Lkl 106 K2 I Piščalka. ™ •fsjtopil je v hišo — mislim namreč Košakovega Pelra, Sg? onega, ki je lansko jesen jel hoditi v šolo. — Oče so sedeli zatnizo in so pregledovali pratiko. Drugi domači so pa odSli v cerkev k popoldanski službi božji, ker je bila ravno nedelja — lep pomladanski dan. Peter, sicer prijazen in vljuden deLek, je nekamo s strahom stopical po izbi do rnize. Oče so ga po-strani pogledali in mu niso rekli baš preprijazno : ,No, kje si se pa zopet potepal ? Prav nič te .ni udfžati doraa! Komaj smo odkosili, si \a že popihal." ,Pri sosedu — pri KovaCevih sem bil," odgo-vori Peterček s trepetajočim glasom. ťSaj so mi mama dovolili". nTisio te, če so ti mama dovolili, a drugič morai tudi mene vpraSali! — Kaj sla pa dclala s Kovačevim Janezkom", so vprašali oče datjc. ,Janezek mi jc dopoldne rekel, da mi bo po-kazal svojo novo obleko in da se bova igrala." ,Kaj imaš pa v žepu, da vedno roko tiščiš vanj ? Saj ne boš zmrznil, — ali lc zebe?" nadaljujejo oče, a Peler le Se drži roko v žepu, kakor bi imel kdove kaj v njem. Naposled le izvleče roko iz žepa in se obrne k oknu. Bilo mu je jako neprijetno, da so oče v hiši in da ne grcdo nič vun. Potem bi že izginila vsa bo-jazen z obraza ln zopei bi ^aViVo dilnaV Poklekne torej na klop in malomarno zre skozi okno v svet božji. Po drevju so brezskrbno skak-Ijali ptički in pobirali mrčes. Oorko solnce je lilo z nebeškega svoda svetle žarke in poljubovalo pisane cvelke po vrlu. Tuintam je le zafrfolal metulj. zazibal se po mehkem vzduhu, sedel na drugo cvetko in sr-kal slatki med iz nje . . . Peterčka vse lo ni zanimalo . . . Oledal in bulil je vun, a bil je za vse slep . . . Oče polože praliko na belo javorovo mizo in odidejo počasnih, trdih korakov iz hiSe. Si 107 ZS Ta trenutek brž porabi Peterček. Iz žepa po-tegnc lično, svinčeno piSčalko in jo vcsel ogleduje sedaj t>d te, sedaj od one slrani. nKako je lepa," de tiho in komaj sliSno pristavi: nDa bt le ne zvedelr oče, da jo imam in da scm jo vzel pri Kovačevih na oknu.* .Kako lepo mora vendar brlizgaii! Malo bi po-izkusil, a oče bi kmalu čuli in potem . . . potem . . . Ne — saj jih ne bo tako hitro nazaj . . . Malo lahko brez skrbi zapiskam, samo to)jko, da se bo čulo . .. rnalo . . . tiho . . ." Prilisne piščalko na ustna, pihne sapo v njo — in pfiuuifuii je zazvenelo po hiši. . . Vrata se odpro, in oče vstopijo v hišo. Pelerček se lako prestraši, da skoraj izpusti pi-ščalko, a vendar io še v naglici skrije v žep, toda pre-pozno. Oče so slišali brlizganje in tudi videli, kako se je Peter preslražil. , Kaj pa vendar imaš, da danes tako skrivaš?" nagovore ga z osornim glasom. ,Kaj pa je bilo to piskanje? liilro pokaži, kaj imaš!" ,,O — — — ata, saj nimam nič!" zastoče Pc-ter in hkrati meni prikrili svoje vznemirjenje. nNekaj imaš, siccr bi se ne vedel tako prepla-šcno in poiuhnieno." ,Ne skrivaj!" ťOh. oče, nič . . ." , Kaj mi boš lagal! na lici li berem! Hilro, sicer bo . . ." Očctov glas je bil čimdalje osornejši, Irši in resnejši. Petru so se izpreminjale barve na (icu in trepelal je kol bilka pred očelom. V očesu se mu je zalesketala sotza . . . Kaj bo, kaj bo? ,No, ali naj te še enkrat