastnost imajo-sodobni
modi so že nekaj časa všeč tudi
ponarejeni biseri, ki so po za-
slugi sprejemljive cene doseg-
ljivi sleherni predstavnici žen-
skega spola.
Z biseri pa se letošnja moda
nakita seveda šele začenja: po-
leg srebrne in pozlačene bižu-
terije je pravi hit letošnjega
poletja »ekološki nakit«. Slo-
nova kost, lesene ogrlice, stili-
zirani obeski iz žgane gline, ki
predstavljajo afriško in indi-
jansko domorodsko figuraliko,
rafija, posušeni poljski in
gozdni sadeži, nanizani na bo-
gate nize ogrlic ter seveda na-
kit, pritrjen na »nenavadnih«
mestih.
V mislim imam zadnjo mod-
no norost Jeana Paula Gaulti-
erja, ki se imenuje piercing
— prebadanje kože z uhani na
nosu, jeziku, vstavljanje dra-
gih kamnov v kožo na popku,
prsih... Pravzaprav vsa sku-
paj spominja na glavno polet-
no temo-Indijo, še zdaleč pa ni
tako kruto boleče, kot je videti
na prvi pogled.
Skratka, tudi letošnja moda
nakita vam za razigran počit-
niški čas priporoča kakšno
ekscentričnost, odločite pa se,
kot običajno, kar po svojem
srcu.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca avgusta:
KAKŠEN NAKIT VAM JE NA MOŠKEM NAJBOLJ VŠEČ?
a)	Pečatni prstan in zlata verižica,
b)	velik srebrn križ na usnjeni vrvici,
c)	uhan v ušesu,
d)	noben.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
ШЖ
Ime in priimek:.....................................
Točen naslov:......................................
..................................... Tel. št.:.......
Starost:.........Teža:..........Konfekcijska št.:.
Najljubše barve:....................................
zdravilne rastline
Bodika
Jioris Jagodic
Bodika (Ilex aquifolium L.)
je grm ali do 5 metrov visoko
drevo z zimzelenimi listi. Ra-
ste v zahodni in južni Evropi,
pri nas pa tu in tam po gozdo-
vih in grmovnatih pobočjih.
Spada v družino bodikovk, ki
zajema približno 200 vrst.
Razširjene so predvsem
v Srednji in Južni Ameriki.
Listi bodike so čvrsti, na
kratkih pecljih, jajčasti, elip-
sasti in po robu grobo, trnasto
nazobčani. Listi zgornjih,
mladih vej so pogosto brez tr-
nov in niso nazobčam. Bodika
je dvodomna rastlina, kar po-
meni, da ima ali samo moške
ali samo ženske cvetove, zato
je od tega odvisno, ali bo imel
grm na jesen živordeče plodo-
ve ali ne. To ugotovimo tako,
da natančno pregledamo bel-
kaste cvetove. Moški cvetovi
imajo štiri velike prašnike in
nedozorele pestiče, pri ženskih
cvetovih pa je dobro razvita
plodnica s štirimi brazdami,
prašniki pa so le slabo razviti.
Bodika cveti od maja do ju-
nija. Tedaj tudi nabiramo mla-
de liste, predelamo jih v tink-
turo. Listi so grenkega, trpke-
ga in neprijetnega okusa. Vse-
bujejo grenki glikozid ilicin,
v sledovih še teobromin in čre-
slovine ter saponine. Mlada
skorja vsebuje rumeno barvilo
iliksantin in veliko pektina.
Jeseni dozorijo rdeči plodovi,
ki vsebujejo digitalisu podob-
ne snovi ter triterpene, seveda
v izredno majhnih količinah,
tako da so izolirali 30 mg ak-
tivnih snovi iz 20 kg plodov.
Plodovi so aromatičnega
okusa.
