V Iti ori ci, 16. Harclja 1894. Tefal II. Štev- 9. «Sloga4 i/.lmja vsak prvi in tretji četrtek meseca, ttr veljA pò posti prejeniaim, ali na (ioni poàiijnmi skupnj /. „ fiorisi,'im Irr.sta il,'Otu u zw vse lelo . . , gld. 1.80 „ poi Iota . . „ —.90 „ ceti t „ • • • .. — .40 Za tuje dežele toliko več, kolikor /.misti poštnina. Posamične številke po (I kr., dobivajo se v Stolni, Semciiiški in Šolski ulici. Uprav ni št >;o in urediti Slon : Morel lijeva ulica, štev. 22. »Sloga44 prinaša oznanila na četrti «trapi od katerih se plača za itiristopno petit-vrsto po 7 kr., če se j eden k rat tiskajo; po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo. Za celoletne oglase po pogodbi. Dopisi pošiljajo se uredništvo; reklamacije in naročnina upravnistvu. Nefrankovana pisma se zavrnejo. Rokopisi se ne vračajo. Naša politika Politika, kakor pravijo, jo umetnost posebne vrste. Vsaka umetnost dela na to, da vstvari kako dovršeno celoto, ali da se približa svojemu vzoru svojemu idealu. Tudi politiška umetnost ima kak predmet pred očmi, iu njen prvotni pomen spominja na to, da gleda na kako skupino Ijudij. Najmanjša skupina je .rodbina in družina, za njo sledi pa občina, ki more biti taka, kakoršne so naše kmečke občine, ali pa kakoršne so mestne občine. Več takošuih občin sestavlja naposled državo, večo ali manjšo. Vsaka taka skupina potrebuje posebne organizacije na zunaj in na znotraj. Pri tej organizaciji pa se kažejo veče ali manjše zapieke že zaradi tega, ker vsaka glava ima svojo pamet; potem pa so še zunanji sosedje, kateri imajo tudi svojo pamet in s to pametjo skušajo tu pa tam svojega soseda izpodkopati ali mu škodovati. Tu je treba, da poseza politiška umetnost vmes. To vmetnost imajo voditelji v rokah, iu čim modrejši so ti voditelji, toliko vspešniše se bližajo cilju, namreč da svojo skupino, kateri so na čelu, utrdé na zunaj in na znotraj. Od politiških voditeljev je odvisno najbolj, da se kaka skupnost Ijudij prav uredi in za brani, da jej ne morejo škodovati ne zunanji sovražniki, ne notranji nespametneži ali pa celò hudobneži. Naša država je velikanska politična skupnost, katera, kakor pravijo sestaje formalno i/. kraljestev in dežel ali prav za prav iz posebnih skupin Ijudij, ki prebivajo po teh kraljestvih in deželah Tern skupinam Ijudij, kolikor se ločijo po jeziku in po drugih posebnostih, pravimo narodi, in takih narodov je več v našem cesarstvu. Državniki imajo dolžnost, da skrbé za te narode, da se branijo pred notrai.'1” ' nasprotniki in škodljivci. Ali ti državniki niso nio&li nikdar skrbeti sami za vse ; morali so jim pomagati v prejšnjih vekih razni stanovi i:i dandanes, odkar imamo vstavo, je dovoljeno, da kraljestva in dežele ali prav za prav ljudstvo teh dežel izbira posebne zastopnike, da v družbi z državniki pomagajo dosedanje organizacije po potrebah popravljati in zboljševati. Dandanes se ljudstvo zaveda, da spada po jeziku in drugih znamenjih v posebne skupine, kar smo rekli, v vrsto posebnih in različnih narodov. Zaradi jezika in drugih skupnih lastnostij, vsled tega tudi zaradi skupnih potreb in interesov se ti narodi zavedajo ali bi se morali zavedati, da njih potrebe in interesi sezajo čez hribe in doline tistih dežel, na katere so razdeljeni. Zavedni voditelji različnih narodov ne gledajo samo na to, kar na? od potrebuje samo v jedni deželi, ampak v vseli deželah, v katere je razdeljen ali razkosan in raztresen, če gledajo poslanci le na jedno deželo, jim pravijo, da so partikularisti, če pa gledajo na narod vseh dežel, v katerih biva, jim pravijo da poštevajc ve.s narod. Pri avstrijskih Slovanih je to pa še drugače; oni imajo kot Slovani več skupnega med seboj, samo da je to skupno teže poznavati, nego pri Nemcih ali Italijanih. Nemci in Italijani rabijo namreč čez in čez samo en pismeni jezik, Slovanom pa so pustili več pismenih jezikov. To je vzrok, da so ostali Slovani do današnjega dne preveč ločeni drug od drugega, in slučaju separatisti, ki gledajo samo tako daleč, ko likor daleč seže pismeni jezik tega ali onega slovanskega naroda. Kedar je treba braniti interese Slovanov, ki pišejo kako drugo narečje, se z večine skrivajo, ali pa molče, namesto da bi branili, jednako Nemcem, vse, kar je slovansko, kakor jeden mož in kakor da bi se godila krivica prav v naši soseski. Iz tega, kar smo tu pojasnili razsodi lehko vsak naš čitatelj, kako piškava je tista politika, katero zagovarjajo slovanski zastopniki in tudi mnogi slovenski listi. Ali nimamo na Slovenskem sedaj najhujše vrste partikulai iste in separatiste? Povejte nam no, ali je dandanes kaka prava solidarnost naših poslancev nasproti zastopnikom dragih slovanskih narodov? Premišljujmo dragi čitatelji, to mizerijo, in v prihodnjič bomo posebe govorili, kaka je naša politika na Slovenskem pri naših zastopnikih in pri naših listih. da so tudi njih voditelji še dandanes preveč zaslepljeni. Mnogo teh voditeljev je takih, da ne gledajo dalje, nego do mej, do kamor sega jezik njih naroda; za