310
Politini pregled.
Moravski katoliki shod se je mej dragim izrekel, da se naj poskrbi zadostno tevilo srednjih ol s ekim jezikom in da naj se osnuje eko vseuilie za Moravsko in pa na tehniki v Brnu vpelje popolna jednakopravnost. Omeniti je tudi, da se je shod izrekel, da naj bi zakoni doloili, da naj se otroci v otrokih vrtcih razdele po narodnostih. Sploh je e shod kazal precej narodno lice. Nekaterim skiicevateljem pa pa ni bilo prav po volji, da je shod zavzel stalie nekako proti koaliciji in se izrekel celo proti zlati veljavi.
Ogerski ministerski predsednik, trgovski in hrvaki minister odli so na razstavo v Levov. Poprej je ministerski predsednik e poroal v Nagibanji svojim volilcem in posebno hotel svet prepriati, da se na Ogerskem ne zatirajo nemadjarske narodnosti. V Levovu so ogerske ministre kaj naudueno vsprejeli. Mi pa ne odobravamo, da se Poljaki nauduujejo za Madjare, nasprotnike Slovanov. Pa kaj se hoe, vsaj so ob svojem asu tudi v Pragi bili vsi naudueni za madjarske goste.
Azija. Vojska mej Kitajsko in Japonsko je oficijelno razglaena. Kitajski cesar v posebnem razglasu izjavlja, da sprejme vojsko, katero mu je Japonska usilila in pozivlje svoj narod, da pokona kune Japonce. Po dolih poroilih premagali so pri nekem spopadu na morji Japonci Kitajce, na suhem pa so precej na to podlegli Japonci in se morali umakniti. Bilo je e tudi ve drugih manjih pretepov. Tuji trgovci kliejo svoja poslanstva za varnost na pomo. Eusija in An-
glija, sta si brezvspeno prizadevali zapreiti vojsko. Po nekaterih poroilih ostale bodo velevlasti nevtralne napram celemu konfliktu, z druge strani se pa zopet uje, da Eusija ne bode dovolila, da bi Koreja prila ob samostojnost in bi se je polastila ali Japonska ali pa Kitajska. Angleki list Standardu priporoa, da Rusija in Anglija skupno pozovete Kitajce in Japonce, naj umaknejo ete s Koreje. Vpraanje o bodoem vladanju Koreje naj se predloi mejuarodni konferenci.
Bolgarija. Dunajska Neue Freie Presse" ve v nekem dopisu iz Bolgarske posedati, da se ivahno agituje za bodoe volitve, e tudi se e prav ne ve, kdaj bo razpueno sobranje. Ob tej priliki opozarja dunajski list princa Ferdinanda na pogubo, ki mu preti, e dobi rusofilska stranka veino v sobranju. Te program, pravi idovski list, je poznat : odposlanje deputacije sobranja v Petrograd, pomiloenje vseh emigrantov, volitev novega kneza, o kateri se gotovo ve, da ne izpade ugodno za kneza Ferdinanda Treba je torej podpirati ivelj, ki je nasproten tem rusofiiskim teajam Dalje ta liberalni dunajski list popolnoma pozabi na slavospeve, katere je pel Stambulovu in pravi, da bo vlada e vedela tega za asa volitev nekodljivega storiti. Proti Stambulovu je zapri-etih ve toeb, ki ga morejo za dlje asa potisniti v jeo. Tako N. Fr. P.u o bolgarskih razmerah. Pred rusofili svari kneza, ob ednem pa poudarja, da bo vlada vedela Stambulova nekodljivega storiti za asa volitev. e se pomisli, da je in je bil Stambulov velik nasprotnik rusofilstva, bi bilo pa naravno, da bi list svetoval knezu, da naj se proti rusofilstvu brani i e nadalje s pomojo Stambulova Tega dunajski list ne stori, iz esar se da sklepati, da tudi njemu ne bi bilo ve ve, e pride e Stambulov na krmilo. To je oividno slabo sprievalo za Stambulova, katerega je ravno N. F. P." svojedobno hvalila kot enijalnega dravnika.
Grko. Grka vlada je uprizorila goljufi? bankerot, ki naj bi okodoval osobito inozemce. Stroki za grko vojsko in mornarico ne dosegajo ve dohodkov. Da bi grka vlada temu odpomogla, je naredila bankerot in sklenila odtegniti tujim upnikom kar 70 % pristojeih jim obrestij. Z ozirom na to, da teh odstotkov vlada ni odtegnila tudi domaim upnikom, se mora bankerot imenovati goljufiv. Angleka, Francoska in Nemija so proti temu energino protestovale, toda brez vspeha. Da bodo vedele napominane velevlasti v zadevi ostreje postopati proti Grki, je ob sebi umevno. Nemka vlada je grkemu ministerskemu predsedniku e sporoila, da bo zahteve nemkih upnikov grke drave, ako se tem zahtevam ne ugodi, podprla s tem, da odpravi nemko poslanitvo na Grkem in suspendira nemko-trgovinsko pogodbo.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si