Bodikine liste uporablja
ljudsko zdravilstvo za čiščenje
telesa. Iz mladih listov, ki jih
posušijo v senci na prepihu,
pripravljajo čaj, ki pospešuje
delovanje ledvic, spodbuja po-
tenje in ga priporočajo pri raz-
nih revmatičnih obolenjih, pu-
tiki, pa tudi pri gripoznih te-
žavah. Za čaj vzamemo eno
veliko žlico droge na pol litra
vrele vode ter pokrijemo in
pustimo, da se ohladi. Precedi-
mo in pijemo po tri skodelice
čaja na dan. Čaj je grenek in
spodbuja tudi delovanje že-
lodca ter črevesja. Vroč čaj
spodbuja potenje in lajša teža-
ve pri mrzlici, ki spremlja pre-
hladna obolenja. Običajno ne
uporabljamo samih bodikovih
listov, temveč jim dodamo še
druge zdravilne rože, kot je
bezgovo cvetje, lipovo cvetje,
rman in ognjič. Podobno upo-
rabljajo tudi tinkturo ah zdra-
vilno vino. Tedaj vzamejo sve-
že liste, namočijo jih v dobro
žganje ali domače vino in pu-
• stijo stati na soncu teden dni.
Nato tekočino precedijo in pi-
jejo po žličkah pri revmatičnih
težavah, protinu, pri obolele-
mu želodcu in gripoznih bo-
leznih.
Živo rdeči plodovi mikajo
otroke, včasih jih tudi pojedo.
Tedaj nastopijo prebavne mot-
nje, driske in bruhanje, kar
spremljajo tudi krči in boleči-
ne. Hude težave nastopijo, če
otrok poje do 30 jagod. Tedaj
moramo k zdravniku, pri
manjših količinah (do 5) naj
otrok popije kozarec mleka.
Če kljub temu nastopi driska,
pomaga živalsko oglje.
Šifra:
Zaljubljena
Zanima me, če mi lahko
s pomočjo horoskopa pomaga-
te pri odločitvi. S fantom ho-
diva že skoraj leto dni, zadnje
čase pa je med nama začelo
prihajati do nesoglasij. Zaradi
najine trme se po tem nekaj
časa ne vidiva. Vendar pa sem
se, kot čutim, pred kratkim za-
ljubila v nekega moškega. Ne
vem, kako naj se odločim, kajti
fanta imam po svoje še vedno
rada.
Ivana: Ker si zelo močna in
energična oseba, si se med ča-
kanjem na objavo najbrž odlo-
čila. Če se še nisi, potem večje
in radikalne odločitve rajé
prestavi na jesen, kajti poletno
obdobje je ponavadi zate na-
pornejše in presenetljivo. Ven-
dar pa ti, generalno gledano,
ni treba skrbeti, kajti tisti ta
pravi v tvojem življenju bo še-
le prišel. Obdobje do konca le-
ta bo dobro za delo, večje in
pomembnejše življenjske od-
ločitve in načrte, konec leta,
pa tudi po novem letu, pa za
kakšno potovanje. Z jesenjo 95
pa se zate začne idealno ob-
dobje, polno vseh stvari, ki si
jih želiš. Nekoliko previdnejša
bodi v kontaktih z izrazitimi
predstavniki levov. Si velik in-
dividualist, dobro bi bilo, da
se čim več ukvarjaš z denarni-
mi zadevami, na tem področju
boš uspešna. Edino v mesecih
od druge polovice junija pa do
polovice avgusta raje bolj po-
čivaj, pač pri pomembnejših
odločitvah počakaj na ugod-
nejši jesensko-zimski čas, ko
se nasploh bolje počutiš in ti
gredo stvari bolj od rok. Letos
pa se konec avgusta ne odločaj
za kakšna razčiščevanja
s partnerjem, to raje prestavi
na september. Prav tako zad-
nji teden avgusta bolj pazi na
zdravje, ali v dogovorih z ljud-
mi nasploh, prav tako ta čas ne
bo ugoden za razne pravne ali
formalne zadeve. Sicer nisi
napisala, v katerem znamenju
je rojen fant, vendar pa te tisto
dobro in pravo ljubezensko
obdobje šele čaka v drugi po-
lovici naslednjega leta, do ta-
krat pa boš uspešnejša na dru-
gih področjih.