druge Slovane se ne zmenijo čisto nič, in mislijo, da je vse prav, če skrbé sami za svoj hai od. Takim zastopnikom pravimo separatisti. Ti so še vedno boljši, nego partikularisti; ali pravi politiki vendar niso, in to zato ne, ker ne spoznavajo, da noben slovanski narod sam za se se ne more dovolj braniti proti nasprotnikom in sovražnikom. Vzemimo jeden slučaj za vzgled od Nemcev, ki se je pripetil ravno te dni. V državnem zboru so zahtevali slovenski oportunisti, da bi se uvedle tako zvane slovenske paralelke na gimnazij u v Celju in še kod drugod. Nemški listi so zagnali zaradi tega strašanski krik ter povdarjajo, d ta* se mora v »rova ti nemška posest, torej še na dalje nemški gimnazij v Celju in drugod. Postavili so ti v list, da to posest braniti, ni dolžnost morda samo štajerskih, potem vseli avstrijskih Nemcev, ampak vsega Nemštva. S tem so izrazili sicer pri neprimernem slučaju vendar pravo načelo, kako je treba vsakemu narodu v skupnosti braniti lastne narodne interese. Tu se niso postavili Nemci na stališče separatistov, zagovarjajočih morda samo interese avstrijskih Nemcev, ampak na stališče vsega Nemštva. To stališče, katero je v obče pravo pri nacionalnih p i a v i č n i h zadevali, dokazaje kako daleč so še avstrijski Slovani za Nemci. Slovani avstrijski zlasti pa njih zastopniki so doslej v najboljšem DOPISI. Na Dunaju, dne 13. marca. (Izv. dop.) V poslednji številki ste poročali, da je bivši župan dunajski umrl za kapom. Trosi se pa po mestu vest iu se sumi, da je župan umrl nenaravne smrti i reči moram, da ni malo uzroka za to suninjo. No, pustimo naj v miru počiva, ker dasi je bil zastopnik najgršega i umaza-uega židovskega kapitalizma, bil je vendarle ki istjan-skega pokolenja. Sedaj boje se pa Dunajčani,, da je bil on poslednji kristjanski župan, ker sedanji kandidati so deloma pravi čifuti, deloma izneverjeni kristjani. Pravi škandal je kandidatura brezverca Richter-ja Ta gospod bil je pred več nego 20. leti kristjan. Izbral si je pa ženo čifutinjo, koja je zahtevala z uprav židovsko „polilevuostjo“, naj se ( odpove kristjanstvu, kar je naš možak tudi — iz gole ! ljubezni sevè — naredil. Sedaj po 20 letih ponudila 1 se je našemu vrlemu kandidatu priložnost, s pomočjo i židovsko-liberalne stranke postati župan dunajski, ali i — kakor Vam je znano, ima vlada tudi nekaj upliva pri podeljen ju takih časti. Zatò si je županski kan-1 didat zračunil, da bode težaven pot do županskega ' stola s brezverskimi podplati, posebno ker so tukajšnji ' kristjani začeli še pravočasno upirati se takemu škandaloznemu židovskemu nasilstvu. In gledaj, kako. trdo prepričanje imajo naši prepeliéarji e Companie. Ce so Dunajčani i vlada taki butci, da zahtevajo kristjana za župana z letno plačo 24 tisoč (kaka mast !), no, i pa jim naredim to srednjeveško veselje, dejal je g. Richter i šel pred nekaj dnevi k župniku, i ponudil sebe i svojo Sarahleben katoliški orkvi. Pa žalibog vse to „poboljšanje“ ni nič pomagalo, ker take prvake; ni narod ni vlada ne štejejo vrednim županskega stola. Potovanje v Rim. Spimi V. Mihcev. Iz Gorice do Rima. i. Uprav lepa prilika je bila letos vsakemu dana, da se je za malo vsoto novcev peljal v zgodovinsko mesto Rim. Za borili 28 lir in 80 ctm. t. j. avstrijske vrednosti 12 fr. 67 nov. in s priloženo ustopnino 1 fr. 50 nov., je lahko vsakdo iz med naših deželanov videl večno mesto, za kar mislim, ni nobenemu žal borne bagatele, km' — redkokedaj več, se mu jednaka prilika pomuii. Dne 15. februvarija zjutraj odrinilo je nas iz naše in bližnje župnije okolo 18 potovaleev na domačih vozovih do Gorice, kjer je bila istega dne v stolni crkvi sv. maša, katero je. daroval Bogu sam premi-lostljivi knezo - nadškof goriški v namen srečnega romanja. Okolo 10. ure zjutraj ustopilo nas je lepo število romarjev na goriškem kolodvoru na „lukamatičkov“ voz, kateri nas je bi zim potom pripeljal v Krmili, kjer je nas pričakovalo še obilo družili romarjev, kateri so se pridružili k nam, ter se z nami odpeljali v Jaško kraljevstvo Videm (Udine), kjer smo vznrejeli v svojo družbo še druge romarje železniških črt Čedad in Ponteba. Tu smo izstopili raz voz, ter odšli na kolodvoru na poseben prostor, kjer nam je laška tìminca preiskala kovčege in mislim, da je nad nami dvomila, da smo pripeljali seboj iz bližnje Avstrije kaj „lcontro-banta", tabaka, smodit, soli i. t. d. Popadale so jej osobito naše buteljke, napolnjene z modro frankinjo in tropinovcem ; tudi kuhane klobase je potipala, ne vem, ali so jej prijetno vonjale, ali bi nam bila vse rada konfisciiala, ali — liolens volens — pustila je nam slastni užitek — brez carine za kar jej bodi na tem mestu izrečena: Lepa hvala! Od Vidma dal smo se peljali v slabejšili vozovih. V jednem vozu na. je bilo okolo 80 goriškili Slovencev in — čeprav novi „lukamatic" ni bil tako brzlh nog kakor oni do Vidma, vendar je nas i ta pripeljal v 43 minutali preko Pasiana Schiavones, Codroipa v Casarso, kjer še je pridružilo k nam mnogo