Štev. 80
I krono temeljne pristojbino ^' Cer ^ Sal< ,orelf in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuje
c er od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron,
za pol leta 4 krone za četrt leta 2 krom; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" v Celju.
Bodočnost naše mladine.
(Sodba slovenskega akademika o aka-
de mične m Stadiju.)
II.
Ko abitarijent po dovršeni matari uživa
vrlo zaslužene počitnice veselo in brezskrbno,
pač malokedaj na to misli, kaka mu bode bo¬
dočnost, kak mu bode nadaljnji študij njegov;
njega skoro edina skrb je, da ne zamudi termina
za inskripcijo. Ko pride oktober, odločiti se
mora za eno štirih fakult. Istemu, ki je toli srečen,
biti sin bogatih ali vsaj premožnih staršev, je
ložja izvolitev bodočega stanu, kakor ubogemu.
Veselje ali drugi merodajni faktorji so odločilni,
drugače pri ubogemu Njemu mora biti razun
idealizma tudi up na bodoči materijalni uspeh
merodajen, in ko bo premotrival različne stroke,
zašel bo mogoče kmalu k medicini, ne vede, da
ni vse zlato, kar se sveti. Bodoča samostojnost,
popolna neodvisnost, nepričakovani materijelni
uspehi so privlačne sile. Te tri pojme natanč¬
neje raztolmačiti in dokazovati, kako se vara
isti, ki na nje upa, bilo bi zelo lahko, a zahte¬
valo bi mnogo prostora in časa. Le to eno naj
pomisli vsak, ki se misli posvetiti medicini: V
koliko se uresničijo zgoraj navedeni pojmi pri
kateremkoli občinskem zdravniku ali zdravniku
bolniških blagajn? Ali ni razmerje med dolgim,
težavnim, dragim in nevarnim mediciničnim
ukom in tako idealnim in vabečim končnim
ciljem popolnoma neprimerno? Objektivno pre-
motrivanje teh prašanj bo marsikateremu poka¬
zalo, da v tem stanu ni mogoče najti popolnega
zadoščenja in zadovoljnosti.
Stroški študija:
V koliki meri so narastli stroški visokošol¬
skih študij v zadnjih desetletjih, kaže preraču-
nanje kapitala, ki je naložen v študijah akad.
poklicev. Kot najboljši dokaz naj služi medici-
nični študij; vračunjeni seveda niso stroški gim-
naz jalnib let. V dosego medicinske diplome po¬
trebuje se dve leti več, nego v drug'h strokah,
namreč šest let. Ž vljenje za ta čas, (zelo drago),
kolegnina, takse za izpit in enaki izdatki pri¬
dejo nizko proračunjeno na 14 000 K, k temu
treba računati druge knjige in pripomočke za
študije, razun tega dve leti bolniške prakse
(kjer se dobi prav nič, ali pa zelo malo plačo),
nadalje prostovoljno leto pr: vojakih, ako prira-
čunamo še 1000—2000 K ki jih potrebuje mladi
zdravnik, da se uredi, ko se nastani, dobimo
svoto okroglih 22 000-25 000 K. Vrhutega s tem
še ni rečeno, da dobi mladi zdravnik takoj
prakso, ki ga more živiti. Akad. poklici dan¬
danes ne poplačajo več stroškov in časa, ki se
porabi za učenje; 'kdor nastopi takoj po maturi
kot uradnik v kako službo, in si s tem prihrani
približno 25.000 K. je gotovo na boljern
Črtica o gozdni stelji.
(Beseda našim kmet o m. Poroča inžener
Ferdo Lupša)
Bliža se čas, ko se bode naš kmet zatekel
zopet v gozd, da se preskrbi s potrebno steljo
za bližajočo se zimo. Zato se mi zdi prepotrebno,
da pišem danes o važnosti gozdne stelje, kajti
premnogokrat sem že opazoval, posebno po naših
spodnještajarskih pokrajinah, kako neusmiljeno
se ravna skoro povsod z gozdi, kako brezmi
selno se ti cd dne do dne uničujejo in pustošijo.
Mnogo je krajev, kjer so stali pred desetimi leti
še krasni gozdi, a danes se nahaja tamkaj le
gosto grmovje in vresie, ki ne donaša posestniku
prav nikake koristi, zemlji pa znižuje rodovitnost
bolj in bolj.
Večkrat sem že slišal, da odstranjenje
stelje gozdu prav nič ne škoduje. Da pa se vsi
tisti, ki to trde, motijo, sledi že iz tega, da je
površje zemlje s tem, da mu odstranimo odejo,
izpostavljeno raznim elementarnim vplivom.
Ležeče listje obdrži gozdnim tlom potrebno
vlažnost ter daje drevju obenem tudi dober
gnoj ki pospešuje rast. Ako odstranimo gozdu
mah in listje, začne pešati tudi rast drevju, to
je dokaz, ki se vjema v resnici s skušnjo in
zato je opravičeno, ako rečemo, da je prepo¬
gosto grabljenje listja prvi začetek uničevanja
vseh naš 1 h krasnih gozdov, Le poglejmo si gozde,
iz katerih se vedno spravlja listje, kaka zani¬
krni so; nasprotno pa so gozdi, v katerih ostane
listje včasih ležati, krasni, v njih se pospešuje
r .st in razvijanje dreves. V prvih bomo našli
večjidel le prav nizko in bolj gomovju podobno
drevje, a v zadnjem le izrastla, gosta drevesa in i
površje zemlje je zarastio z gostim mahom. J
Zaano je. da potrebujejo poljske rastline
veliko redilnih snovi iz zemlje, ene več, druge
manj in ravno isto velja tudi o drevju, bodisi
sadnem ali gozdnem. Največ redilnih snovi
srkata iz zemlje n. pr. hrast in bukev, za njimi
drugi listovci, šilnata drevesa in končno borovec.
Kemija uči, da potrebuje bukev polovico več
pepelnatih delov nego borovec Ako torej od
stranju emo takšnim drevesom, ki rabijo veliko
pepela, opadio listje, ki je obenem tudi le edini
gnoj gozdnim drevesom, tedaj izsesajo ta seveda
kmalu ondotno zemljo in ni mogoče, da bi tukaj |
! zrastlo kedaj lepo drevo Zato se vidi mnogo¬
krat. da nadomestijo listnate gozde šilnati, kajti
ti rabijo manj snovi; končno, ko je zemlja že
popolnoma izsrkana, pomro tudi ti in poprej
krasni senčnati gozd se kaže v podobi nizkega
grmovja in vresja ali pa je nastala pusta pu
: ščava in žgoča prerija, kakor se to vidi po
mnogih krajih Amerike.
