GEOGRAFSKI OBZORNIK
ne Turčije, Bolgarije, Jugoslavije ter Bosne in Herce-
govine na Dansko.
V knjigi uporabljena razdelitev Evrope ni pregled-
na, čeprav je res, da je glede tega težko najti kakšen
res uporaben ključ. Težko je namreč »zložiti« skupaj
posamezno državo, zlasti še tedaj, ko gre za večje
države.
Ta problem se pri Sloveniji ne pojavi. Na karti na
straneh 74 in 75 (v merilu 1 : 800.000) je tako rekoč
vsa Slovenija. Tuji turist v Sloveniji tako glede tega ne bo
imel težav, pač pa jih bo imel zaradi številnih pomanj-
kljivosti. Kar preveč napak se je prikradlo na to kar-
to, zlasti še tedaj, če jo motrimo s slovenskimi, torej
s strožjimi očmi. Tujec npr. ne bo opazil pravopisnih
in podobnih napak pri pisanju krajevnih imen. Ker pa
je atlas izdala slovenska založba, je toliko bolj čud-
no, da je prišlo do tovrstnih napak.
Glede na to, da gre za cestni atlas Evrope, ki je
v prvi vrsti namenjen turistom, je treba še posebno kri-
tično pregledati cestno omrežje in slovensko turistič-
no ponudbo, kot sta prikazana na tej karti. Zal je ravno
glede tega opaziti veliko grobih napak. Na karti je
avtocesta zgrajena že do Kopra in Nove Gorice, pa
tudi mimo Murske Sobote skoraj do madžarske meje.
Ni pa je med Vranskim in Žalcem in od Grosupljega
do Ivančne Gorice. Tudi obvoznica okoli Ljubljane še ni
dokončana. Pomanjkljivo je ostalo tudi cestno omrež-
je, posebej še z vidika kategorizacije posameznih cest-
nih odsekov. Cesta čez Črnivec naj bi tako bila
pomembnejša kot cesta skozi Tuhinjsko dolino, cesta
od Škofje Loke po Selški dolini pa pomembnejša kot
od Škofje Loke po Poljanski dolini do Zirov in naprej
do Logatca. Ta cesta je označena kot stranska cesta.
Pomembnejša od nje naj bi bila tudi cesta čez Klad-
je preko Cerknega do Zelina in od Gorenje vasi čez
Lučine in Črni vrh na Polhov Gradec vse do Ljubljane.
Glede tega je torej v Sloveniji marsikaj pomeša-
no in vsak turist z avtomobilom bo to tudi sam kaj kma-
lu ugotovil. Če karto še naprej opazujemo predvsem
skozi turistična očala, moramo ugotoviti, da Sloveni-
ja na tej karti ponuja turistom bore malo, vsekakor mno-
go man[kot premore. Manjka cela vrsta smučišč (Kanin,
Vogel, Črni vrh, Rogla, Mariborsko Pohorje itd.), zdra-
vilišč (Moravske toplice, Terme Lendava in Ptuj, Dolenj-
ske in Šmarješke toplice, Čatež itd.). Zreče so sicer
napisane, vendar niso podčrtane z modro, kakor so
označena zanimiva mesta oziroma kraji. Nasploh je
tako označenih krajev v Sloveniji zelo malo. Po dru-
gi strani pa so turistično zanimivi kraji tudi takšni, ki
se nam zdijo (skoraj) povsem nezanimivi, npr. Lokve,
Črni vrh pri Godoviču itd. Turistično zelo zanimiva je
v Sloveniji samo Postojnska jama in nič drugega. Niti
Bled, niti Portorož, niti Škocjanske jame, niti katera od
drugih turističnih privlačnosti.
Še bolj nedosledne so informacije, ki se nanaša-
jo na specifične turistične zanimivosti, kot so npr.
dovi. Tako je npr. posebej označen brežiški grad, •
pa ni blejskega gradu, gradov Bori, Štatenberg, Dor-
nava itd. Od samostanov premoremo samo samostan
Pleterje, nikjer pa ni samostana Stična, saj naselja Stič-
na sploh ni na karti.
Velika pomanjkljivost te karte je tudi v tem, ker s slo-
venskimj imeni sploh ne seže preko meja države Slo-
venije. Če že Klagenfurt ni Celovec ali Villach Beljak
ali Trieste Trst, potem bi morale biti vsaj Karawanken
Karavanke, saj so navsezadnje tudi slovensko in celo
najdaljše slovensko gorovje. Podobno se je zgodilo
tudi na slovensko-hrvaški meji, kjer piše samo Zumbe-
račka gora, ne pa tudi Gorjanci.