laških romarjev iz Spielenberga, s katerimi smo prišli v dveh urah, pnstivši za seboj reko Talij amen t, preko Pordenona, Sacile, Pianzano, Couegliano, Susegaua, Spresiano ter Lancenigo v Trbiž (Treviso), kjer smo zopet vdobili nove romarje železniških črt: Motta - Oderzo, Belluno-Feltre. Tukaj se je naš vlak jako podaljšal in — „lukamatiček“ je jel tožiti gledè preobile teže, ker so mu baje uže rebra pokala. No, „lukamatiček“ pa je trden mož, če uže ne ves jeklen, pa deloma železen, pozabivši gorostasno težo, drdral je z nami urnim korakom naprej preko postaj : S. Trovaso, Preganziol, Campocroce, Mogliano Veneto, Marocco ter Zellarino in prišel v 30 minutah v Mestre, kjer je vsprejel romarje iz Benetk in železniške črte Portogruaro. Tu smo imeli postanka 25 minut. Ker se je pa »lukama-tičku44 mudilo in pot do Rima so pravili, da bo še dolga, moral je podvizati, da nas je pripeljal v 38 minutah v Padovo in zraven prihiteti postaje: Marano, Dolo in Ponte ‘di Brenta. V Padovi smo imeli jedno uro in 22 minut postanka in čas določen za večerjo, katero si je pa malokdo vzel k srcu, ker je vsakdo rajše šel si ogledat mesto, deloma ci kev sv. Antona. Tudi tukaj je laška fiminca hotela vtakniti svoj nos v naše kovčege. Mesto je še precej veliko iu ima nad 60.000 prebivalcev. Ulice so jako tesne in uže ostarele; pred hišami so oboki (volti), ki služijo pešcem y vročim za senco, v deževju pa za dečn ke. Na pogled se kaže suha mizerija in ima mnogo revežev, da ne rečem beračev, kateri so nas vedno naskakovali,, radi bi nam bili prihranili nošnjo kovcegov za par centežimov, ker pa nismo bili tako mehkužni in — bolj gotovi, smo rade volje sami nosili naj-rajše svoje imetje. Pregledavši nekaj mesta, vrnili smo se zopet na kolodvor, da smo do pravega časa prišli do tje. Nek romar iz Cerknega je moral ostati v Padovi, ker je bil zamudil vlak in — ako je hotel videti Rim, moral je segniti v žep po 16 lir. Ko smo bili- na kolodvoru, je liže bil' naš prejšnji voz ves zaseden pa, vsakdo iz med nas se je vrnil, kamor je mogel na kakšen drug vito, ne glede na tó, kakšne narodnosti so mu novi tovariši. Od Padove naprej smo bili vsi goriški Slovenci razkropljeni tu iu tam po raznih vozovih. Res, dolgočasna nam je od zdaj bila vožnja, ker bili smo ptujci med ptujci. Tu so vstopili tudi novi romarji iz Vičence; no, zopet novo breme našemu „lukamatičku“ ! Železnosrčui »lukamatičok* se pa ni dosti zmenil za novo breme, pač pa potrpežljivo je sopihal naprej proti Monselice, kamor je došel v 32 minutah preko postaj : Abano • Bagni, Montegrotto ter Battaglia. Tu so vstopili novi romarji železniške črte : Legnago. Od Monselice naprej preko postaj : SaiiCEUeiia in Statigliela smo rabili 30 minut do Roviga, (Roviggo) kjer so se pridružili k nam romarji železniške črte : Adria iu Cerea-Legnano. Od Royiga naprej drdral je naš „lukamatiček“ vedno po jedtiolični planjavi, za-jedno Ufe d prijaznimi holmci preko postaj: Arquà, Polesine, Polesella, Pavide, S. M. Maddalena, Pontela-goseuro, Ferrara, Poggio, Renatico, Galliera, S. Pietro in Casale, S. Giorgio di Piano, Casteìmagglore, Òrti-cella, prekoračivši reki Adižo (Atliesis, Etscli), Pad (Po) v Bolonijo (Bologna). V Boloniji kaže prekrasen kolodvor da je tudi mesto krasno, katerega pa nismo mogli ogledati radi prekratkega postanka in uže pozne noči. Od Roviga do Bolonije smo potrebovali 2 uri in 19 minut. Tukaj so vstopili potniki železniških črt: Ala - Verona - Mantova - Modena, ter Milano Modena. Tukaj se je vlak jako nategnil iu sicer na 80 voz. Da, res preveč za jednega samega „lukamatijo“, dasi ima je.klenoželezno dušo v sebi, toliko vender ne zmore. Od tukaj naprej bo treba sopihati le gor in gor črez visoki Apenin in pa še s tako gorostasno težo! Železniško vodstvo je tukaj pokazalo našemu »lukama-tičku44 neko blagodušno, naklonjeno vsmiljehost in — dalo'mu je, asistenta. V Boloniji smo se zopet sešli z našimi Slovenci, poiskali smo prazen voz ter se vanj ,tink var tirali44. Od zdaj smo bili zopet vsi goriški Slovenci skupaj v jednem vozu, jedyia družina. Marsikateri luški romar nas je debelo gledal, k o je videl, da smo um prejšnje mesto zasedli, a kaj je hotel — godrnjaje si je šel poiskat drugo gnezdo! (Dalje pride). Dm fi kandidat Grftbl pa ni nič boljši od prvega. Trdè celò, da je nd skrivne če* 95% židovske Frei-manrerlofe. Jntri bo Volitev. Kakó se svrši, boro sporočil. Za draga ikandale akrbè poneverjevalci, knji so ■koraj vii óifuti. Posebno velik hrup provzročil je žid Pollak is Galicije, krščen na ime Ferles, koji je vnesel is blagajne državne 109.000, veteranskemu društvu 11.000 i svojemu slugi v uradu 12.000 zlatih. Denar rabil je v društvu s različnimi lepoticami, dasi je bil oženjen. Ustreljenega našli so ga v bližnjem gozdiču, ter brez blagoslova zakopali, dasi so vsi tukajšnji židovski listi lagali, da bode blagoslovljen. Roka, roko umiva. Pri tej priliki vprašal je kristjanski poslanec Gessmann v državni zbornici, kakó je bilo mogoče, da