Pri pogostem grabljenju se vsakokrat iz
grabi tudi nekoliko površne rahle zemlje, tako
da pridejo tanjše korenine kmalu na dan. V
takih gozdih se prav rad vgnezdi knaver in se
zaležejo vsakovrstne gosenice in mrčesi; če pa
pride nad gozd še ta nadloga, tedaj >e preo
staia drugega nego posekati ga. Kmet pravi sicer
i mnogokrat: res je lep gozd velike vrednosti, a
j večje vrednosti bi bil ta prostor, ko bi ga ob
| sejal z žitom, ovsem itd. ne misle, da jim pri
!'- prinaša gozd, pravilno oskrbljen, še veliko več
! dohodkov.
O važnosti, katero daje opadio listje gozd
nemu drevju, zhajo navadno le skušeni tehniki,
katerih imamo mi žalibog še vedno premalo. O
I vittehberšk'h gozdih pripoveduje n. pr profesor
! Baur v nekem spisu: „Kjer so pograbili vso
i steljo iz gozdov, izpremenili so lepe gozde, zase-
i jane s krasnimi drevesi, sčasoma v pusto pu-
: ščavo, in tudi zemlja je postala nerodovitna. 8
Vsak gozdar naj pomisli tudi materijelnih
dobičkov, katere mu donaša les, predno se od¬
loči popolnoma pograbiti listje. Kdo zamore tajiti,
da les človeku ni najpotrebnejše blago? Ozrimo
se na okrog ia našii bodemo, da je les v zvezi
z našim življenjem od tistega časa, ko nam je
tekla lesena zibel, do one dobe, ko nas polože
zopet k večnemu počitku v leseno krsto. Po¬
mislimo. koliko lesa se potrebuje v kupčiji, in¬
dustriji itd. Ako pogledamo različne izdelke,
zapazimo povsod več ali manj občudovanja
vrednih reči, ki so izdelane iz njega, mizarji,
tesarji, kolarji, kiparji in drugi poslužujejo se le
lesa; drugi rokodelci imajo zopet lesena orodja
itd. Poglejmo si samo kmetska orodja: plug,
grablje, kose, s-ikire, motike itd, vse ima lesene
držaje. Sodi, v katerih se shranjuje zlata vinska
kapljica, so tudi leseni. Koliko lesa se nadalje
potrebuje pri železnicah in tega temveč, čimbolj
se te gradijo in razširjajo. Čimbolj se množi
omika, tembolj se nam torej potrebni gozdi tem
važnejši so ti našemu kmetu ne le zastran
lastaih potreb, ampak (udi zavoljo prometa In
ker je dokazano in izpričano, da gozdu nič bolj
ne škoduje, kakor grabljenje vse stelje, zato je
ravnanje vseh tistih kmetovalcev, ki vse od
padke iz gozdov potrebijo, napačno, in to tem¬
bolj ker v praktičnem življenju nahajamo ljudi,
ki delajo to le iz navade. Koliko plevela in
nevžitnih trav najdemo n. pr. ležati po poljih,
po mejah in pašnikih, ki služijo tukaj le v nad¬
lego, namesto da bi jih spravili domov ter po
rabili za steljo in tako ohranili svojim gozdom
njih odejo. V tem je pred nekoliko leti storila
saksonska vlada za ondotno gozdarstvo pomem¬
ben korak ter je dokazala, da se s takim rav¬
nanjem pospešuje gozdarstvo kakor tudi polje¬
delstvo.
Torej gospodarji, da bodete imel; lepe goz¬
dove jemljite iz nj h steljo zmerno, to je ne
I vsako leto na enem in istem prostoru. To naj
bi bila prva točka v pravilih umnega gospo¬
darstva ki je, kakor sem že večkrat v poprejš
njih spisih povdarjal, ena najvažnejših strok
človeškega pridobitnega dela. Vsak gospodar, ki
dela tako. ne koristi le sam sebi, ampak celim
pokrajinam. Gospodarji, bodite si v svesti, da
morate gozde, katere ste neoškodovane podedo¬
vali, kakor sveto imetje ohraniti svojim potom¬
cem. nikakor jih ne skušajte pustošiti, sicer ne
branite naroda pred bedo, ampaK nalagate mu
še sami velika bremena in težave v podobi ne¬
pravilnega gospodarstva.
Celjske in štajarske novice.
(Promocija.) Na graškem vseučilišču je bil
dne 9 t. m. gosp. cand. med. Fran Čeh, ljuto¬
merski rojak, promoviran doktorjem vsega zdra
vilstva. Častitamo!
(Odlikovanje.) Poroča se nam iz Loke pri
Zidanemmostu, da je bil c. kr. žandarm gospod
Avgust Petrak, rodom Savinjčan, povodom oprav
Ijanja svoje službe na dvornem lovu v Miirzzu-
schlagu od Nj. Vel. ruskega carja Nikolaja II. s
srebrno kolajno odlikovan.
(Po Gleispachovem zistemu) Uvodni članek
zadnje „Suist. Presse 8 prinaša take gorostasnosti
iz „plodonosnega 8 delovanja predsednika graškega
466
nadsodišča, da si ne moremo kaj, da ne bi vsaj
v izvlečka seznanili naše cenjene bralce z vse
bino omenjenega članka. Kakor je znano, so usta¬
novili za nemške juriste, ki se posvetijo sodnemu
poklicu, v Mariboru neki tečaj, v katerem naj
bi se ti gospodje naučili slovenščine, da bi mogli
uradovati med slovenskim ljudstvom. Pozvali
so tudi avskultante slovenske narodnosti, da se
udeleže tega tečaja, ko so se pa le ti oglasili za
udeležbo se jih je v dekretu, s katerim se je
dovolil vstop nemškim avskultantom, naravnost
prezrlo, nemškim in nemško mislečim se je pa
dovolilo 200 K osebne doklade. Torei Slovence se
prezira, Nemcem se daje doklada! Ia ta doklada
se izplačuje leta in leta, dasiravno kurzovci v
drugem, tretjem letu ne znajo še sestaviti niti
najpreprostejšega slovenskega zapisnika. Pa čemu
bi se tudi učili, ker potem izgube doklado, ako
izjavijo, da „znajo slovenski". Torej je teh 200 K
prava pravcata podpora nemške lenobe, medtem
ko morajo Slovenci delati zanje Tako se je zgo
dilo n. pr. pri zadnjem porotnem zasedanju, da so
bili pri sedmih obravnavah petkrat zapisnikarji av
skultantje slovenske narodnosti, N mci pa samo
dvakrat, dasiravno je b lo pri sodišču deset
nemških avskultantov in samo štirje slovenski.