prosim, paglavec ne-ubogljivi", zarohne oče. ,Oj, saj bo-om, saj bom . . ." zajeclja Peter in prinese iz hlačnega žepa piSffalko. hKje si pa to dobil?" ga Irdo vprašajo oie in mu vzamejo pišCalko. ,Pri Kovačevih!" odgovori s (repelajočim glasom Peter. Sl !08 PS ,Kdo ti jo je daU Ta piščalka je lovca Ftancela." ,Na oknu sem jo dobil," spel zajeclja Peter. ,Torej si jo ukradel?" .Na-ak! Vzel sem jo." ,A\i te je kdo videl?" ,,Ni — Nihčel* ťZakaj si jo pa vzel?" Peler je povesil glavo in tnolčal. ,Ali znaž deset božjih zapovedi?" rZna-am. Prva —." ťKako se glasi sedma?" Peter nekoliko pomiSlja, potcm z velikim tru-dom izgrgra: ^Ne-e kra-adi!" ťTorej nne kradi"! Zakaj si pa ti kradel, te ne smeš?" Petra so zalile solze, debele, pekote . . . ,Zdaj boS pa ti piskal! Le čakaj nie, paglavec grdi, ničvredni!" ^Saj ne bom nikdar več, ata, saj ne bom nikdar več . . .•' zaprosi Peter z jokaiotim glasom. ,Obljuba še ni dosti ! Pokora mora biti za vsak greh! Pretepal te zdaj ne bom, dasiravno si pošteno zaslužil. A nazaj boš nesel piščalko takoj in prosil Kovačevega Franceta odpuščenja! — Ne kremži se!" Košak je dal pižčalko sinu nazaj, del na glavo praznični klobuk in odšel s sinom h Kovačevim V veži je pa še potegnil iz bulare, ki je ležala poleg ognjifča, tanko šibico. Počasi sta stopala s fantom proti sosedu. Pe-terček je slopical s povešeno glavo kakor Iiudodelnik pred orožnikom in pretakal obile solze. Že več kot stokrat se \e pokcsal, da je vze) piščalko . . . Kaj bodo rekli Kovačevi? ... Peter — tal!... Ob tej misli je spet na glas zajokal. ,Kaj se kisaš! Pa ne bi bil kradel! Vsetn se tako godi, kateri ne puste tujega blaga pri miru," ga karajo oče. OJe Kovačev so sedeli pred hišo na klopi, France je pa odšel v cerkev in Janezka ludi ni bilo nikjer. sa 109 vsl „0, Pcler, tak junak, pa joka! Ali te ni sram?" so se norčevali Kovačev oče, a precej so obmolknili, ko so zagledali Petrovega očeta s šibo za njim. ,,Kaj pa to pomem?" so vprašali. ,Tatu sem prignal," so dejali Petrov oče in za-vihteli šibo po zraku, kakor bi hoteli Pelru pnložiti eno. Peter jc glasno zajokal, kot grah debele solze so mu Dolzele po licu ... ,Nič se ne kremži, ničl" mu trdo rekč oče, nato | pa, obrnjeni proti Kovačevim, dostavijo: 1 ,,Prej je la moj nepridiprav ukradel pri vas Francetovo piščalko," in Košak je po vrsli našteval, kako se je godilo doma sinu. ^Nikar, nikar ne jočl, Peter", so ga tolažili Ko-vačev oče. ťRes. ni bilo prav, ali take škode tudi ni bilo za eno piščalko. Zalo se ne kisaj, saj si jlinak. Jo-kajo se srajčniki, li imaš pa hlače! Zdaj je porav-nano . . . Več ne smcš, pa je dobro!" Pelru je poslalo mehko pri srcu. Milo, proseče je uprl objokane oči v Kovačevega oieta. Lcta so mu še dobrosrčno deli: BPe(er, le ubogaj svoje^a očeta, oni ti le dobro hočejo in želijo. K nam pa le še pridi, saj naš Janezek vedno povprašuje po tebi." Kovaiev Janezek je stoprav pritekel po vrtu sem. Hitro je stopil k Pctru in ga vprašal s prijaznim glasom: ..Kaj se ti je pa zgodilo, Pclerčck." Digitalna knjiĹžnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridrŞane Š 2025 Narodna in univerzitetna knjiŞnica, Turjaťka 1, 1000 Ljubljana