je Ferles rectius Pollak, mogel poneveriti toliko svoto davkov, ne da bi ga bili zasačili vže 'poprej. Nadalje vprašal je isti poslanec, kakó je mogel neki židovski list pisati v poro Čilu o tej zadevi stvari i podatke, za koje je moglo vedeti le redarstvo. Tudi gorički židovski list prinesel je v poročilu o italijanskem sleparju Pertoutu stvari, koje so mogle biti znane lè redarstvu goriškemu. Kakó je neki to prišlo, g. glavar? Ali ne velja službena tajuost tudi za g. g. Italijane pri goriškem glavarstvu? Stotnik Buresch ubil ji z nožičem pred nekaj meseci tukajšnjega peka, ker je poslednji izrazil se v neki krčmi proti vse žemlje otipljajočeinu stotniku, da je to nespodobno. Za to hudodelstvo obsodil je vojaški sod stotnika lè na 6 mesecev lehkega zapora brez izgube časti (charge). Radi tega stavili so nekoji poslanci vprašanje do ministra vojne, koji pa — molči. Ker že govorim o vojakih, moram omeniti, da nameravajo vpeljati novo vojaško obleko (sivo), radi česa bodo morali naši kmetje še više davke plačevati, nego doslej. Vsekako napredujemo v — kulturi!? V preteklem zasedanju nižeavstrijskega deželnega zbora prišel je velik škandal na dan, namreč, kakó pristranski so mogotci ravnali pri podeljevanju deželnih ustanov i podpor. Dasi so dotičniki vse tajili, je vendarlè ljudstvo resnico spozualo i za bodočnost ne bodo upali se, početi take nesramnosti. To sem »menil, ker take stvari godè se tudi po drugi h deželnih zborih i odborih. O. priliki bom nekgj več povedal. Dnè 9. t. m. bila je obsojena pri X. dunajskem okrajnem sodu čifutinja Weiss na 4 mesece strogega zapora s posti i na žaganice, ker je opravila 2 dekleti v sramotno h šo v Pragi. Odvetnik sklical se je v zagovoru na dejstvo, da.so na Primorskem »čase di tolleranza* po oblasti dovoljen*, torej da ne more smatrati se zločinom početja čifutinje. Sodiik dejal ja pa, da stoji kazeuski zakon nad napačnimi dovoljenji oblasti i obsodil jo je. To obsodbo je tudi II. istanca potrdila. Ta novica bo pač goriškega državnega pravdiiika največ zanimala. Pred par dnevi obsodilo je tukajšnje deželno sodišče 2 čifuta, radi krive prisege na 5 i 6 let trde ječe. Pri tej obravnavi omenjala se je neka obsodba Moltkega proti krivonosim zapadnjaškim Kultnrtrž-gerjem v Rusiji i najožim prijateljem i zaveznikom poljskih žlahčičev. Prvi uemški vojskovodja Moltke je zapisal v svojih spomiuih sledeče: V celi Poljski ne vdobiš pravde naperjene proti čifutu, ker poslednji ima za majhen denar 100 krivih prič na razpolago. Senza commenti, kaj ne gospa Karjolova! Na zdar! V Gufici, dne 10. marca. (Izv. dop.) Pričakoval sem, da bo »Sloga* kaj odgovorila na osebne napade v »Soči*; a vidim, da se ona še vedno hoče držati gesla: »Modrejši odjenja“; zato sem jaz pomočil pero svoje in prosim, da privolite mojemu spisu nekoliko prostorčka v »Slogi*. Glasilo političnega društva »Sloga*, to je »Soča*, ima resnično povedano jako izreden »jezik*. Njen šimpjlek-»ikon je tak, da enakega ne premore nobeden iz mej slovenskih časopisov. Vsa njena pisava je tako »nabar-vana* in *opoprana*, da so ji nekateri nedolžni čita-telji na deželi primorani vse verjeti, se za njo razgrevati in na njo prisegati. Mestni Slovenci pa ne tako; oni vidijo sami iz bližine, kaj je črno ali belo in ^e ne pustijo namamiti za »Sočine burke*. — Obžalovati je le, da take nezdrave, za Slovence nesrečne razmere, uzdržujejo zunanji podpiratelji nevede kaj delajo. — Komu naj jih pripišemo na rovaš, ali Gabrščekovej prefriganosti, ali kratkovidnosti in nezavednosti njegovih pristašev? — Grozno debelo je blato, ki ga je Soča nametala na naše narodnjake in neprecenljiva je škoda, ki jo je uare-dila Slovencem z vednim hujskanjem in z združbami na ljubo in v korist narodnim našim nasprotnikom. Kdo še od resnih narodnih mož more biti prijazen takim odno-Sajem? — V predpredzadnjem listu »Soče* napada tajnik političnega društva »Sloga* na jako nepremišljen in predrzen načiu odgovornega urednika lista »Sloga*. Odgovorni urednik lista »Sloga*, gospod markiz Obizzi, je spoštovane laške družine sin, Segar mati je bila Slovenka. Odgojen je bil v Italiji, ko je bila še pod Avstrijo. Po končanih svojih študijah se povrne g. Obizzi v Gorico, naravno je bilo, da je pristopil k mladeniškemu laškemu društvu »Ginnastica*, katera je bila takrat na drugem glasu, nego je dandenes in tačaš je bilo pri tej tudi mnogo slovenskih in nemških mladeničev. Radi krepke in prijetne postave in tudi radi imena, izvolilo ga je bilo društvo zastavonoscem. Ko pa je bilo društvo začelo razodevati svoje posebne težnje, izstopili so bili slovenski in uemški mladeniči in mej temi g. m. Obizzi. Ko je g. m. Obizzi začel svoje zemljemersko delovanje, imel je opraviti večidelj z Slovenci. Zato se je za nje zanimal in se prepričal, da so njih težnje opravičene. Mislil si je: Na slovenskej zemlji in od Slovencev živim, pošteno je, da sem na njih strani in da se potegujem za njih pravice — Slovenec bom; In res, stopil je na našo stran