In to še ni vse. Slovence se brez pravega vzroka
in potrebe prestavlja na Kranjsko, da se na
njihovo mesto spravi Nemca. Avskultant Mihelič
je bil prestavljen v Ljubljano in ker ga tamkaj
niso rabili, v Kranj, dasiravno so vsled tega
ostali v Mar boru samo trije slovenščne zmožni
avskultantje. Ali kaj to briga slavno gospodo,
samo da je zopet prostor za kakega Nemca
prazen! Kaj takega je res samo v Avstriji mo
goče in sicer samo pod okriljem c. kr. germani
zatorja grofa Gleispacha, katerega najsrčnejša
želja je pač, da bi č.m prej izginil v krtovo de
želo zadnji c. kr. sodni uradnik, kateri se še upa
imenovati Slovenca. To so razmere, ki so res
sramota za dvajseto stoletje
(Pommer v Celju.) Klavrno, nad vse klavrno
je poročilo graške .Tagespošte" o shodu, na ka
terem je govoril znani klobasar državnega zbora,
poslanec Pommer, ali da ga boljše poznate „ah-
tunknacuk". Poročilo govori najprej o ognju na
Ostrožnem, ki je bil baje kriv, da je bila ade-
ležba vzlic odsotnosti .fajerberkarjev" in drugih
nenavzočih .izvenredno dobra", kar pomeni, da je
bilTerschekov salon skoraj prazen. O celem dveur-
nem klobasanju gospoda Pommerja poroča „Tages
pošta" v šestih vrstah in v dvanajstih vrstah
konec govora, s katerim je Pommer pokadil več
nega ministrskega kandidata Derschatto, menda
da bi se mu nekoliko prislinil. Med drugimi se
je zahvalil Pommerju v imenu celjskih nemških
obrtnikov neki Mortel za njegovo .energično"
delovanje v prid nemškemu obrtništvu, (rado¬
vedni smo, kaj je gospod Pommer tako kunšt-
nega storil) in poročila je konec. Pommer je šel
sedaj drugam klobasat.
(Predrznega izzivača) imenujejo celjski
.Nemci" nekega slovenskega celjskega obrtnika,
ki je razposlal svojim naročnikom vabila na
daljnje naročevanje v slovenskem in nemškem
jeziku. Torej to je izzivanje! Alije tudi izzivanje,
da ima nemški trgovec Jakovv.tscb slovenski
napis? Ali je izzivanje da je isti trgovec raz¬
poslal cele tisoče slovenskih reklamnih listkov
po celi celjski okolici in savinjski dolini? Ali je
tudi izzivanje, da ima nemški trgovec Schmidi
slovenski napis? Ali je ono medeno sladko ble¬
betanje vaših uslužbencev s slovenskim ljudstvom
tudi izzivanje? Ali je morda celo lov slovenskih
kupcev za nemške prodajalne po celjskih ulicah
tudi izzivanje? Ha, nesramneži, tega pač ne na
zivate izzivanjem, pijavke, ki se hranite z žulji
slovenskega ljudstva, ki je žalibog še vedno tako
omamljeno po vaših sladkih besedah, da vam
znaša svoj težko prisluženi denar. Ne, to ni iz¬
zivanje, kakor ni izzivanje, da isti vaši usluž¬
benci, ki se sladkajo našemu dobremu in pošte¬
nemu ljudstvu, dokler mu ne izcimijo zadnjega
vinarja iz žepa, potem se mu pa rogajo še prej,
predno stopi iz prodajalne na ulico. Lopovi, ki
porabite vsako priliko, da mečete za slovenskim na¬
rodom najostudnejše psovke, ki nahrulite vsakega
kakor divji psi, če ga slišite, da govori slovenski,
in to povsod, na ulici in v javnih lokalih, samo
ne tam, kjer mu vlečete denar iz žepa vi hočete
koga imenovati izzivača! Vi, ki vas pošten
Nemec niti opljuvati neče, vi, ki vas pozna celi
svet kot ljudi brez značaja brez iskrice poštenja,
vi se drznete komu zabrusiti besedo izzivač v lice!
Krivoprisežniki, skrijte se, da vas pošten človek
videl ne bo, ali kaj, saj vas je sram, kolikor
psa strah. Pa le počakajte, tudi naš preprosti
narod vas bo spoznal, in potem bo vašega iz
zivanja konec Mi bomo z vsemi našimi močmi
delovali na to, da pride naš narod čim prej do j
spoznanja, da redi s svojo srčno krvijo vas, gadjo i
zalego, na svojih prsih.
(Odhod vojaških novincev.) Včeraj je bilo j
poulično življenje v Celju jako živahno. Ulice so j
bile polne vojaških novincev, ki so pojoč in j
vriskajoč prihajali od vseh strani, da zadovolji
svoji vojaški dolžnosti. Vkljub mnogobrojni mno- j
žici pa ni bilo nikakih izgredov, kar gotovo ne :
bo povšeči izvestni gospodi, ki tako rada porabi ■
vsako priliko, da proglasi naše ljudstvo za raz ,
bojnike in ub jalce. Proti večeru so odhajali no
vinci na kolodvor. Tu se je pač zgodilo nekaj,
česar n kakor ne moremo odobravati, temveč
moramo najostrejše grajati. Fantje si pač dajejo
ob taki priliki poguma s petjem in vriskanjem
in kdo bi j'm tudi to zameril, saj tri leta niso
kratka in vojaška služba tudi ni bogve kako
prijetna, kako si jo pa lahko predstavljajo, jim
je pokazal sinoči vodja transporta, poročnik
Ki lian, ki je na ulici udaril nekega novinca s
pestjo v obraz. Ne vemo kako naj bi imenovali
ta čin c in kr. častnika. Vsekako bi bilo dobro,
da se pojasni tem gospodom, da imajo pred
seboj ljudi, ne pa živino.