v zvezi z otrokom. Ker pa za
otroka niste napisali, v kate-
rem znamenju je rojen, je seve-
da težje sklepati, kakšna bo
njegova uspešnost v življenju
nasploh. Ker pa se luna v va-
šem natalnem horoskopu na-
haja v enajsti hiši, bi lahko
dejala, da sta z otrokom ču-
stveno zelo povezana, in tako
bo tudi ostalo, vendar pa ne
smete biti preveč dominantni,
saj sta si z otrokom najbrž tudi
zelo različna. Letošnje leto bo
odslej za vas takorekoč ideal-
no, lahko se lotite vseh večjih
sprememb, tako glede službe
kot tudi obnove zdravja in
energije nasploh, v vsem boste
uspešni, še posebej v delovnih
zadevah. Lahko zamenjate
službo že letos ali pa naslednje
leto v drugi polovici leta.
Pravzaprav se vam bo ponudi-
lo več možnosti, kot si mislite.
Tudi s partnerjem se bosta do-
bro razumela, kakšne spre-
membe v vajinem odnosu so
možne leta 96. Vsekakor vam
priporočam, da ste v nasled-
njih letih zelo aktivni na vseh
področjih, ki jih v svojem živ-
ljenju želite spremeniti, tudi
zdravje vam bo dobro služilo,
vendar pa pazite pri prehrani,
prav tako se izogibajte preti-
ravanju nasploh, še posebej
pred polno luno ali ob njej. Na
vas ima namreč močnejši
vpliv, saj ste bili rojeni tik
pred polno luno. Za vas je naj-
bolje, da vsak mesec živite bolj
delovno in aktivno v času od
prazne do polne lune, v času,
ko pa mesec pada, pa bolj
umirjeno. Vaš čas sta poletje
in jesen, od marca do junija pa
traja napornejše obdobje, zato
si v te mesece ne nalagajte pre-
več obveznosti, še posebej pa
pazite na zdravje, na ženske
organe, hormonsko stanje in
grlo. Če boste svoj prirojeni ri-
tem spoštovali, boste občutno
bolje in dalje živeli.
Šifra: Sonce
Rojena sem v znamenju
škorpijona. Zanima me moja
prihodnost, vse o ljubezni,
službi in zdravju. Ali bom
ostala za vedno v tej službi?
Kako nti kaže v odnosu s part-
nerjem, ali si je moj otrok pra-
vilno izbral šolsko usmeritev?
Ivana: Letošnje leto vam bo
zelo naklonjeno na mnogih po-
dročjih. Morda ste še do pred
kratkim čutili nekaj zastojev,
vendar pa se je Jupiter pred
kratkim premaknil naprej in
vam tako olajšal dogajanje
I RASTLINE IN Ml
Kompost
Kompostiranje odpadkov
je najprimernejši način za
odstranjevanje komunalnih
odpadkov.
ompostimo lahko komu-
nalne odpadke samé ali sku-
paj z blatom iz čistilnih na-
prav. Skupno kompostiranje
temelji na aerobnih biolo-
ških procesih. Pri tem proce-
su mikroorganizmi razkraja-
jo organske snovi v od-
padkih.
Pri kompostiranju se
zmanjša volumen odpadkov
za polovico, skrajša se pro-
ces mineralizacije, v postop-
ku pa dobimo končni pro-
dukt - kompost. Tega upora-
bimo za gnojenje tal.
Za kompostiranje sta po-
membna naslednja faktorja:
zagotovljena prisotnost zra-
ka, da ne pride do gnitja, ter
primerna vlažnost, ki jo do-
sežemo z mešanjem blata iz
čistilnih naprav. V privatnih
kompostih vlago dovedemo
tako, da kup občasno poli-
vamo.