Pravzaprav je teh nedoslednosti in netočnosti toli-
ko, da vseh ni mogoče našteti in to navzlic dejstvu, da
je v primerjavi s sosednjima državama Italijo in Avstri-
jo karta Slovenije relativno na redko popisana in pori-
sana. Krivda za to seveda pade tudi na založbo, ki
je ta atlas izdala, ni pa se potrudila, da bi pomanj-
kljivi in napačni italijanski original popravila oziroma
dopolnila. S tem je pravzaprav tudi sama prispevala
k širjenju pomanjkljivih in napačnih informacij o Slo-
veniji. Sodelavci slovenske izdaje cestnega atlasa so
se preveč nekritično oziroma premalo resno lotili svo-
je naloge. Tako je za tuje turiste Cestni atlas Evrope,
vsaj kar zadeva Slovenijo, manj uporaben. Atlas je
izdala Založba Mladinska knjiga, natisnjen pa je bil
v Italiji.
DEJAVNOSTI LGD JESENI 2 0 0 1
Aleš A. Smrekar
EKSKURZ IJE : T ržašk i zal iv (22.9 2001): Dr. Mi-
lan Orožen Adamič, višji znanstveni sodelavec na
Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, nas
bo seznanil z naravnogeografskimi in družbenogeo-
grafskimi značilnostmi in problemi naše edinstvene
morske pokrajine-Tržaškega zaliva. Poudarek bo na
osnovnih značilnostih obalnega morja in dejavnostih,
ki so z njim povezane. Spoznali bomo tudi rastlinske
in živalske vrste našega obalnega pasu.
Okvirna pot: Ljubljana-Valdoltra-Debeli rtič-Ko-
per-lzola-Piran-Portorož-Sečovlje-Seča-Ljubljana.
Opomba: Ekskurzija bo potekala z ladjo od Debe-
lega rtiča do Sečovelj, z vmesnimi postanki na komunal-
nih privezih. Ob prijavi na ekskurzijo lahko (neobvezno!)
naročite kosilo na ladji. Izbirate lahko med sardelami na
žaru (500,00 SIT), kalamari na žaru (1.000,00 SIT) ali
škarpeno brez glave na žaru (1.000,00SIT). Na ladji
bo mogoče kupiti tudi pijačo. Zaradi stroškov prevoza
z ladjo je cena ekskurzije izjemoma 5.000,00 SIT za čla-
ne in 6.000,00 SIT za nečlane.
Blejsko jezero (13.10.2001): Dr. Irena Rejec
Brancelj, znanstvena sodelavka na Inštitutu za geo-
fijo, nas bo seznanila z geografskimi značilnostmi
ilefikega jezera in njegovega pojezerja. Obravnavali
GEOGRAFSKI OBZORNIK
bomo dejavnosti, ki odločilno vplivajo na kakovost
voda. Predstavljeni bodo dosedanji sanacijski in resta-
vracijski ukrepi (urejanje kanalizacije, dovod vode iz
Radovne, natega), povezani z jezerom. Seznanili se
bomo z dejavnostjo limnološke postaje na Bledu in
z najnovejšimi raziskavami.
Okvirna pot: Ljubljana-Bled-Vintgar-pojezer-
je - l imnološka posta ja-Otok-B led-L jub l jana.
Kamniška Bistrica (3.11. 2001): Mag. Va-
lentina Brečko Grubar, ki bo vodila ekskurzijo,
je asistentka na Oddelku za geografijo Filozofske fakul-
tete. Ekskurzija je namenjena raziskovanju stopnje spre-
menjenosti vodnega toka Kamniške Bistrice. Reko bomo
spremljali ob njenem toku. Preučevali bomo tudi pomen
še ohranjenih odsekov v njenem toku, vlogo poplav-
nih površin in stika reke z obvodnim prostorom.
Okvirna pot: Ljubljana-Stahovica-Kamnik-Ho-
mec-Domžale-Bišče-poplavna območja med Zaloko,
Vidmom in Beričevim-Ljubljana.
Kot posebno darilo je Ljubljansko geografsko
društvo za svoje člane pripravilo brezplačno ekskur-
zijo:
Plazišče Stožje pod Mangartom (8.9.2001):
Blaž Komac, mladi raziskovalec na Geografskem
inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, nas bo vodil po
plazišču pod Mangartom. Spoznavali bomo procese,
ki so 17. 11.2000 povzročili ujmo in v pogovoru z do-
mačini razmišljali o obnovi življenja in dejavnosti na
ogroženem območju. Načrtujemo do dve uri hoje po
spodnjem delu plazišča do Mangartske planine. S se-
boj imejte veljavno osebno izkaznico ali potni list.