(Celjski magistrat — pruski urad.) Ej,
ni dobro če se ga človek malo preveč naleze,
kajti potem mu uide marsikatera resnična čez
zobe, katere ne bi 3’cer nikdar izrekel. Taka se
je zgodila tudi celjskemu mestnemu vrtnarju,
ki oskrbuje nasade v mestnem parku Možiček
je v nedeljo najbrž malo pregloboko pogledal
v kupico in zavžiti alkohol mu je odprl srce in
usta, da je svojemu pivskemu tovariša odkril
vse skrivnosti svojega domoljubnega srca in s
preprostimi besedami kar najjasnejše označil
svoje in svojih gospodov, sedanjih gospodarjev
v mestni hiši, patrijotično prepričanje rekši:
,Da, da, prijatelj, ti moraš seveda biti Avstri-
janec ali pri meni je to drugače, ker jaz sem —
v pruski službi!" Kaj pa hočete potem —
kakoršen gospodar, tak tudi hlapec.
(Celjska policija se mora podržaviti!) Ta
izrek se je čul prošii petek z ust vsakega pa¬
metnega, nepristranskega človeka, ki je bil okrog
5. ure popoldne na celjskem glavnem trgu. kajti
da bi se taki prizori še kedaj ponavljali, kakor
ga je bilo tedaj videti, bi bila sramota za c. kr.
oblast, sramota za vsakega poštenega državljana,
za celo državo sploh. Nastopi celjske policije so
dobro znani izza časa blagoslovljenja celjskega
.Narodnega doma" in češkega obiska, znano je,
da tako pristranskega redarstva ni najti v Av¬
striji, kakor v našem nemčurskem Celju, aii to
so le nastopi v gotovih slučajih, prava narav
celjskega redarja se kaže mnogo lepše v nje
govem vsakdanjem delovanju ko dela iz lastnega
nagiba, ne na izrečno povelje višje oblasti in
pouličnega moba. Bilo je prošii petek okrog 5.
ure popoldne, ko so trije fantje pojoč prikora¬
kali po glavnem trgu, kjer jih je ustavil redar
Golob in jim napovedal aretacijo, če ne utihnejo.
Fante se izgovarjajo, med tem pa prisopiha
redar Gratschner in popade enega izmed fantov
in ga podera na tla. Fant je udaril z glavo na
tla, da je kar zazvonelo. Trg je bil poln gledalcev,
Prvi je bil na mestu marker Iha iz kavarne
.Merkur". On in Stigerjevi hlapci so pomagali
fantje metati po tleh in jih potem zvezati. Ljudje
so začeli mrmrati, kajti ves prizor je bil tako
poživinjeno nečloveški, da se je vsakemu trezno
sodečemu človeku gabil. Osvetlili smo že svoj
čas nekoliko Gratschnerjevo .delovanje", prinesli
so že drugi slovenski časopisi vesti o uprav ne¬
človeškem službenem postopanju tega človeka
ali ta slučaj je še najbolj dokazal, da Gratschner
ne zasluži imena človek in da je največja sra¬
mota za mestni urad, da trpi v svoji službi
take ljudi. Vemo, da se hoče Gratschner s svojim
divjanjem^ prikupiti na zgor, ker baje še ni de¬
finitiven, ali ako ima še kaka druga oblast v
tem oziru le najmanjši vpliv, mora to človeče
izginiti iz Celja. Sicer pa najodločnejše zahte¬
vamo od naših poslancev, da zberejo gradivo
in store potrebne korake, da se odvzame mestu
redarstvo in izroči državi, kajti da bi se taki
slučaji ponavljali, kaj takega se pač ne sme
več trpeti.
(Velenjska železnica) preide z dnem 1. ja¬
nuarja 1. 1904 v državno upravo, kar pomeni za
prebivalstvo savinjske doline precejšnjo prido¬
bitev, ker bodo osebni in tovorni tarifi vsled
tega precej nižji kakor so bili doslej, ko je bila
železnica v upravi južne ,železnice. Naj bi se
prizadeti činitelji tudi o pravem času pobrigali,
da bi se ustanovil za to progo tudi nekoliko
pripravnejši vožnji red V prvi vrsti bo treba
vpeljati kak večerni vlak iz Celja in v Celje,
kajti sedanji vožnji red je tako reven, da bi bilo
skoraj boljše, ako bi ga sploh ne bilo.
(Žalsko učiteljstvo) priredi na čast vsem
tovarišicam — Terezinam v sredo, dne 14 t. m.
ob pol 8. uri zvečer v Hausenbichlerjevi gostilni
v Žalcu zabavni večer s petjem, igranjem na
gosli in glasovir, z družbinskimi igrami itd. Na
ta večer povabljene so vse p. n. tovarišice in
tovariši ter prijatelji šole in učiteljev
(Nova železnica.) Železniško ministrstvo ;e
podelilo L vitezu Mašeku pl. Bosnadol koncesijo
za pripravljalna dela za zgradbo industrijalne
železnice iz Petrovč do premogovnika v Za¬
bukovcih.
(DobrnBki shod.) Na shodu v Dobrni, ki
bode v nedeljo ob 3. uri popoldne v občipski
stavbi poleg šole, govoril bode deželni poslanec
dr. Ivan Dečko in mesto poslanca Ž čkarja, ki je
tokrat zadržan, menda drž. poslanec vitez Berks
in upamo, da še kateri drugi poslanec. Nadalje
bode govorili kaplan Scbreiner in tudi dr Veko
slav Kukovec iz Celja. Za shod se kmetje zelo
pripravljajo in bodo prišli iz vse okolice na ta
veliki shod v najobilnejšem številu. Zlasti mladi
svet živahno agitira za mnogobrojno udeležbo.