Pravilno pridobljen kom-
post ima ustrezno razmerje
med dušikom in ogljikom ter
visoko stopnjo razkrojnosti
snovi.
Glede na dozorelost, ki je
odvisna od stopnje razkroja,
ločimo sveži in dozoreli
kompost. Sveži kompost vse-
buje veliko organskih snovi,
ki jih mikroorgamizmi še
razkrajajo, zato ga ne smemo
zakopavati, ker bi lahko pri-
šlo do gnitja in s tem do po-
škodb rastlin.
Dozoreli kompost je higi-
ensko neoporečen, rastline
ga dobro prenašajo.
MIRAN VOGRIN
NAŠE ZDRAVJE
Zlati nasveti za kolenske sklepe
Nikar ne počivaj, saj s poči-
vanjem zarjaviš. Giblji se čim
več, kajti sklepni hrustanec
nima krvnih žil, saj se hrani le
z menjajočo obremenitvijo in
razbremenitvijo.
Če imaš prekomerno telesno
težo, moraš shujšati, preko-
merna telesna teža ne škoduje
le srcu in krvnemu obtoku,
ampak tudi kolenskim skle-
pom. Če počepnete, razbreme-
nite kolena, tako da si pri po-
čepanju pomagate. Stoli in na-
slanjači naj imajo višji sedež
in višja naslonjala za roke, ta-
ko, da se pri vstajanju lahko
Oprete na njih.
Nikar ne dvigujte težkih
bremen. Kolenski sklep je naj-
bolj obremenjen pri dvigova-
nju in spuščanju bremen. Dvi-
gujte breme čim bolj ob - k te-
lesu. Ne stojte, ne hodite dalj
časa. Obremenitev, ki traja
predolgo privede do artroze.
Kdor mora pri delu dolgo časa
stati, naj v pavzi sede ali leže
na hrbet in goni z nogami kolo
— kolesari v zraku. Nosite čev-
lje z nizkimi petami. Pri čev-
ljih z visokimi petami so kole-
na v stalno skrčenem položaju.
Mišice so prekomerno napete,
povečan je pritisk na medko-
lenske ploščice, poslabša se
preskrba sklepnega hrustanca
s hranljivimi snovmi. Imejte
čevlje z mehkimi podplati, po
možnosti z gumijastimi pod-
plati ali pa z mehkimi vložki,
čim bolj trda so tla, tem bolj je
obremenjen kolenski sklep.
Izogibajte se prekomernemu
čepenju ali sedenju na petah,
v takšnem položaju se zviša
pritisk na sklepni ploskvi in
na medkolenski ploščici, kot
na sami stegnjenici. Bolje je,
če pokleknete le na eno kole-
no, drugo pa imate čim bolj
v ravnem položaju.
Za vadbo se priporoča pla-
vanje in kolesarjenje ter cilja-
ne vaje za kolena. Nogomet,
squash in tenis niso primerni
za kolena. Torej: ležite na hr-
bet in gonite kolo.