in ves čas se trudi z nami n^ouiadeževano in odločno. Kjer more in kjer ga po-tmgjemo, deluje neutrujeno in požrtovalno za nas Slovence, nezmeneč se za vedno zaničevanje in za-•mehoyanje od laške strani. Ko so se v Kobaridu Kra- mnrjevega Andrejčka otroci izogibali in ga odrivali, da ne bodo ž njim igrali, ker se hoče vedno le prepirati, onda dem, je nže deloval g. m. Obizzi zvesto za slovenski narod na Goriškem. Prvo zmago pri volitvah velikega posestva v deželni zbor smo bili Slovenci priborili s pomočjo g. m. Obizzija in njegovih prijateljev. V najkritičnejših letih je bil on starosta Sokolu in tajnik političnemu društvu »Sloga*, lu kilo se zdaj toliko bori z magistratom za slovensko šolo? Ali ne gg. dr. Rojic in Obizzi?! — Kako zahvalo in plačilo pa mu dajata zdaj tajnik iu glasilo našega političnega društva »Sloga,,?! — Kam pridemo, ako bo celo naše politično društvo neprevidno in podlo postopalo? — S čim se je g. m. Cibi z zi toliko pregrešil, da ga glasilo političnega društva »Sloga* to je »Soča*, tako podlo ponižava ? — Moremo li g. m. Obizziju bolj zameriti, da je bil v razmerah svojih mladih let laškega mišljenja, nego Kramarjevemu Andrejčeku iz Kobarida, da je v sedanjem, odločno narodnostnem času letošnjo zimo iz koristolovja Lahom na ljubo poitalijančil slovensko ime svojemu podjetju: »Goriška Tiskarna* v »Tipografa Goriziana* -- ali da razglaša naše renegate in lahone proti plačilu v Soči narodnim iu nam prijaznim in priporoča Slovencem na škodo? — Kaka politika in taktika je to, da mahata tajnik in glasilo političnega društva Sloga tako bre-zozirno po možema, katera delujeta uže mnogo let pošteno in požrtovalno na našem narodnem polji in, koja narod krvavo potrebuje? — Kako postopanje je to, da bi zdaj, vsi ko je Andrej Gabršček napravil svojo tiskarno, morali njegovej pohlepnosti služiti in g. m. Obizziju reči: Zamorec, pojdi! storil si svojo dolžnost. Kje si Greuter, da poveš takemu maskiranemu rodoljubju v zobe, kar zasluži! — Sed finis coronat opus. Bilje, 12 marca. (Izv. dop.) Nismo se bili niti prav upoznali z jako preljubljenim gosp. kaplanom Andrejem Pavlico, ki je bil dlje časa upravitelj našega vikarjata, ko ga pokličejo na drugo mesto nadaljevati svoj vzvišeni poklic in sicer, kot korni vikarij v Gorici. Mi noi» teden pohiteli so vsi prvaki naše občine k njemu, da ga srčno pozdravijo. Mi vemo, da k nam ne pride več, ker je nastopil boljšo službo. Bog bodi voditelj hrabremu duhovnu in zavednemu narodnjaku. Včeraj pa je prišel k nam novi naš vikarjatski upravitelj g. Rojic iz Solkana. Spremilo je gospoda na potu iz Solkana v Bilje lepo število Soikanskili možakov v štirih kočijah na čelu jim g. župnik Kolavčič. Ko smo od daleč zagledali našega novega dušnega pastirja, hiteli smo da ga dostojno počastimo in sprejmemo z odkritosrčno naudušenim pozdravom: z pokanjem iz možnarjev in brenkljanjem. Vse ljudstvo veliko in malo, staro in mlado, bilo je na nogah. Novi naš vikarjatski upravitelj Je rodom Solkanec, mlad duhoven in jako nadarjen. Zagotovljen naj bode, da ga bomo vsi ljubili in spoštovali. Boljšega pastirja si nam ni bilo mogtfč« želeti. Bog nam ga obvari zdravega in čilega mnogo, mnogo let. Imenovani prečest. gosp. Pahor pa ostane na svojem mestu v G oren jem polju in sicer, kakor so nam pravili, ker »o ga Občinarji preprosili in mu obljubili, da mu hočejo vendar enkrat popraviti stanovanje. Mi Biljanci pa, ostanemo za zdaj še z samim upraviteljem. Drugi pot hočemo Vam sporočiti kaj več. -f—-i* Domač« in razno novico. Tržaški škof msgr. dr. I. Giavina mudil se je v Gorici in posetil knezonadškofa msgr. dr. Zorna. Cesar Ir cesarica na francoski rivieri. — N j. Vel. cesar se bode mudil v Mentone na Rtu Sv. Martina, kjer biva zdaj s cesarico, menda do cvetne nedelje. Potem se vrne na Dunaj in se odpelje v Opatijo, da obišče nemškega cesarja in nemško cesarico. Spinčičeva zadeva, ki je bila na dnevnem redu seje z dné 6. t. m., ni prišla v razpravo. Kakor se sploh govori je naučili minister Madeyski ponudil Spin-čiču 1000 gld. pokojnine ter mu obljubil, nastaviti ga zopet, kot profesorja čim prej mogoče. Spinčič bi moral za to uložiti pri cesarju prošnjo in mu se je tudi ponudil, da mu sestavi besedilo te prošnje, ki bi se imela glasiti: »Ker se mi je krivica, za katere odpravo ni več legalnega pota, prosim, naj Vaše Veličanstvo naroči naučnemu ministru, da še jedenkrat preišče mojo zadevo*. Nam ni znano, je li gospod Spinčič sprejel to ponudbo ali ne. Kaj pravita k temu Rinaldini in Gautsch, lahko si mislimo. Pnirljodčnn manifestacija obč. IJnblJ. sveta. — V seji 6. marca, omenil je g. župan, da bode dne 2. decem 1898. preteklo 50 let, kar je prestol zasedel uzvišeni naš vladar, cesar in kralj Fran Josip I. Gospod župan je preverjen, da gotovo vsem občinskim svetnikom iz srca govori, če sproži misel, naj tudi mestna občina Ljubljanska na dostojen način slavi 50 letnico vladarjevo, ter misli, da bi bilo primerno, da se ali poseben odsek, ali pa jeden