(Še nekaj glede shoda na Dobrni.) Shod
na^Dobrni bode zlasti zategadel velikega pomena
za naše kmetovalce, ker se bode govorilo o
gospodarskih zadevah. Poleg že do zdaj naznanje¬
nih govornikov je celjskemu političnemu društva
.Naprej" obljubil za ta shod tudi gospod poto¬
valni učitelj Franc Goričan svoje sodelovanje.
Govoril bode o vzrokih propadanja kmetijstva
in o pripomočkih, da se zboljša stanje naših
slovenskih kmetovalcih. Kmetje, ne zamudite te
lepe prilike in pridite na shod.
(Shod v Velenju) Ljudski shod v Velenju
je zadnjo nedeljo uspel nad vse pričakovanje
sijajno. Bilo je navzočih 1000 zastopnikov občin
okrajnih glavarstev Slovenji Gradec, Gornjigrad
in Celje. Ob splošnem odobravanju je govoril
državni poslanec vitez Berks o položaju v držav¬
nem zboru in zlasti o železniškem vprašanju in
celjski gimnaziji. Deželni poslanec Ivan Vošnjak
je v jako prikupljivem govoru pojasnjeval vpra¬
šanje domačih železnic, njih zgodovino in bodoč¬
nost. Ob obilem pritrjevanju je opisoval svoje
delovanje za ustanovitev kmetijske šole za
Spodnje štajarsko. Obema poslancema se je na
predlog kmeta Sevčnika izrekla zahvala in
zaupanje. Dr. Vladimir Sernec iz Maribora je v
obširnem govoru prav spretno razpravljal stanje
kmetijstva, zahteval ustanovitev kmetijske šole
in opisoval pomen zadružništva z izključitvijo
konzumnih družtev. Dr. Ljudevit Stiker je oži¬
gosal nečuveno izzivanje šoštanjskih Nemcev, ki
so sklenili Slovence bojkotirati, ter je še govoril
o raznih narodnih zadevah, Ko je pa govoril
zadnji govornik dr. Vekoslav Kukovec, ki je po¬
sebno bridke povedal o ponemčujočem delovanju
avstrijske vlade, zlasti z ozirom na imenovanja
nemških sodnikov in notarjev, tedaj je postajal
vladini zastopnik čemdalje bolj nervozen in j®
zahteval od predsednika župana Skaze, da go¬
vornika pokliče k redu, kar se ni zgodilo. Ob
burnem soglasju je bila sprejeta resolucija za
slovensko kmetijsko Šolo in zlasti ostra resolu¬
cija, da se vladnemu zastopniku naroči, naj spo¬
roči ministru najskrajnejšo nezadovoljnost šta-
jarskih Slovencev zaradi ponemčevanja dežele z
uvažanjem nemških uradnikov v spodnještajer¬
ska mesta in trge. Ob glasnem smehu zaradi
vladnega zastopnika, ki se s tem predlogom ni
467
strinjal, se je shod čez vse sijajno končal in
n avdu5ena množica, ki je blizu štiri ure nepre¬
mično stala na prostoru, se je razšla v najlep
še m redu dostojno na evoje domove. Natančneje
poročilo o shodu sledi prihodnjič. Danes kličemo
zavedni Šaleški dolini, naj jo B .g poživi na potu
narodnega napredka.
(fe Skal.) Naa ŠkalCan. je dosegla izyen
redna čast, da smo dobili svetovni glas z našim
premokopom, pa zadovoljni pač ne moremo biti
s tem izvenrednim darom božjim. Sicer je premog
sam čisto nedolžen, pač pa ne dim, ki se vali
vsied eksperimentiranja teh gospodov sz »šahta"
in ki daje premogu nekako ubožno spričalo. Če
gre človek po noči mimo premogokopa. zdi se
mu da puhajo nesnago sami peklenšeki iz pekla.
Ljudem dela ta nesnaga vedno večjo preglavico in le¬
tošnji poljski pridelki so imeli čisto »fabriško"
lice. Naravnost nevertetno je, da se državna
oblast ne zanima nekoliko več za to zadevo, in
ljudstvo bo moralo puseči k drugim sredstvom.
Za odmeno za to umazanost morajo ljudje v
bližini premogokopa plačevati baje premog še
mnogo dražje. Lep blagor za naš kraj to! Župan¬
stvo baje sploh ne more nič doseči, drugi uradi
molčijo, in kdo naj pomaga ljudem? Radovedni
smo, če-li se bo plačala ljudem odškodnina za
škodo in delo, ki jo je povzročil premogokop
vsied malomarnosti vseh teh gospodov! Pa se¬
veda je bolje pardonirati kapitaliste nego po¬
vrniti kmetu škodo. Ljudje se jezijo pa pomagati
si ne morejo. Bomo videli, če li je še kako sredstvo
zoper to kapitalistično kliko!
(Zahteve stavkajočih premogarjev v Trbov¬
ljah) Premogarji zahtevajo, da se pri vseh de¬
lavcih določi minimalna plača in sicer rudokopom
3 K na dan, prevažačem 2 K 60 v in za mlade !
delavce in ženske pa 1 K 60 v na dan Dosedaj ^
so imeli nekateri po 58 do 60 v na dan, kar je
naravnost škandal in očitno izkoriščanje delav¬
skih moči. In družba se še vedno upira ugoditi
pravičnim zahtevam ubogih delavcev. Sramota!
(Osebna vest) Načelnik železniške postaje
v Rajhenburgu, g. Fran Podkrajšek, se je vsied
poškodbe, ki jo je dobil na nekem izletu v Kam
nik, kakor smo svoj čas poročali, prostovoljno
odpovedal službi postajenačelnika in je premeščen
v Ljubljano.
(§ 19 pri ptujskem okr. glavarstvu) Možje,
ki so svoj čas skrpali naš državni zakonik, so
pač delali svoj račun brez naših spodnještajar-
skih političnih in drugih c. kr. uradnikov, kajti
kakor kaže sledeči slučaj, je pri nas § 19 drž.
tem. zakona samo zato, da se temeljito — pre
žira. Seveda so posledice tega preziranja tako
drastične, da bi se človek prav od srca nasme¬
jal, ako bi ne bile obenem tudi tako žalostne.
Kaj vse ne zakrivi zagrizen »Nemec" s svojo
piusaško zagrizenostjo. V občini Dravce v ptuj¬
skem okraju je imel geometer večji opravek.