Dr. BLANKA RATAJ
Št. 32 - 11. avgust 1994
33
Št. 32 - 11. avgust 1994
134
Št. 32 - 11. avgust 1994
351
borza dela
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
29.7.: Anica MEDVED iz
Rimskih Toplic - deklico, Ro-
mana PRASNIKAR iz Loke
pri Zidanem mostu — dečka,
Cvetka FLERE iz Nazarij
-	dečka in Sonja BUKOVŠEK
iz Ponikve - dečka;
31.7.: Darja FAJFAR iz Pre-
bolda - dečka, Karmen ŠMEN-
DROVIČ iz Vojnika - deklico,
Zofija VIŠNJAR iz Vitanja
-	deklico in Tanja PEVEC iz
Griž - dečka;
1.8.: Sonja ROBIDA iz Mo-
zirja - dečka, Lidija DVOR-
ŠAK iz Lesičnega - deklico, Jo-
landa PEČNIK iz Laškega
-	dečka, Nataša KUGLER
ŽERJAV iz Smartnega v Rožni
dolini - dečka, Bernardka
OGRINC iz Podplata - deklico,
Danica LONČAREK iz Celja
-	deklico, Nataša KOVAČIČ iz
Celja - dečka in Nada LJUBIC
iz Tabora - deklico;
2.8.: Štefka GORENJAK iz
Celja - deklico, Brigita GAVEZ
iz Grobelnega - dečka in Mar-
jetica ŽOLNIR iz Šmartnega
v Rožni dolini - dečka;
3.8.: Irma ŠPITALAR iz
Sevnice - deklico, Božica
DROŽDAN iz Sevnice - dečka,
Vesna MATERIČ iz Celja
-	dečka in Bernarda KORO-
ŠEC iz Mozirja — dečka;
4.8.: Milena MIHEVC iz
Rimskih Toplic - deklico in
Martina FALE iz Šmartnega
ob Dreti - deklico.

Laško
Poročilo se je 23 parov od
tega: Miran GO VEK iz Dobr-
teše vasi in Marjeta OGRINEC
iz Laškega, Zoran KORE-
NJAK in Alenka ŠUSTER,
oba iz Celja, Srečko VREČKO
in Saša ZAJC, oba iz Celja,
Aleksander LUKIĆ iz Postoj-
ne in Petra Roswita PETERF
iz ZRN, Renato KLENOVŠEK
in Danijela ŠTOJS, oba iz
Rimskih Toplic, Jadranko
MEDJIĆ iz Trnovega nad La-
škim in Beata VERGOLA iz
Bratislave, Branko RIZMAL
in Silva TRATNIK, oba iz Žal-
ca, Damjan MOTOH iz Dra-
melj in Martina KOŠIR iz
Šentjurja, Robert KRAMER iz
Prožinske vasi in Marija GO-
RIŠEK iz Svetine, Marko VO-
ZLIČ iz Šmartnega v Rožni
dolini in Marjeta TROBIŠ iz
Loč pri Celju, Danijel KNEZ
iz Gozdeca pri Laškem in
Ivanka FERME iz Zgornje Re-
čice pri Laškem, Alojz MLA-
KAR iz Svetlega dola nad Što-
rami in Ida PINTAR iz Slatine
pri Dobju, Stevica ČEKO iz
Splita in Irena PUNGARTNIK
iz Laškega, Robert VINKO in
Tanja VESELKO, oba iz Celja
ter Ciril Metod KOVAČ iz Lo-
ke pri Planini in Helena ŽI-
BRET iz Visoč pri Šentjurju.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Franc BELE
in Sonja POLAJŽAR iz Svete-
fa Jurija,
¡alee
Zakonsko zvezo so sklenili:
Stanislav TRATNIK in Kar-
men RANČIGAJ oba iz Marija
Reke ter Bogdan MAHOR iz
Zakl in Damjana VOVK iz Go-
milskega.
SMRTI
Laško
Umrli so: Amalija GLA-
VAČ, 92 let iz Jagnenice, Sta-
nislav DIACI, 55 let iz Govc in
Marija BELEJ, 86 let iz Rifen-
gozda pri Laškem.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Vincenc FRECE,
50 let iz Voduc, Marija MA-
STE, 80 let iz Hotunj, Rudolf
JAGODIC, 49 let iz Planine pri
Sevnici, Vincencij MARTIN-
ČIČ, 69 let iz Stopč, Ivan JEV-
ŠENAK,- 88 let iz Šentjurja,
Marija HRASTNIK, 80 let iz
Repuža in Josip ŠMID, 61 let
iz Šentjurja.
