Mladinska organizacija ne bo enakopravna z drugimi drubenopolitinimi organizacijami toliko asa, dokler ne bo imela svojih stali. ele potem, ko se bodo v skupnem dogovarjanju kresala mnenja, ko bomo ustvarili dialog, ele takrat bomo postali enakopraven sogovornik. Tako je ocenil slabosti ZSMS eden naih sogovornikov na majski okrogli mizi, ko smo se z mladinci nae obine pogovarjali o vlogi mlade generacije in njene organizacije v nai drubi.
Le e nekaj dni nas loi do zaetka 11. kongresa Zveze socialistine mladine Slovenije, ki bo tokrat v Novem mestu. Mladi pravijo, da bo ta kongres po eni strani pomenil nadalje-vanje, po drugi strani pa prekinitev dosedanje prakse. Nada-Ijevali bodo z vsem tistim, kar je e doslej rodilo sadove in prekinili s tistim, kar je to organizacijo odtujilo od veine mladih. Kajti ne smemo si zatiskati oi pred resnico. Zveza socialistine mladine sicer formalno zajema irok krog mla-dih, le malo med njimi pa je tistih delavnih mladincev, ki skuajo v okviru svoje organizacije spreminjati svet, torej si prizadevati, da bodo njihovim interesom, problemom in elajm prisluhnili tudi drugi in jih potem skuali razreiti s skupnimi momi.
Sicer pa se zveza socialistine mladine tudi ni vedno uk-varjala s problemi, ki najbolj zanimajo in tarejo mlade. Zapi-rala se je v krog mladinskih funkcionarjev, torej tistih, ki naj
Sve veter pred kongresom ZSMS
bi bili poklicani, da odloajo o tem, kaj mladezanimain kaj ne. Ve kot polletna razprava o dokumentih za mladinski kongres pa je pokazala, da so slovenski mladinci veseli sveega vetra, ki veje iz teh programskih usmeritev. Iz njih je razbrati, da slovenska mladinska organizacija ve, kaj hoe. Med drugim so zapisali, da je ZSMS do sedaj posegala zdaj na to, zdaj na ono podroje organiziranja in ivljenja mladih, ni pa ji uspelo mnoino mobilizirati.mladih za skupne na-loge. Dokument podrobno razlenjujeteskupne probleme in ie poti za njihovo reevanje. V sedanjih zaostrenih razme-rah so ti brez dvoma brezposelnost, stanovanjska problema-tika, izobraevalni sistem, otroko varstvo in e bi lahko natevali.
Ugotovitve o slabostih mladinske organizacije veljajo tako za Slovenijo kot tudi za nao obino. V delovnih programih osnovnih organizacij ZSMS v nai obini e vedno prevladu-jeta kultura in port, epa pa idejnopolitino delo, informira-nje, kadrovska politika. Mladi v zdruenem delu le izjemoma spregovorijo kaj o zaposlovanju v svojih organizacijah, ne sodelujejo pri razpravah o stanovanjskih pravilnikih in tako dovoljujejo v njih dolobe, ki veini mladih sploh onemogo-ajo napisati pronjo za stanovanje ali stanovahjsko posojilo, ker so pa premalo asa v kolektivu.
Premalo mladih je v delegacijah in samoupravnih organih. O tem govore tevilke. V nai obini je 6.188 mladih med 14. in 27. letom. Po e neobljavljenih podatkih Zavoda SRS za statistiko je v obini Center 2.988 delegatov za skupine
drubenopolitinih skupnosti in od tega le 21,7 odstotka mladih. Med 8.781 lani detegacij za skupine samouprav-nih interesnih skupnosti v Centru je le 17,1 odstotka mlajih od 27 let. V drubenopolitini zbor nae obinske skupine smo izvolili 35 delegatov, med katerimi jih je le 7 mlajih od 27 let.
Mladi iz Centra v itevilkah
Med 6.188 mladimi od 14. do 27. leta je 2.846 mokih in 3.342 ensk. Osnovnoolcev je 332, srednjeolcev 1.066, vijo olo obiskuje 140 mladih \z Centra, visoko pa 714. V nai obini ivi 11 mladih kmetov, 3.678 mladih delavcev, 247 pa je drugih.
e same tevilke nam povedo, da je v delegacijah premalo mladih in zato tudi v delegatskem sistemu njihovi interesi toliko tee pridejo do veijave. Res pa e ti redki mladi dele-gati, lani delavskih svetov in drugih samoupravnih organov, pogosto niso dovolj glasni in odloni, pri svojem delu kaejo premalo sveega pristopa in znanja. Prav spreminjanje ta-kega stanja pa je ena temeljnih nalog Zveze socialistine mladine Slovenije, ki si jo bo morala zartati na skorajnjem kongresu.
Janja Klasinc
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si