Svoj prihod je naznanil županu s pristavkom,
da naj bodo posestniki zbrani ob 9 uri dopoldne,
Ker ga je pa drugo delo zadržalo, je prišel geo¬
meter šele ob 11. uri v Dravce in našel župana
samega, ki mu je odgovoril na vprašanje, zakaj
niso kmetje zbrani, da mu je prišlo od glavar¬
stva naznanilo, da geometra ne bo. Geometer
želi videti ta odlok. Župan ga mu prinese in tu
je stalo črno na belem, da pride pionirski bata¬
ljon na vaje v Dravce in da naj se zato vse
potrebno ukrene. Župan je, dobivši od glavarstva
nemški odlok, katerega ni niti on niti kdo drugi
znal raztolmačiti, seveda mislil na najbližje, da
mu glavarstvo odpoveduje prihod geometra. Na
vprašanje, zakaj nemškega odloka ne vrne, prav
župan, da se boji okr. glavarja ki bi ga vsied
vrnitve neusmiljeno opral. — Take so torej raz¬
mere pri nas, tako se izpolnjujejo določila na¬
šega državnega zakonika. Pa recite, da se nam
ne godi dobro pri nas na Štajarskem - a ^°
zahtevaš svojo pravico, te ozmerjajo, ako je ne
zahtevaš, se pa izpostavljaš vsak dan takim
»pomotam", kakor smo jo povedali zgoraj. Pa kaj
hočemo — Slovenec ima vz'ic temu nedotakljivo
pravico — plačevati davke in to je za ponižno
slovensko paro dovolj.
(Shod na Ptujski gori.) Shod ptujskega
političnega društva .Pozor" na Ptujski gori dne
11. oktobra se je izvrstno obnesel. Natančnejše
poročilo objavimo v petkovi številki. Slovenci
ptujskega okraja se začenjajo krepko gibati.
(Brzojavna hitrost.) Med novicami zadnje
5tev. čitam o »brzojavni tajnosti", hipoma mi
pride na misel, da bi morda bilo potrebno svetu
kaj o »brzojavni hitrosti" izvedeti, Prošlo ne
deljo sem oddal namreč v Zagrebu ob pol 9. uri
zjutraj brzojavko, ki je srečno ob 8. uri zvečer
dospela v Središče med tem ko sem sam prišel
nekoliko ur prej domov čemu torej naj človek
v nujnih slučajih zaupa morda brzojavn?
(Stara cesta pri Ljutomeiu) V nedeljo, j
dae 18. oktobra t. 1. popoldne ob 3 uri se pri- :
redi v gostilni g. Stanjka tombola v prid šolski i
mladini na Stari cssti. Vsi prijatelji šole se va¬
bijo na prav obilo udeležbo.
Vino v snažno in zdravo posodo!
Mnogokrat se je vinogradnike prepričevalno
svarilo v tem oziru, žalibog so bili ti opomini
večinoma — bob v steno Tudi letos smo na¬
hajali vina po mnogih krajih, tudi pri krčmarjih,
ki sicer navadno bolj skrbijo za sode, nego
kmet, pridelovalec vina sam, a kupujejo že taka
vina, ki imajo duh po pokvarjeni, nezdravi posodi.
Vinogradnik se neprijetnemu okusu svojega vina
tako privadi, da ga sp oh ne občuti več. Drugače
kupec, ki tako priliko zase izkoristi, da ceno
vinu zniža, ali ga pa sploh ne kupi. Vino ni
bolno, ampak napako, »duh po sodu, plesnobi
itd." ima vsied nezdravega soda, v kojem ga
hranimo.
Ako nisi imel svojih sodov dobro shranjenih, j
da sc ti plesnili, skrbi, da to odpraviš, sicer ne 1
devaj rajši vina v nje. Navadno se izvrši to delo 1
uspešno na jako preprost način, da se sod dobro
izpere in potem s sodo zakuha, kar se po potrebi
ponavlja. Voda in soda ste sredstvi, ki jih ima
lahko vsakdo pri rokah. Izmivanje z verigo itd.
je čisto dobro pr sodih, ki nimajo vratič in če
ni ravno potrebno izbijati dna, zopetno izpiranje
s čisto vodo, oziroma zakuhavanje s sodo pa
temu mora slediti. — Ako se sodu vzame dno,
na kar se obroči hitro zopet nabijejo, da ne
pride nesnaga med doge, osnaži se ga najboljše
z ostro krtačo, nazadnje se ga pa še vseeno za¬
kuha. Uspešno je zažiganje s špiritom, a treba
je več previdnosti, nego je imajo navadno vino¬
gradniki Zakuhava se tudi s svežimi tropi¬
nami i. dr.
Vsied zanemarjanja sodov pa sčasoma gni
jejo-trohnijo doge od znotraj. V takem slučaju
je treba sodarja. Proti uporabi žvepla za ohra
njenje sodov je mnogo čisto neutemeljenih pred
: sodkov, a vendar z žveplom ohranimo najlaglje
sode čiste in zdrave v vsakem slučaju, kakor je
j bilo Citati v zadnjih številkah »Domovine",
j S o t e 1 s k i.
Druge slovenske novice.
(Desetletnica »Slov. planinskega društva
v Ljubljani".) Dostojno je praznovalo naše vrlo
planinsko društvo svojo desetletnico in to slavlje
je pokazalo, da vživa društvo med celim slo
venskim narodom simpatije, kakor le maloka-
tero drugo društvo. Veselica v soboto zvečer je
napolnila prostorno »Sokolovo" telovadnico do
zadnjega kotička. Med navdušenimi govori, petjem
in godbo je večer prav hitro minil. V nedeljo
je bilo slavnostno zborovanje. Največje zanima¬
nje je vzbudilo poročilo o nesramnem nastopa¬
nju nemškega planinskega društva, ki si lasti
naše planine kot svojo last in našemu društvu
skuša povsod škodovati. Proti temu lopovskemu
nastopanju nemških privandrancev se je najod-
ločnejše protestiralo in sklenilo, da se nikakor
ne sprejme neke sprave, katero žele Nemci.
»Slov. planinsko društvo* bo hodilo svojo pot.