Velenje
Umrli so: Safet BASIČ, 48
let iz Velenja, Edvard VIŽIN,
63 let iz Slovenj Gradca, Mar-
ko ARISTOVNIK, 19 let iz
Škal, Antonija ROMIH, 82 let
iz Pongraca in Anton PO-
CAJT, 71 let iz Velikega vrha.
Žalec
Umrli so: Joško ŠPAN, 33
let iz Pongraca, Ana KAČ, 82
let iz Arje vasi, Matilda KO-
LAR, 89 let iz Hramš, Simon
PERC, 63 let iz Polzele, Marija
HOLOBAR, 81 let iz Žalca,
Marija MARKO, 66 let iz Za-
homc in Marija UDRIH, 73 let
iz Lovrenca na Pohorju.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 15. avgusta
bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon (0609) 616-978,
od 16. avgusta dalje pa dr. vet. med. Marija Rup, telefon (0609)
616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte-
vilko mobitela 0609 618-772.
Št. 32 - 11. avgust 1994
36
Št. 32 - 11. avgust 1994
37
Št. 32 - 11. avgust 1994
38
Št. 32 - 11. avgust 1994
391
Št. 32 - 11. avgust 1994
|40
Napisi ne padalo
Nekatere vežejo na nekdanje tozde tako lepi spomini, da
se nikakor ne morejo ločiti od njih. Če so jih že ukinili, naj
ostanejo vsaj table, so rekli nostalgično razpoloženi na Prvi
osnovni šoli v Celju.
Kriminal tudi na
pókopallÉcu?
V Rimskih Toplicah očitno
primanjkuje rož. Nekateri
kot kaže ne vedo, kje bi lah-
ko kupili sadike, zato se od-
pravijo kar na pokopališče
in si izberejo rože, ki so jim
najbolj všeč. Le zakaj bi jih
drago plačevali, če pa so na
grobovih na voljo zastonj, pa
še izbira je velika?
Kraljica z napako
Jezerska kraljica, ladja, ki
po novem prevaža obisko-
valce Slivniškega jezera, je
sobotno otvoritveno vožnjo
uspešno prestala. V nedeljo
pa se je zataknilo, saj je sredi
jezera nekaj »crknilo«. Kapi-
tanu je nekako le uspelo, da
je barko spravil nazaj v pri-
stan. Še najbolj zadovoljni
so bili pri vsem skupaj pot-
niki. Odnesli so jo brez ve-
slanja, pa še denar so dobili
nazaj, čeprav je vožnja z za-
stoji vred trajala dobro uro,
tako kot je bilo obljubljeno.
Pa naj še kdo reče, da na
kozjanskem morju ni lepo!
Na pomoči
Gerlančeva Nacional soci-
alna zveza Slovenija usta-
navlja dobrodelni sklad
SLOS. Glede na delo in
uspešnost zveze bi jim sveto-
vali, naj raje kličejo SOS za
svojo stranko.
NI vse v denarju
Veliki konjiški gostinec si
je zaželel novi mercedes in se
s kupom orlov odpravil
v Nürnberg. Do kupčije je
bilo vse v redu, nato pa so se
začele muke. Do Šentilja se
je kopal v znoju in iskal
gumb za nastavitev klime,
nakar je skoraj zmzrnil in se
pošteno prehladil. Denar je
res sveta vladar, a včasih tu-
di pamet nekaj velja.
Plemenite misli se krešejo
Na turistični prireditvi na Dobrni se je grof Franc Dobrn-
ski z mečem pazljivo dotaknil predsednika krajevne skup-
nosti Dobrna Romana Ramšaka, ta pa se je verjetno spraše-
val, kakšne koristi mu bodo prinesle plemiške časti. V oza-
dju so stražarili častni gostje: župan celjski Anton Roječ, šef
Zdravilišča Dobrna Darko Urbancl in celjski izvršnik Jože
Zimšek. Prvi se je očitno prav dobro zabaval in bržčas
razmišljal o tem, kako lepo je bilo v grofovskih časih. Dru-
gemu so brki zakrili nasmešek in ob očitkih, ki so prihajali
iz plemiških ust na račun zdravilišča, so se zožile še oči.
Tretji je gledal precej mrko. So časi grofovske oblasti res
minili?
bodlce
Ob pisanju in komen-
tarjih o beguncih po-
zabljamo — na begun-
ce pred odgovor-
nostjo.
Posledica stanja
v elektrogospodar-
stvu je — *redukcija«
v denarnici.
Kdor v politiku vidi
»odrešnika«, sodi
— med krivoverce.
MARJAN BRADAČ
Turistična sezona je v zenitu,
temperatura dviga se v HIT-u.
Poslanci naši že so na dopustih,
kupujejo blago po sezonskih popustih.
A kaj bi mikala jih razprodaja,
bolj roji po glavi jim zakonodaja.
Vlada poslala je nov sveženj ukrepov,
nam porabnikom povsem nelogičnih sklepov.
Gospodarski kazalci se nenehno dvigujejo,
a cene se višje spet in spet oblikujejo.
Pa pustimo ekonomske zakonitosti ob strani,
rezultati v naših žepih so več kot na dlani.
FRANCI ČEČ
NAJ MUZIKANTI POVEDO'
»Prejmite lepe pozdrave iz izleta po Mad-
žarski. Škoda, da vas ni zraven!«
Tako so se nam javili nekateri naši člani,
ki so se organizirali in poletne dni popestrili
z veselim izletom. Verjamemo, da so se imeli
lepo, mi pa z vso paro »sopihamo« naprej.
Zdenka Gotar iz Doblatine 2 v Laškem,
pa je prepričala naše člane, da so poslali
največ glasovnic prav za njeno šalo z naslo-
vom Oprane hlače. Žreb pa je nagrado do-
delil še Srečku Sakelšku iz Brezove
2 v Celju.
Šala tedna
Oprane hlače
Janezka nekega dne ni bilo
v šolo.
Tovarišica: »Janezek, za-
kaj te ni bilo v šolo?«
Janezek: »Mama mi je hla-
če oprala.«
Tovarišica: »Zakaj pa te potem ni bilo
v šolo naslednji dan?«
Janezek: »Jaz sem šel v šolo, pa sem videl
na vašem balkonu, da se sušijo hlačke in
sem mislil, da ne bo pouka.«
9
V gozdu
V nekem gozdu jena deblu pisalo: »Tukaj
sem bil s svojo ženo in bilo mi je zelo lepo.
Čez nekaj dni je nekdo dopisal: »Tukaj sem
bil brez svoje žene. Bilo je še lepše!«
Pred ogledalom
»Zakaj stojiš z zaprtimi očmi pred ogle-
dalom?«
»Rad bi videl, kakšen sem, ko spim.«
Šale so prispevali: Zdenka GOTAR iz Laškega,
Gabrijela ZORIČ iz Celja, Janez GRADIŠNIK-
SLEMENŠEK iz Javornika, Viktor TOVOR-
NIK iz Dobja pri Planini, Štefka KRAJNC iz
Kozja, Hedvika MUŠIČ iz Škofje vasi in David
KOLAR iz Polzele.
Najboljši
Peter: »Moj stric je direktor banke in če
eno samo uro sedi v naslanjaču, že zasluži
100 mark«.
Tone: »Moj stric pa je advokat. Če se eno
uro pogovarja z ljudmi, že ima v žepu 200
mark.«
Vili: »To ni še nič. Moj stric je župnik.
Enkrat na teden govori 10 minut ljudem,
potem pa potrebuje kar štiri može, da pobi-
rajo denar.
Smrt
Janez in Miha sta umrla. Prvi je šel v ne-
besa, drugi pa v pekel. Med dopustom se
srečata na oblaku. Miha pripoveduje o vti-
sih iz pekla.