obstoječih odsekov posvetuje o tej zadevi ter svoječasno stavi primerne predloge. Po nasvetu dr. viteza Blehvoisa se ta predlog izroči finančnemu odseku v posvetovanje. Občinski svet vzprejel je ta predlog z aklamacijo. Gosp* Borštnik Zvonarjeva je nastopila, dné 8. marca na Zagrebškem narodnem gledališči in sicer v ulogi Marguerite Gautier v Dumasovi D a m i s k a-m e 1 j a m i. Gospa je prva igralka slovenskega gledališča. Zagrebški listi brez izjeme jo pozdravljajo jako ljubeznivo. »Primorec*, i dnè 10. t. m. in zadnja »Soča* sta prinesla neke »čudovite kapljic e*,' ki lečijo sicer »nervoz n e“ bolezni, a nikakor ne današnje I narodno-politične obžalovanja vredne domače razmere. Omenjena lista sta tudi spretna „s c h i m p f 1 e k s i-kon a* v »š pasu*, in v resnici (?) ali pomoči nimata za narodni napredek omenjena leksikona*; kajti, ako bi ta tudi bila za „vandalne éedarjeu, za nas Slovence gotovo na! Mi napredujemo in se ne oziramo na žalostno preteklost. Da se pa spuščamo zopet v polemiko, nam ne bodo naši p. n. čitatelji zamerili, kajti vdati se takšnemu zatajevanju, bila bi res modrost mož, ki stojijo na stopinji nuj večje filosoftje in mi, ki smo odločili se za narodni prid iu za zboljšanje duševnega in gmotnega stanja Slovencev, se v resnici ne klanjamo gospodom, oziroma Sočinijn idealom v »rumeni hiši*, niti »groflčem* v glavarstveni sobici. »Capeat, qui capere potesti Čest. naši bralci, osobito velespošt. g. Dr. na D. in prečest. g. P. v B.. naj blagovolé nam oprostiti, ako jim todolmo ne moremo vstreči ia trdovratno nadaljujemo boj »2d uresničenje žaljenega narodnega na-jmdnega namena*, kajti udati se brez, da bi ne'poskusili o vspeliu zadnjo besed«, ne bi bilo opravičeno. Imamo jih v naši vrsti pa tudi takih, ki bi nam mnogo, mnogo zamerili. Naši vrli narodnjaki, oni, ki se ne udajo vragu brez znamenja sv. križa, oziroma trpljenja, zagotovljeni so, da naš urednik ni bil mojster laži, ko je predsedoval volitvam veleposestva na Goriškem. Bil je značajen iu pokazal, da njegova ljubezen za narod slovenski ni prazna fraza, ni v srcu markiza led o Sv. Matiju ! Zakaj pa toliko jeze v predalih omenjenega lista? To ye » Gesclilftanmiin “ najbolje in visokostoječi »Wiukmanni*, oziroma Winkmannovi postrežniki v naj večjem ponosu, da jim z urno rejo vsaj nekoliko vstreči, kar mi zasledujemo med vrstami onih dveh listov. Se ve. Treba je narod motiti ter zasukati stvari tako, da se doseže namen z roko, koja se skrije, ko je kamen vrgla. Naj bode narod ranjen, to nič ne de, a stolica na kojej sedi sebičaež, ostane naj nepremakljiva! »Razdirati, neslogo in razpor sejati, jezik brusiti, obrekovati, smešiti in žaliti tiste, ki ves svoi čas in vse svoje delo posvečujejo.niso prazne fraze, so besede moža, kojemu je fraza prirojena uže na pogledu. In to so fraze, katere se kopičijo z izrazi, ki so bili obrnjeni na »n e b ti d a 1 a s t e ga" urednika, a nikakor ne na Dr. Gregorčiča. Temu možu priznamo neumor-Ijivi trud za narod, a ob jeduem, žalibog, zamolčati ne moremo tudi napake, katere ne smemo zabiti, ako« prav smo mu jo oprostili. Zadostujeti besedi »Budimpešta* in »Trozveza* ! Tudi priloga zadnje »Soče*, to je ona 23. t. m., rabi infamnim načnioiu nam očitajoče besede češ, da smo mi v »Vestniku* napadli velezaslužnega Dr. Gregorčiča, kojemii končno smo očitali le pomanjkanje energije. Mi bi bili raje videli, da bi bila padla tudi postava o zboljšanju plače učiteljem, ter prišla pri drugi priliki na dnevni red, nego da je padel velevažui predlog »Sloge* o ustanovitvi obrtno nadaljevalne obrtnijske šole v Gorici z slovenskim učnim jezikom. No, Dr. Gregorčiču smo tildi očitali, daje dvomil, katerega predlog onih dveh bi se bil poprijel ; ali tudi to ni velika zamera, ako se pomisli, da je naš državni deželni poslanec ravno sedrj bolehen. Bog daj, da bi okreval iu narodu našemu toliko koristil, da nikdar bi ne imeli česa mu očitati. »Sloga*, oziroma naš urednik, diha te dni nekoliko prostejše, ker zlobna »Soča* in njen sodrng jezični »Primorec* obljubila sta, da bosta »o n a j v e č j e m mojstru v laži* govorila v prihodnji številki zadnjo besedo iu potem samo (sic !) tedaj, »k e d a r bolje pokažejo svoje rožičke tisti, ki se zdaj srnmotljivo (sic !) s k r i v a j o za nji m“. Tem potom se vladi, Mučiteljici naroda našega, udani »Gesciiaftsmann* po kaže jako naudnšenega! Temu izrazu pa dostavimo odločni protest, da za našim hrbtom oziroma za nami nimamo stranke, ampak vrle narodnjake, in da naroda nimamo za hrbtom, kakor si misli oni »Geschftftsmann*, ainpau vedno pred očmi, saj »zlato tele*, kateremu se on posvečuje nima pred »olovom* nikakeršne prednosti. Iz nlHelJskih krogov smo prijeli te le vrstice: Predzadnja Soča je pod naslovom »Iz učiteljskih krogov* »kovala dva s p i s a, katerima namen je jako perfide n. Zlozuani kovač je njiju skoval iz ljubezni do učiteljstva, ker ou ljubezni ne pozna do nikogar, tudi do svojega največjega prijatelja in dobrotnika ne — to kaže o