580
To in ono.
selkih povestih. V opisovanju spominja mnogokrat Turgenjeva. V Berolinu je pa umrl 2. grudna prolega leta pesnik Ludovik Jakobovski, rojen 1.1868. v Strelni na Poznanjskem, ki je bil vzgojen samo nemko. Da bi spoznal slovanske odnoaje, potoval je 1. 1899. po Ruskem in pisal svojim pri-teljem: Za nas Nemce ima rusko tiho in molee carstvo nekaj nepojmljivega, a moji prijatelji, ki so bivali v Rusiji, so se vraali od tam s isto novimi mislimi. Meni se zdi, da ko stopimo na rusko zemljo, moramo zavrei celo kopo predsodkov." Smrt ga je prehitela, ko je hotel natanneje prouiti slovanske razmere.
Rusko olstvo. Iz Literaturno - naukovega Vistnika" povzemamo sledee podatke o ruskem olstvu. olstvo na Ruskem sicer napreduje naglo, a seveda bo preteklo e precej asa, preden bo celo ogromno cesarstvo tako preskrbljeno s olami, kakor so zapadne drave. L. 1896. v sedemnajstih gubernijah e ni bilo v proraunu olskih potrebin, v dvanajstih se je dalo za olstvo 10/0 skupnih izdatkov, v osmih pa od 20 do 40/o. Zdaj je pa mnogo bolje. Najbolj se mnoe- cerkvene upnijske ole, ki so osnovane na verski pravoslavni podlagi. L. 1885. je bilo teh cerkvenih ol 7.700 s 184.000 uenci, ez pet let 1.1890. 19.135 s 530.000 uenci, 1.1898. pa je bilo e 39.650 ol z 1,450.000 uenci, katerih vzdranje je stalo 10,154.000 rubljev. Primeroma mnogo je enskih srednjih ol. Po uradnem izkazu jih je sedaj 476 s 129.462 uenkami. Te ole stanejo 7,138.047 rubljev, od katerih pa plauje vlada samo 600.000 rubljev.
Kako se mnoe Madjari. Madjarov se na Ogrskem uradno nateva vedno ve, dasi je znano, da se madjarski narod sam ne mnoi po tevilu. To mnoenje je isto umetno. Tam deluje zdaj e dvajset let Osrednje drutvo za pomadjarjenje rodbinskih imen". To drutvo je izdalo letos statistien izkaz o svojem delovanju. Iz tega izkaza posnemamo, da se je uradno pomadjarilo od 1. 1853. do 1900 ni manj, nego 25.283 imen. Zadnjih deset let so se Madjari umetno pomnoili za 2667 rodbin. Med temi so veinoma judje, ki svoja nemka imena (Rosen-stingl, Bernstein, Jeiteles itd.) zamenjujejo s pristnimi madjarskimi imeni. Tu pa seveda niso vteti tisoi Slovanov, ki svoja slovanska imena piejo z madjarskim pravopisom in veljajo za prave Arpa-dovce.
Brsojavljenje breg Me se vedno bolj izpopolnjuje. Kakor znano, je iznael tako brzojavljenje Italijan M ar coni. Zdruene drave severo-amerike so se pogodile njim, da napravi celo mreo takih brzojavnih postaj ob njihovem morskem obreju.
Te postaje bodo sprejemale brzojavke od ladij, ki prihajajo iz Evrope na daljavo 200 morskih milj. Marconi izjavlja, da bo kmalu tako izpopolnil svojo iznajdbo, da bo moi brez ice brzojaviti 400 milj dale. Potem bi bilo mogoe po pomorskih prehodnih postajah brzojaviti brez ice iz Evrope v Ameriko. To bi bilo desetkrat ceneje od sedanjega brzo-javljanja po kablu.
Sestavine sraka. Doslej je bilo e znano, da je zrak, ki nas obdaja, sestavljen iz kisika in duika in da ima v sebi tudi o g 1 j i k o v o k i s-lino, amoniak, argon, helij, rudninske d"lce in neke organine tvarine. Ramsav in Travers sta pa nala v njem e doslej neznane pline: neon, ksenon, kripton in metargon. Neona pride samo en delec na 40.000 delov zraka. V aru (spektrum) ima svetle rudee, oranne in rumene rte. Gostota mu je 9-6, atomska tea 19-2. Ksenona je jako malo v zraku in e ni natanneje doloen. V aru ima iste rte, kakor argon, samo da so drugae vsporejene. Kripton je manj hlapljiv od duika in kisika, ima gostoto 22-47; o njem se sodi, da je prvina, in zato so mu dali znak Kr". V aru ima dve sijajni rti, rumeno in zeleno. Metargon ima gostoto 1987, njegov ar je jako podoben aru ogljikovega kisa. Charles F. Brush pa naznanja, da je nael nov plin eterion, ki je v zraku in se razteza tudi e izven ozraja v svetovje. Nael ga je, ko je prevajal toploto v razredenih plinih. Silno hitro prevaja eterion toploto. Tako je redek, da preinja tudi trde tvarine Ugovarja se sicer, da eterion ni samostojen plin, a Brushevi poskusi so vsaj opozorili kemike, da prouujejo ta vani plin. Koliko tvarin dihamo vsak hip, a se jih niti ne zavedamo !
O. Anton Petruevi, kanonik v Lvovu, je slavil dn 24. prosinca osemdesetletnico svojega rojstva. Napisal je mnogo zgodovinskih in jezikoslovnih razprav. Rojen 18. prosinca 1. 1821. v Do-brjanah v Galiciji, je obiskal prve ole v Striju, gimnazijo in bogoslovje v Lvovu. Preiskal je mnogo arhivov, iz katerih je nabral obilno gradivo za kulturno in knjievno zgodovino Malorusov in Poljakov. Z bistrim razumom je presojal vire, pri emer mu je dobro sluil njegov udovito krepki spomin, ki ga tudi v visoki starosti ni zapustil.
Etnografini koncerti. V Peterburgu je sklenilo Obestvo ljubitelej estestvoznanija, antropologiji i etnografii", da bo prirejalo koncerte, pri katerih se bodo izvajali napevi raznih narodov. Za te koncerte so doloene velikanske, ukrajinske, beloruske, poljske, litavske, bolgarske, eke, idovske in gruzinske pesmi. Pri teh koncertih bo mogoe primerjati glasbenega duha raznih narodov.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si