Okvirna pot: Ljubljana-mejni prehod Rateče-mej-
ni prehod Predel-Mangartska planina-Log pod Man-
gartom-Ljubljana.
Zaradi zvišanih stroškov znašajo cene ekskurzij
po novem za člane Ljubljanskega geografskega druš-
tva 3.500,00 SIT, za nečlane pa 4.200,00 SIT. Prija-
vite se lahko po telefonu 01 200 2730 . Prosimo, da
telefonsko sporočilo o prijavi pustite na telefonskem
odzivniku. Prijava je veljavna ob hkratnem vplačilu na
žiro račun: 50100-620-133-05-1010115-1620908.
Prosimo, da potrdilo o vplačilu prinesete s seboj na
ekskurzijo. V kolikor bo ekskurzija polno zasedena,
bo to objavljeno na telefonskem odzivniku. Odhodi na
ekskurzije so ob sobotah ob 7.00 s Kongresnega trga
v Ljubljani.
PREDAVANJA: Mehika - o človekovih pravi-
cah v Chiapasu in želvah v Kar ibskem mor ju
(16. oktober 2001): T ina Ban je leta 2001 v Mehi-
ki preživela šest mesecev. V tem času je sodelovala
pri ekološkem projektu, s katerim so na nekaterih oto-
kih v Karibskem morju poskušali izboljšati življenjske
razmere za želve. Drugi del njenega bivanja in pro-
stovoljnega dela je bil posvečen Indijancem v provin-
ci Chiapas. Predavateljica nam bo predstavila osnovne
naravnogeografske poteze Srednje Amerike in aktual-
ne politične, gospodarske ter socialne razmere na tem
območju.
Podorni relief v Julijskih Alpah (20 11 2001 ) :
Mati ja Zo rn , diplomant Oddelka za geografijo
Filozofske fakultete, je v diplomski nalogi obravnaval
podorni relief v Julijskih Alpah. Predstavil nam bo osnov-
ne značilnosti podornih procesov in reliefa ter na pri-
meru Ziljske doline, Gorenjske in Zgornjega Posočja
razložil posledice podorov v pokrajini. Spregovoril bo
o še posebej zanimivih in za slovenski svet novih spoz-
nanjih o dobraških podorih, ki spreminjajo do sedaj
veljavno prepričanje.
Značilnosti vodnega toka in sledilni prod-
nik (18. 12.2001 ): Dr. Matjaž Mikoš, profesor na
Katedri za hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in
geodezijo, nam bo predstavil osnove hidrologije,
predvsem z vidika njihove geomorfne vloge. Pod nje-
govim vodstvom je potekal patentiran projekt »sledil-
nega prodnika« - naprave, v osrčju katere so senzorji,
ki zaznavajo gibanje. Na podlagi analize gibanja sle-
dilnega prodnika lahko sklepamo na osnovne značil-
nosti vodnega toka, ki je valil prodnik.
Predavanja so tretji torek v mesecu, ob 19. uri,
v dvorani Zemljepisnega muzeja (vhod skozi trgovi-
no Kod&Kam), Trg francoske revolucije 7, v Ljubljani.
GEOGRAFSKI VEČERI: Okvi rna politika Evrop-
ske skupnost i do voda (9.10. 2001 ): Dr. Bor i s
Kompare, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geo-
dezijo, Oddelku za hidrotehniko, nam bo predstavil
t. i. Water Framework Directive (WFD). Seznanil nas
bo z najpomembnejšimi zahtevami, ki jih WFD prina-
ša Sloveniji na področju gospodarjenja z vodami in
v kolikšni meri bodo zahteve WFD upoštevane v no-
vem zakonu o vodah, ki je v pripravi. V ospredju pred-
stavitve bo zaščita voda in okolja nasploh, poudarek
pa na emisijsko imisijskem monitoringu.
Geografske razsežnos t i mednarodnih
konvencij (13.11.2001 ): Mag. Mit ja Bricelj, sve-
tovalec vlade Republike Slovenije na Ministrstvu za oko-
lje in prostor za področje mednarodnih in meddržavnih
obveznosti na področju voda bo predstavil poglavit-
ne vsebine Konvencije o sodelovanju pri varstvu in traj-
nostni rabi reke Donave (Donavska konvencija) ter
Konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih
območij Sredozemskega morja (Barcelonska konven-
cija) z vidika lastne izkušnje.
Geografski večeri so drugi torek v mesecu, ob
19. uri, v dvorani Zemljepisnega muzeja (vhod sko-
zi trgovino Kod&Kam), Trg francoske revolucije 7,
v Ljubljani.
31
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si