vsakej priliki razsodnim ljudem preočitno — ampak skoval njiju je, da bi ž njima u-čitelje oslepil iu pridobil za namene svoje, ter da bi mu pomagali uničevati, kar je na poti njegovemu egoizmu. - Da »Sloga* ne ostane dolžna na odgovoru Soči, in da ne bo gospoda pri Soči mislila, da bo odslej vse učiteljstvo kar slepo tekalo za njo in se razgrevalo za njene namere — vprašam: Kje je bila Soča takrat, ko je bilo čas krepko se potegniti za zboljšanje učiteljskih plač? — Lavirali so gospodje »Sočani*, kakor je njim boljše kazalo in so odločne dopise iz učiteljskih krogov* metali v »koš*; zdaj pa obračajo vodo na svoj mlin in si delajo spletke v dosego svojih dyomljivili zaslug; a »Sloga* je v kratkem času svojega obstanka govorila z odločno besedo o zboljšanju naših plač. Učitelji se ne smemo pustiti preslepiti; kdo je vse leto deloval za zboljšanje našega gmotnega stanja; ali mu niso radi tega nadeli ime: poslanec učiteljev" in se je vsled tega pi i volitvah liže tildi agitovalo proti njemu. Da je kdo zdaj po gotovem uspehu tekel za njim in ga hotel preteči — to nas ne sme motiti. Sicer pa ima učiteljstvo tudi toliko politične zavednosti, da razume, zakaj je pisala Sloga še le zdaj, ko to ne more učiteljstvu nič več škodovati, naj bi bili poslanci odložili zboljšanje učiteljskih plač do prihodnjega zasedanja deželnega zbora, da bi bili dosegli slovensko obrtno šolo v Gorici. Radi te politične stogine izjave se ne damo zavedni učitelji proti nji spraviti v boj. Alfred grof Cumulili poslanec goričkih veleposestnikov se je v državnem zboru, radi naših teženj in našega trpinčenja sopet oglasil in interpolimi naučil ega ministra, zaradi razmer nadaljevalnih obrtni j škili š o 1 v Gorici. Prosit, veljaku prave energije na Goriškem ! »Journal dei Debatos" uraden (oficijozen) časopis, ki izhaja v Parizu, je objavil, da se je med Rusijo in Francijo, koj po Toulonskem obisku, podpisala vojaška konvencija, vsled katere sta Rusija in Francija vezani se podpirati v slučaju, ko bi trozvez a kojo izmed njiju napadla. Članek zbuja v trozvezi silno sensacijo! Kdo podpira naš liilf — Ko je Andrej Gabršček izvedel, da bomo izdajali list, ni mogel počakati, da bi bil videl, kaj bomo pisali, ampak uže naprej nam je potikal, ila bomo hujskali in delali združbo. Pripovedoval je, kako smo lovili oglase in vlovili le one štir i, kateri se nahajajo v »Primorskem Listu". Ko po izidu lista ni mogel drugega dobiti, da bi nas razupival in blatil, je nam očital o zelò pogrešanem spisu in z slabo pisavo. Trudil se je na vse mogoče načiue, kako nam bi uže naprej škodoval in tla spodkopaval. Pripovedoval je svojim neomenjeno vernim ovčicam, da bodo naš list čitali le tisti, katerim neče več njegova neskonč na milost in dobrota pošiljati Soče zaman itd. Ker mu vse to ni dovolj pomagalo, pisari zdaj, da je naš list Tonklijevo glasilo in da ga podpira propaia stranka. Vsa ta Gabrsčekova potikanja in izjave so uprav tako zlobne, kakor nezmiselne. Nuš lišt ima blizo toliko naročnikov, kakor Soča; v Gorici pa še več nego ona in večina teh ga je tudi točno plačala. Da je nas list Tonklijev in da ga podpira propala stranka, to je Gabrščekovo zlobno potikanje in njegova škodoželjna spletka. On dobro ve, kakor mi, da naš list nema s Tonklijem nič opraviti in, da ne dobiva niti krajcarja podpore od propale stranke, izv-zimši 30 orice, ki si ga je naročila; a škodoželjni Gabršček trobi to v javnost, ker misli, da je še dovolj takih, ki vse verjamejo in storijo iz slepega sovraštva do Tonklija in propale stranke, kar jim reče on in upa, da s tem največ škoduje našemu listu in našej tiskarni. Da bode vedel pohlepni Andrej Gabršček in kratkovidni ali jednako zlobni njegovi privrženci, kdo naš ist podpira, objavljamo, da ga podpira i n v z dr-ž u j e dr. Gregorčičeva stranka sama, katero j e o s o b i t o v G o r i c i popolnem razdrla G a b r š č e k o v a pobalinska p r e š i r-n o s t. Razgnana dr. Gregorčičeva »radikalna narodna stranka na katoliški pod lag i“ je nas naprosila, da smo začeli izdajati »Slogo", katero podpira z naročnino, z oglasi in z spisi. Sicer pa smelo rečemo, da bi bilo vendar mnogo bolj pošteno sprejemati podporo od Tonklija in njegove propale n a r o d n e stranke, nego od one, kateri bi bili sub c o n d i t i o n e obvezani delati razpor mod Slovenci -- kakor Soča. — Sapienti sat! — Dop Jr. StarčevIčh v Zagrebu pričel se bodo v teku leta zidati. Rok za predložitev načrtov je določen do konca tega mesca in nagrada za najboljši načrt seje določila v znesku GOO kron. Predložitelji načrtov morajo biti Hrvati. Temeljni kamen položijo na intendali Star-čeviča. to je, dne 13. junija t. 1. Pal smešilo gloso ali naslranski dostavek je prinesel tukajšnji »Primorec" z dne 2. marcija t. 1. svojim čitateljem pišoč, da je »8očin“ kandidat gosp. c. kr. svetnik Ambrož Flegar propal pri imenovanju predsednika rovinjske okrožne sodnije in bil za to mesto imenovan g. dr. Anton Tušar! Rodovedni smo poizvedeti, kaj pravi