»Delam dve uri na dan, stanovanje je v re-
du, hrana dobra, le malo vroče je.«
Janez iz nebes pa se pritožuje: »Delati
moramo dvanajst ur na dan«
»Kako to«, vpraša Miha.
»Premalo ljudi imamo, pojasni Janez.«
Pasja hrana
»Ali bi lahko dobila zavitek hrane za psa,
prosim,« pravi gospa trgovcu.
»Seveda, gospa soseda. Svetoval bi vam
nekaj novega: pasji kolač z aromo poštarje-
ve noge.«
Skromni krojač
Janez prinese krojaču blago za hlače in
vpraša, kdaj bodo gotove.
Krojač: »Čez štirinajst dni.«
Janez se začudi: »Ja kako se pa preživljaš,
če vsakih štirinajst dni narediš po ene
hlače?«
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali: _
Moj naslov:_
Zna potegniti na svoj mlin
Milan Anderlič iz Šempetra je običajno
prvi v igri, ki se ji reče »vagone priklapljat«
na kakšni gostiji. To pa zato, da dobi največ
poljubov. Že po tem bi lahko človek sklepal,
da je muzikant in da pač zna »vodo« nape-
ljati na svoj mlin, čeravno sam pravi, da je
bil slab na »gobcu« in boljši pri harmoniki.
»Od sedmega leta naprej igram, ko mi je
oče kupil majhno češko harmoniko. Največ
je bilo šranganj, kjer sem bil običajno na
strani šrangarjev. Večkrat se zgodi, da po-
tem na gostijo te šrangarje tudi povabijo in
pri tem tudi kakšno ušpičijo. Kot na primer
- ukradejo nevesto. Zgodilo se je, da so svat-
je to opazili in začela se je dirka z avtomobi-
li. Še dobro, da se komu ni kaj zgodilo.
Mislim, da nekateri običaja ne razumejo in
pri tem pretiravajo, saj so včasih nevesto
skrili v hišo ali na senik in še to le za kratek
čas, toliko, da so jo potem lahko spet nazaj
prodali. Na Kozjanskem so dolge ohceti, na
Koroškem pa bogate. Od tam sem vedno
prišel s polnimi žepi, saj imajo običajno
kakšno žlahto onstran meje, največ pa se
nabere pri povšter tancu.
Vagone res priklapljamo, če jaz igram na
ohceti. Igra poteka za vrati, kjer se že v na-
prej dogovorim z nevesto, da se nama prik-
ljuči še en >vagon<, priklop pa izgleda kot
poljub. Vendar pa naslednji ne dobi poljuba
ampak >focn< v trenutku ko nastavi >mulo<.
Tako prihaja za vrata po eden in eden, na-
staja kompozicija in seveda smeh, ker novi
>vagon< pač ne ve, kaj se mu bo zgodilo. Bil
je že primer, da je deklina iz neporavnanih
računov prišla na svoj račun in primazala
prišleku tako močno >klofuto<, da je ubožca
skoraj pobralo.
Tudi prstan iščemo z nosom po moki. In
ker moka draži, pride do kihanja, tako da so
nekateri beli kot mlinarji. Ali pa plešemo
z napihnjenimi baloni, kjer mora priti do
tesnih objemov, saj je >vic< ravno v tem, da
mora balon čimprej počiti.
Veliko izkušenj sem si nabral tudi s fol-
kloro, s katero že dolga leta sodelujem.«
EDI MASNEC
Ena iz Milanovega rokava
Ko se srečajo trije veliki, vedno pride do
hvale. Rus pravi: »pomislite, kako smo pri
nas produktivni. Mi pričnemo delati kom-
bajn 31. aprila, prvega je že na promenadi.«
Američan: »To ni nič, mi pričnemo delati
tovarno avtomobilov v ponedeljek, v torek
je že prvi avto zunaj!«
Slovenec pa pravi: »Ha, mi pa zjutraj po-
stavimo pivovarno, opoldne pa so že vsi
pijani.«