Pri banketu se je izgovorilo več krasnih napit¬
nic ustanoviteljem društva gg. Hauptmanu, Ko¬
renčanu in Škofu, načelniku savinjske podružnice
g. Kocbeku, častnima članoma g župniku Aljažu
in prof. dr. Frischaufu in drngim. Slavnost de
setletnice se je končala z največjim navdušenjem
za prihodnje plodonosno delovanje. Društvu že¬
limo najboljših uspehov in v ta namen poziv
ljamo naše ljudstvo, da pomaga društvu v
vsakem oziru da mu bo lažje vršiti svojo vzvi
šeno kulturelno nalogo.
(Posledice besede »smrkavec" ) Na Bohinj
ski Bistrici so prošli četrtek domači fantje v
gostilni Antona Zadnika po dokončanem delu
nekoliko pili. Med tem pride v gostilno neki
železniški delavec Biondič, rodom Hrvat, in začne
prepir. Ker ga je eden izmed fantov imenoval
smrkavca, je začel udrihati z nožem okrog sebe
in enega fanta tako zadel, da je bil na mestu
mrtev, druge tri je pa smrtno nevarno ranil in
potem zbežal. Orožniki so ga vjeli in izročili
sodišču. Na Bohinjski Bistrici bi bilo sedaj, ko
je tamkaj delavcev od vseh strani, pač potrebno,
da se uvede stalna nočna straža.
(Imenovanje) Konceptni praktikant dr.
Blaž Lahovn'k v Celovcu je imenovan deželno-
vladnim koncepistom in je dodeljen v službova¬
nje okrajnemu glavarstvu v Velikovcu. Dr. La¬
hovnik je najbrže edini Slovenec v politični
službi na Koroškem.
(Koroški deželni zbor proti slovenskemu
jeziku) V seji dne 9. t. m. je sprejel koroški
deželni zbor predlog, v katerem se protestira
proti »poslovenjenju" koroških sodišč. Predlog
se glasi takole: »Deželni zbor vojvodine Koroške
izraža svoje ogorčenje nad gibanjem, ki se kaže
zadnji čas in po katerem se hoče odstraniti do
sedaj pri koroških sodiščih udomačene običaje,
ki popolnoma odgovarjajo dejanskim razmeram
in praktičnim potrebam prebivalstva; s tem se
pa tudi hoče motiti narodni mir v deželi De
želni zbor nujno poživlja ministrskega predsed¬
nika kot voditelja pravosodnega ministra, da
takoj in z vso odločnostjo nastopi zoper te po-
skušnje poslovenjenja, ki so škodljive pravosodju
in tudi strankam." Kaj neumnejšega slavni de¬
želni zbor ni mogel pogruntati. Torej s tem, da
se zahtevajo že zdavnaj nam zagotovljene pra¬
vice, motimo narodni mir na Koroškem. To je
res dobro. Seveda da gospodom ni všeč, ako se
jim odvzame nekaj namišljenih pravic, ali pri¬
vaditi se bodo morali končno vendarle na dejstvo,
da tudi koroški Slovenci ne bodo večno spali
in se dali izkoriščati za sebične namene veliko
nemških agitatorjev.
(IstrBka in vipavska železnica) ste pač
sestrici druga druge vredne. 0 prvi se poroča,
da je pred par dnevi ostal vlak na progi in po
tovalci so morali potem peš nadaljevati svoj pot.
Vlak je dospel šele čez dva dni v Trst, ker se
je stroj pokvaril. — 0 vipavski železnici se pa
pripoveduje, da se na nekaterih postajah ne dobi
vožnjega listka, če se ga zahteva slovenski. Ako
se pomisli, da teče vipavska železnica po iz¬
ključno slovenskih tleh, je to pač skoraj never¬
jetno, ali dogodilo se je vendarle že večkrat.
Čudno, da se upravni svet, v katerem imajo
večino Slovenci, tako malo briga za take ne-
dostatke.
(»Deutsches Haus" v Trstu) Tržaški Nemci
so si s pomočjo pruskega denarja postavili svoj
dom, v katerem imajo sedaj svoja redna zbira
lišča. Celo nekako telovadno društvo so si
ustanovili, v katerem imajo večino c. kr. urad
niki. Radovedni smo, kaj bi se zgodilo uradni
kom slovenske narodnosti, ako bi zahajali v kak
»dom", ki bi bil postavljen recimo z ruskim
denarjem. Denuncijacij bi ne bilo ne konca
ne kraja.
(Starčevičeva slavnost), ki se je vršila v
nedeljo v Zagrebu in v Šestinah, je pokazala,
da se je v hrvatskem narodu dogodil popolni
preobrat. Ni ga več v narodu človeka, ki bi za¬
govarjal postopanje madžaronske vlade, razun
nekaj vladnih podrepnikov. Ves narod je prešinil
duh Starčevicev, duh svobode. Ogromna je bila
množica, ki se je udeležila blagoslovljenja spo¬
menika dr. Ante Starčevida na šestinskem po¬
kopališču, bilo je gotovo nad 10000 udeležencev.
Nebroj vencev so položili na Starčevicjvo go¬
milo, med njimi je bil krasen srebrn venec, ki
so ga žrtvovale vrle hrvatske žene. Vladni časo¬
pisi so previdno molčali o tej slavnosti, da ne bi
svet izvedel, da nima madžaronska vlada dru¬
gega za seboj kakor nekoliko svojih plačanih
mamelukov. Najveselejše, ker se je zgodilo pri
celi slavnosti, je pa sklep čiste stranke prava,
ki se je na skupščini v nedeljo združila s hrvat
sko stranko prava. Sedaj je torej združena vsa
hrvatska opozicija pod enim imenom in enim
vodstvom v hrvatski stranki prava, kar
468
mora razveseliti vsakega poštenega Hrvat?,
vobče vsakega Slovana. Z veselim upanjem smemo
torej pričakovati, da bo sedanjemu madžarskemu
zistemu kmalu odklenkalo. Dah Starčev dav naj
vodi naše brate kmalu do one svobode, katero je
želel svojemu narodu veliki Ante Starčeve.
Slava njegovemu spominu, živeli njegovi posne
movalci!
Politični pregled.
(Belgijski kralj Leopold) pride v obisk k
našemu cesarju. Dne 17. t. m. pride na Dunaj.
V zadnjem času so bile zveze med avstrijskem
in belgijskim dvorom skoraj popolnoma pretr
gane. Že po smrti prestolonaslednika Rudolfa se
je prijateljsko razmerje med obema dvoroma
zelo ohladilo. Ob priliki poroke nadvojvodinje
Štefanije, sedanje grofice Lonyay, se je nespo-
razumljenje še bolj poostrilo in nepomirljivost
kralja Leopolda ob smrti kraljice Henrijete je
napetost še povečala. Povod sedanjega obiska
je pač politične narave Kralj Leopold namerava
naprositi našega cesarja, da bi posredoval med
Angliio in Belgijo v zadevi države Kongo v
Afriki. Uravnale pa se bodo najbrž tudi razmere
med kraljem Leopoldom in grofico Lonyay.
(Obstrukcija v deželnih zborih) V kranj¬
skem deželnem zboru je zastavila katoliško na¬
rodna stranka dnevni red deželnega zbora s celo
množico nujnih predlogov in interpelacij. Namen
stranke je, z obstrukcijo prisiliti nemške vele¬
posestnike in napredno stranko, da sprejmejo
volilno reformo. — V češkem deželnem zboru pa
obstruirajo Nemci češko predlogo glede premembe
občinskega volilnega reda, Nemške stranke so
se popolnoma zedinile in sestavile posebni ob-
strukcijski odbor, ki naj vodi celo obstrukcijo.
(Ogrska kriza.) Cesar je sprejel v avdi-
jenci grofa Andrassyja in Štefana Tiszo. Za tema
dvema je prišel na vrsto Dezider Perczel, ali
nobenemu teh treh ni poveril cesar sestave no¬
vega ministrstva. Najbrž se bodo posvetovanja
še nadaljevala. Položaj je nespremenjen.
(Obsojeni srbski častniki.) Belgradsko vojno
sodišče je nekaterim častnikom, ki bo bili za
pleteni v niško zaroto, zvišalo kazen od 8 me
secev na 13 mesecev in jih degradiralo (ki major
in stotnik sta bila oproščena.
(V Macedoniji) je položaj nespremenjen.
Ustanovi se baje osem komisij pod vodstvom
enega avstrijskega in ruskega konzula, ki bodo
preiskale Škodo, ki se je zgodila prebivalstvu.
Iz Carigrada se poroča, da so v sultanovi palači
odkrili zaroto, katere namen je bil sultana |
pahniti s prestola. Dvajset častnikov so zaprli !
in umorili.
(Ruski car ne pride v Rim) Car Nikolaj
je nameraval obiskati laškega kralja v Rimu.
Ker pa socijalisti hujskajo ljudstvo, da bi carja
sprejelo z žalečimi demonstrac jami, bo potovanje
preloženo na drug čas.
(V vzhodni Aziji) bo najbrž v kratkem
zopet vojska. Japonci so zasedli mesto Masampho
na Koreji. Listi poročajo, da je Japonska podala
Rusiji ultimatum glede odprave ruskega vojaštva
iz Mandžurije. Pričakuje se, da se v kratkem
oficijelno napove vojska med Rusijo in Japonsko.
Rusija ima v vzhodni Aziji brodovje broječe 90
ladij.
Loterijske številke.
Gradec, 10. oktobra 1903: 27, 5 12 54 7.
Dunaj, ' „ „ „ 49 75 52 8 86.
Javna zahvala.
Jaž> podpisani Matija Zalaznik, posestnik
v Notranji gorici štev. 55 sem bil za svoj pod
zavkfovan proti požaru pri
zavarovalnici »Franco Hongroise“
katera mi je po požaru z dne 4. septembra t. 1.
potom svojega glavnega zastopa v Ljubljani celo,
nepnkrajšano zavarovalno svoto brez vsakega
odbitka danes izplačala, za katero kulantno
izplačanje škode tej zavarovalnici radovoljno
izrekam svojo najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 4 oktobra 1903. (422)
Matija Zalaznik 1 r
J. Svatek 1 r, priča. V. Ravnikar 1 r,, priča.
sezoni!
Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič
Celje, Stajarsfco * * * Podružnica ? Kranja, Gorenjsko
priporoča
svojo veliko za¬
logo različnih
poljedelskih
strojev, kakor:
gepeljne, mlatil¬
nice, čistilnice,
slamoreznice,
mline in stiskal¬
nice za grozdje
in sadje, vetr¬
nice, brane za
njive in seno¬
žeti, plnge itd.
/JL
hiša
vrtom, pripravna za trgovino, je za nizko ceno
-- naprodaj. ===
Pranou Kreuo v
( 424 ) 3-1
Več se izve pri
Laškem trgu.
Mlad
trgovski pomočnik
mešane stroke, vešč slovenskega in nem¬
škega jezika, želi z dnem IB. novembra
sedanjo službo premeniti.
Natančni naslov se izve pri upravni-
(417) 3-2
ništvu »Domovine".
po naj nižjih cenah. (398) —21
Slovenska tvrdka i
med. univ.
dr. Kerd. Kunej
bivši zdravnik ljubljanske bol¬
nice, usoja si slav. občinstvu
naznaniti, da ordinira od
današnjega dne naprej kot
okrožni zdravnik na Vranskem.
Vransko, 12. oktobra 1903.
(421) 3-1
-B-
Vincenc Čamernik
kamnoseški mojster
Oelje * ISTova -ulica št. 11 * Celje
priporoča k sezoni svojo mnogobrojno
zalogo raznovrstnih
grobnih
spomenikov
iz različnih marmorjev, granita in
syenita po konkurenčnih cenah.
Cerkvena, monumentalna in vsa v to stroko
spadajoča dela.
(412) Postrežba točna in solidna. 8-3
noge
in samci
se bliža!
8
m
v
v
Trgovina z železnino „MERKUR“
•v C®1 ju, Graška cesta štev. IS
priporoča svojo veliko zalogo
najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje lite
žele. ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬
ske a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, odbije in
strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter o k-v za okna
vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode
tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd.
Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje),
lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že’
lezne trgovine spadajoče predmete.
m- Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ^
^ Bogata izher vsakovrstnih nagrobni h križev. 9K-
Postrežba točna
f/.v/.Vt**
Y. y:Y:X
m
,V*\V,V
*.'vXv'!j
Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju.
Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si