g. Flegar o tako mastnej goski, ki se je izredila na »Primorčevih livadah“ in katera se je njemu poklonila v dar. Tako Je prav/ V Tržaški »Edinosti4* vspodbuja »delavec" in oče številni družini Tržaške rodoljube, naj pravočasno store potrebne korake, da se ne bode prekopal grob pokojnega Ivana Dolinarja in tako odstranil lepi spomenik, ki so ga postavili hvaležni »Slovenci Tržaški možu, ki je deloval, tako neumorno v prospeh Slovenstva. Temu klicu se pridružujemo tudi mi in smo gotovi, da ne bodo Tržaški Slovenci pozabili moža, ki si je tako velikih zaslug stekel za Slovenstvo ob sinji Adriji. Na Dolinarja niso samo Tržaški Slovenci ponosni, ki je bil mej njimi neumorni širitelj slovarske ideje, ampak tudi mi Goričani. Njega obiski so nam še vedno vtisnjeni na srcu, in nikoli ne pozabimo na značaj, čist, kot zrcalo, preljubljenega Ivana. Tržačani bodite pozorni na njega spominek. Tebi dragi Ivan, bodi pa hladna Tržaška slovenska zemlja! Požrtovalnosl goričkih Slovencev primerjati moramo z ono starih Rimljanov. »Soča** z dne 2. t. m. prinesla je celo vrsto imen narodnjakov vseh stanov, ki so darovali lepe svote v goldinarjih in kronah za stogine zavode; le to obžalujemo, da bi morala »Soča** prinesti končno soštetje vseh radodarnih doneskov. Mi smo zadnjič sešteli in dobili vsoto 123 gld. in 77 kron 30 stotink, kar znese 138 gld. 88 kr. Čast in hvala požrtovalcem. Bog jim povrni stotero. čudno -- Na Koroškem izhaja ondotnim Slovencem jako nasproten časopis, imenom » Balletti Zeitung**. Ta list prinaša novosti, s kojimi žali' slovenski narod v obče in zamolči vse to, kar je lepo slišati in kar bi vtegnilo veseliti Slovence. Po tem takem je Pauerncajtunga uprav krvna sestrica zlobnemu Goriškemu listu »Corriere**, ki nema navade odgovoriti, ni na opravičena očitanja. Bolje ikndn, nego nlknda je lepa stara hrvaška poslovica, katero mi svobodno vporabimo. Evo, kaj hočemo: Neki rodoljub vročil nam je za porabo odlok tukajšnje c. k. sodnije, ki še vedno rešuje slovenske vloge z odloki v laškem jeziku. Bila je vložena tabulacijska prošnja pod praes. n. jan. 1894 štv. 325 sestavljena v lepi slovenščini iu rešena 12. jan. 1894. pod isto štev. v laščini tako le: »In evasione" itd. »sulla base** itd. in hočeta nam draga narodnjaka gg. »Čadež** in «Vuga** očitati, da se ne trudimo za svoj narod ! TSm smo, kjer smo bili in — dragi Brici, naj nam I'® zamerijo, ako se jim želje nečejo spolniti. Poli- o koji govori današnji uvodni članek tlači nas in 0£ »Sr k ”, ZhihiU spremembe prodajalne! ® & Ant. Fon klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina j J ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Po- M |jl strežba in cene jako solidne. Vidic Anton zadevi opustiti. Gosp. F. 0. v K. - obžalujemo ker nam ni mogoče objaviti, reč je odveč stava. Bodite zdrav in čil. PoliCléni pregled smo opustili v deuašnji številki, ker smo uže tako vse državue in deželne, kakor tudi zunanje strune vbrali. lajava. Jaz podpisani potrjujem, da sem se nehote zapeljal pri popravljanju izv. dop. iz Sebrelj, ter sl. občinstvu naznanil, da je tamošnji g- župan umrl ; to svojo pomoto sem popravil na podlagi drugega izv. dopisa, v poslednjej številki „Sloge“. Prva pomota se je pripetila, vsled slabo pisanega dopisa. V tretjem izv. dopisu iz šebrelj je bilo istinito povedano, da se tam „Sloga1 s zadovoljnostjo in mavljivo Sita. . V Gorici, dnè 10. marca 1894. Podpis. Ako Soča dvomi o tej izjavi, naj se potrudi v našo urad-nijo, kjer se jej bodo pokazala pisma z izvrnim podpisom. Osebe pa, ki bi jih nam poslala Soča, da se prepričajo v istimtosti in izvirnosti otnenjega podpisa, morajo biti take, ki zaslužijo polno zaupanje do tajnosti. Oe jih imate, ž njimi na dan! zmernih MM cenah se svežim kruhom. Andr e j fcermelj na Korenu št. 10, ima štačuno jestvilnega blaga ter skrbi, da ceno in dobro postreže. Slovenci ne pozabite nanj ščite ga, ko česa rabite. in obi- ----- ---------------: : -------- -- ;-.-srr-7—T.-.-.r===-- * Novic Franc, krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena delà in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah. boljše ure »veta so naše Originalno - Švicarske - §o!4 in-remontoir 9 nar ŽEPNE OHE TK Z NAJBOLJŠIM MAGNETIČNIM NIKLOM. Teh na sekundo uredjenih nr ne morejo razločevati radi krasne izpeljave oil pravih zlatih ur še celo veščaki. Krasni o-krovi ohranijo vedno sličnost zlata, in mi zagotovimo pravilen tek pismeno za vsako uro 3 leta. figr Cena eni uri je O gld Goldin * dvema plaščema ankre remontoir ure z nrezki 8 enim plaščem gld. 7 50 B. I S rmuesljivoHti (varnosti) mnogo uradnikov avstro-ogrske držaic in so »a zdravnike, profesorje, ^zdai-je, delovnike, daike na železnici, zemljemerce, posestnike, rudnike u t. d• . nepiemagUjje, .......‘ ~ 86 ,0‘ BX Wl«n 8/11 gld 2 Dobi sc jili Ramo pri vžc Izdajatelj iu odgovorni urednilTAnt. «L Obizld ^ Tiska «Drva slovenska Tiskarna" Ant. m. Obizzi v Golici Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana