% > ^o;a 1% > ^oja Zgornja naslovna slika je velikonočna idila na Slemenu pod Jalovcem, spodnja pa kaj pogosta prijazna slika na naši avstralski celini. AVSTRALSKA pošta me velikokrat spravi v slabo voljo in morda o tem velja napisati par besed. Saj se najbrž marsikdo jezi na našo upravo, če MISLI kak mesec enostavno ne dobi, pa zaključi, da mu jih nismo poslali. V resnici gredo vsi izvodi istočasno na pošto po predpisih za "registrirane pošiljke”, sortirani po poštnih centralah in poštnih številkah ter v poštnih vrečah. Pred no zavijamo, pregledam sleherni ovoj, če je naslov dosti čitljiv, da napravim potrebne popravke. Ta pregled je nujen, ker aparat za tiskanje naslovov včasih nagaja, četudi ne more enostavno izpustiti naslova. Krivda nedostave je morda v tem, da se ovoj kje zatakne in odtrga. Na pošti se nekomu ne zdi vredno truda ovoj in revijo zopet združiti in odposlati dalje. Je pač "samo tiskovina". Vse skupaj nabrž konča v košu za odpadke .. . Še slabše volje pa sem, kadar mi pošta vrne MISLI z uradno pripombo: NO SUCH ADDRESS. Pa družina dobiva naš list na ta naslov že vrsto let in pred par tedni sem jo obiskal — hiša torej še stoji. V naslovu se lepo vidi hišna številka 283, rokopis na ovoju pa pravi: "Not at 284." Poštarju bi kupil očala, da ne bi zamenjal številke 3 s 4. In dovolj žalostno, da ljudje na številki 284 iste ceste ne vedo za sosede na 283. Površnost, ki je pač ni kriva uprava MISLI. — Urednik in upravnik Q. KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti- UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) - Izdal Slovenian Research Center of America — Cena I. dela 8,— dol., II.dela pa 9.50 dol. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARV READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11. — dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio-kaseto vred 6,- dolarjev. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. — Komac - Škerlj — Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. " j Cena vsem trem delom skupaj 12,— dolarjev. Trenutno nam je pošla. ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. - Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj 40,— dol. (Posamezne knjige: 7.— , 9,— in 28,— dolarjev.) Trenutno nam je pošla. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM I.del,- Od lična študija razvoja dogodkov 1941 — 1945 v Sloveniji. Spisal Stan« Kos, izdala Samozaložba v Rimu. — Cena 13.— dolarjev. VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. — Cena vezani knjigi 13.—, broširani pa 10,— dol. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE — Knjiga esejev Dr.Marka Kreffl' žaija (Argentina) o preosnovi družbe. - Cena 10,- dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografi' ja pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. 1. Kunstlja. Cena 2,- dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o tehar skih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2.— dolarja. V ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. — Cena 2,— dolarja. PERO IN ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,- dolarjev. NAŠ IN MOJ ČAS - Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina. Cena vezani 13.—, broš. 10,—dol. VOJNA IN REVOLUCIJA - Roman Franka Bukviča na 708 straneh je izšel v Argentini. — Cena broširani knjigi 15,— dolarjev. ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauserja. Cena 5,— dol- MATI, DOMOVINA, BOG — Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2,— dol. mitli III I (THOUGHTS) — Religious and Cultural Month|y In Slovenian Language — Informatik mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establis*1' ed) leta 1952 + Publlshed by Slovenian Franciscan Fathers In Australia — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstra' liji + U rej uje in u pravi ja (Editorand Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA H O U S č' 19 A'BECKETT ST. K E W, VIC. 3101 - Tel.: (03) 861 7787 — Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, VI C-3101 + Naročnina za leto 1985 (Subscrlptlon) S 6.— ; izven Avstralije (Overseas) S 1 2; letalsko s posebnim dO’ govorom. — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema - Za članke objavljene s podpisom od' govarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and |ay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distlnctlon Printing, 164 Victorla Street, Brunsvvlck, Victorla 3101 — Tel. (03) 380 611^ D LETNIK \ZJS ------------------ J «n ^ ŠT 4 4,človeške APRIL " 'V' 1987 VSEBINA: Naše veselje in upanje — misli F. Rodeta — stran 65 Velikonočni vzklik — pesem — Milka Hartman — stran 66 Vstajenje — Zgodba žena ob praznem grobu — stran 67 Cerkev je spregovorila — Komentar "Družine” — stran 69 Krščanstvo — vera upanja — Franc Sodja — stran 70 Študent in delo - A. L. Ceferin - stran 71 Nojevo jajce — črtica — Rezi Marinšek — stran 72 Komu naj se Torontčani zahvalijo za nadškofa — ~S. S. v Duh. življ. — stran 73 Splavi v Sloveniji — Iz "Dela" — stran 74 I* središča sy. Rafaela, Sydney — P. Valerijan - stran 76 Izpod Triglava — stran 78 Molitev v svetem pismu /Ko trpljenje postane molitev/ — P. Tone — stran 80 Iz središča sv. Druž., Adelaide — P. Janez — stran 82 ^remakljivi svečnik — roman — Lojze Kozar — stran 84 Naše nabirke - stran 84 Evgen se poslavlja - stran 85 Iz središča si/. Cirila in Metoda, Melbourne — P. Baziiij — stran 88 Velikonočna lepota -Lev Detela - stran 89 Z vseh vetrov — stran 90 Kotiček naših mladih — stran 92 Križem avstralske Slovenije — stran 93 udi s kislim obrazom se da smejati... - stran 96 Naše veselje in upanje PRED LETI že sem bral llanek, ki ga je napisal Franc Rode. Kje, ne vem vet, izpisal pa sem si iz njega tele velikonočne misli, ki naj poživi tudi našo vero in nam vlijejo novega veselja in upanja: “Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje ,“ ugotavlja sveti Pavel. In z vso mol jo svojega vernega srca pribije: “Toda Kristus je vstal od mrtvih!” Tu je osnova krščanstva kot zgodovinskega dejstva, tu je jedro naše vere. V tej veri so se zbirali Jezusovi učenci, to vero so kristjani podajali iz roda v rod, v tej veri živimo danes. Brez vere v Jezusovo vstajenje krščanstvo ne bi nikdar prestopilo meje Palestine; brez sporočila o vstajenju se Cerkev nikdar ne bi razširila med narode. Kristjani se ne bi le dva tisol let zbirali okrog trupla. Zbiramo se okrog živega. Krščanstvo je v svojem najglobljem jedru vera v vstajenje, vera v zmago življenja. Kaj pravzaprav izpovedujemo, ko trdimo, da je Jezus vstal od mrtvih? Je to isto kot vrniti se nazaj v prejšnje življenje, kot se popotnik vrne v hišo, ki jo je zapustil? Tak primer je Lazar in tisti, ki jih je Jezus obudil od mrtvih. Zanje smrt ni bila premagana. Njihova življenjska pot se je znova začela in smrt je bila samo odložena na kasneje. Jezusovo vstajenje pa je vse kaj drugega. To ni korak nazaj, temveč skok naprej, vdor v večnost, onkraj časa in smrti. Kristus se ne vrača, ampak uide iz življenja ječe, ki jo straži čas, ta “rabelj hudi”. Je odslej prost, nedoumljivo prost. Odslej Kristus živi in kraljuje, njegovi so časi in vekovi: “Od mrtvih vstali Kristus več ne umrje. Smrt nad njim več ne gospoduje. Kajti smrt, ki jo je pretrpel za greh, je pretrpel enkrat za vselej, življenje, ki ga živi, pa živi Bogu ”. Z Gospodovim vstajenjem se tudi nam odpirajo vrata brezkončne prihodnosti. Za našo dušo in za naše telo. Za celega človeka. Za dušo bo nekoč konec ugank in nejasnosti, ko bomo prešli k gledanju “iz obličja v obličje”. Naše borno telo pa bo Gospod preobrazil, da bo podobno njegovemu poveličanemu telesu. Hinduisti sežigajo svoje mrliče, njih pepel pa raztresejo v sveto reko. Mrtvemu čestitajo, da se je rešil telesa, ker verujejo samo v življenje duha. Krščanstvo je drugačno. Bolj realistično, bolj materialistično. Čudovita, velika vera, ki nam zagotavlja, da bo imelo tudi naše telo delež pri božjem življenju! Kako drzno lepa je krščanska misel! Kaj takega si ne bi upali pričakovati, če nam ne bi bilo od Boga razodeto. VELIKONOČNI VZKLIK Oj, velika noč — Kristus vstal je, aleluja! V vernih srcih se sedaj novi dan prebuja v upanju na odrešenje, da po smrti novo bo življenje — Kristus res je vstal! Kaj potrti, v strahu bi hodili s trnjem na nogah in v roki, ki nam ostro v dušo sega? Saj v bližini Križanega — v upanju in veri res globoki — rešeni smo zlega. Križ — ljubezen božja daje duši spev visoki — aleluja! Milka Hartman Mnogim, ki so pod vplivom pritlikavih idej našega Časa, se zdi to prevel lepo, neresnično, pravljično. Raje mislijo, da so narejeni za to, da plesnijo in gnijejo v blatu, iz katerega so narejeni, ali se razblinijo v dimu. Sicer ljubijo svoje telo, ga poveličujejo in negujejo, ga izpostavljajo sončnim žarkom, da bi ostalo mlado, zdravo in lepo. V resnici pa ga ne cenijo zadosti in si ne upajo misliti, da je svetišče Svetega Duha in posoda nesmrtnosti. Krščanstvo pomete kot veter s to filozofijo casnosti in hrabro oznanja večno življenje za celega človeka. Večni objem z Bogom, ko bo tudi telo ječalo od sreče. Ta gotovost ustvarja tisto tako značilno ozračje v Cerkvi, ozračje veselja in upanja. Vemo: s Kristusovim vstajenjem se je v globinah sveta nekaj spremenilo, usoda sveta se je prevesila na stran življenja. Smrt ne bo imela zadnje besede. Zmagalo je livljenje in nam prihaja naproti. Veselje, ki izvira iz te gotovosti, mora premagati vso grenkost in obup, vse bojazni in sence sedanjega časa. Gospod, naj svetloba tvojega vstajenja ozarja naše dneve, premagaj strah v globinah naše zavesti. Naj utihnejo naše žalostne popevke, naj umolkne krik obupa. Naj žarki velikonočne zarje zasijejo v naših očeh in odsevajo na naših obrazih. Naj tvoja radost osvoji naša srca. Gospod, daj nam zmagovito upanje. Premagaj nas! Premagaj naše zakrknjeno srce, razbij naše plahe misli, preleni našo grešno Žalost. Odpusti nam grehe proti veselju in upanju, naše velike grehe! ALELUJA! GOSPOD JE VSTAL! DA BI PRAZNIK GOSPODOVEGA VSTAJENJA ZA NAS VSE POMENIL VSTAJENJE K NOVEMU ŽIVLJENJU V SLUŽBI BOGU IN NAŠEMU BLIŽNJEMU - TO PRAV VSEM ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA "MISLI" IN ENAKO VSI VAŠI DUŠNI PASTIRJI, SESTRE TER POSINOVLJENI MISIJONARJI! JUTRO v Jeruzalemu: prve barve neba odblisnejo °d hiš, najprej rdeče-ijava, nato se razžare posamezne Ploskve v močno zlato rumenilo in sijočo belino. Obrtem pa vstaja mestna okolica iz mračne ijavine. rtne ograde se na vzhodni strani osvetli, črni pra-Ppri cipres se ostro odražajo od rožnatega neba in nižie oljke so podobne srebrnkastim oblakom. Tako je bilo tudi tisto jutro, ko so vojaki nestrpno akali ure, da se bodo lahko vrnili v vojašnico. Nikdar Jlni še niso ukazali bolj nesmiselne službe! Kaj takega Je možno le v tej judovski deželi! VSTfldENcIE Medtem se je vrnila Jezusova duša z romanja k pralnim stare zaveze v grobno celico. Apostoli so do-°J Previdni, da se ogibljejo opisovanja stvari, kijih nis° sami videli. Jezusovo vstajenje začno opisovati dejstvom, pri katerem so bili kot priče navzoči na-Vadni ljudje. Stražniki so čakali, da jim poteče ura straže. Tedaj e ]e začela zemlja tresti: z neba seje grobu približala zemska postava in odvalila kamen. Obraz nebeške-°a Poslanca je žarel kakor blisk in oblačilo se mu je s^etil° kakor sneg. Stražarji so se prestrašili. Trepetali ter od strahu zgubili oblast nad seboj. Samo toliko °roča evangelist. Vsekakor so se vojaki, potem ko je Sel izginil, vedli tako, kot se navadno vedejo možje takih prilikah. Najprej so skušali vse prikazati kot evaro — toda tu je bil odvaljen kamen in videli so, a trupla ni več v grobu. To so bila dejstva. ŽENE OB GROBU Y Petek zvečer žene niso več utegnile Jezusu izka-a 1 zadnje službe ljubezni. Sklenile pa so, da bodo to te °^na e na dan P° zapovedanem prazniku. Neka-šef6 S° v s°b°to P° sončnem zahodu nakupile di-te.e Srn°le in vonjivega olja. Zdaj, v nedeljo,prvi dan na po tedanjem štetju, so se navsezgodaj napotile da^°^U‘ Nekatere so spotoma zavile k prodajavcem, i dokupile še olja in dišav, k ^ja Magdalena je dospela h grobu prva. Odšla je hinZ C^ru8“TI*> t°da ni se zamujala po poti, temveč je e a pred mesto, da bi za trenutek pobedela sama st fro^U- Žene niso vedele, da so postavili h grobu ažo. Ko so stopale z dišavami skozi mesto, jih je ba1) >>° to:'^do nam bo odvalil kamen od gro-jq , ^rata v vrt, skozi katera so bili utekli vojaki, del °dprta. Ko so se žene približale grobu, so vi-y e> da je kamen odvaljen. Torej niso pustili njih enika niti v grobu pri miru! Marija Magdalena je bila ob prihodu teh žena že dalj časa pri grobu. Tako je bila pač prva, ki je pomislila, da je treba takoj obvestiti apostole. Pohitela je v mesto ter sporočila Petru in Janezu: “Vzeli so Gospoda iz groba in ne vemo, kam so ga položili.” Ostale žene, ki so prišle h grobu kasneje, so tam ostale delj časa. Vrče z vonjivimi olji in posode z dragocenim prahom postavijo na tla, se sklonijo in stopijo iz predsobe v pravo celico groba. Tedaj jih spreleti nov strah. Nenadoma stojita pred njimi dva moža v belih oblačilih. Toda že jim eden govori: “Ne bojte se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega; vstal je, ni ga tukaj. Glejte kraj, kamor so ga položili . . . Toda pojdite, povejte njegovim učencem in Petru, da pojde pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.” Žene zbeže iz groba. Morajo brž poiskati učence! Kdaj so prišle k njim, ni določneje povedano. V prepletu ulic in uličic jutrovskega mesta, ki niti ni bilo njih rodno mesto, so prav lahko zgrešile Petra in Janeza, ki sta se medtem na Magdalenino sporočilo že odpravila h grobu. Apostoli in učenci pa niso razburjenim ženam, ki so prihitele k njim, nič kaj verjeli. Sicer pa se naraščajoča vznemirjenost vsta-jenjskega jutra dobro zrcali v evangeljskih poročilih. PETER IN JANEZ Po Magdaleninem sporočilu sta se Peter in Janez takoj odpravila h grobu. V globini duše se jima je prebudilo nekaj novega. Janez je prvi dospel do groba. Človeško in njegovemu mirnemu značaju primerno je, da je stopil Janez le v predsobo ter se sklonil proti pravi celici groba. Tu se je nekaj zgodilo! Peter, ki je prišel za njim, je živahnejši in odločnejši. Zdaj sta skupaj stopila v grob. Pred njima so ležali povoji, kakor so jih bili ovili okoli Gospodovega telesa, le da s svojimi zavoji niso več ničesar oklepali, in prt, ki je bil večkrat ovit okoli glave, je - seseden na svojem mestu - kazal še prekrivajoče se zavoje. To hoče poudariti Janez v svojem evangeliju z besedama “choris” in “entetyligmenon”. Pogled je vzbujal vtis, kakor bi se Jezusovo telo nenadoma spremenilo v zrak. Tako je telo oživelo v poveličano, od prostora neodvisno stanje. Notranji nemir, ki je v tem trenutku vstal v dušah obeh apostolov in v spreminjajočih se nastrojenjih, ni popustil vse do prihoda Svetega Duha, lahko le slutimo, nikoli pa popolnoma ne podoživimo. Kot človek s človekom sta občevala z njim, ki se je zdaj kot Sin božji in Gospod vsega razodeval z nekega drugega sveta. MARIJA MAGDALENA IN VRTNAR Marija Magdalena je bila spet sama ob grobu na vrtu. Vse zunanje je zanjo zgubilo moč in pomen, dokler ni bilo v zvezi z njeno bolečino. Stala je pred grobom in jokala. Morda bolj v nemirni bolečini kot pa premišljeno hot^ se je sklonila v grobno celico. Tedaj je zagledala v njej dva angela, enega ob vzglavju, drugega pa ob vznožju ležišča. Angela sta jo vprašala:“Žena, kaj jokaš?.” Magdalena je videla svet le skozi solze in poznala je le en tožeč klic: “Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.” Kaj sta ji mar ta dva, ki niti ne vesta, zakaj joka! Ne da bi ju dobro pogledala, se je obrni- la, hoteč preiskati vrt. Zdaj je zapazila, da stoji nekdo pred njo, toda kot žena, ki se ji je življenje spreme- j nilo v jok, ni dvignila oči. Nek glas je vprašal:“Žena kaj jokaš? Koga iščeš? ” Koga iščeš? To vprašanje jo je zadelo v dušo. Zdaj je oživela. Ta mož, ki ga še ni dobro pogledala in ki se ji ne približa, je vsekakor vrtnar! In takoj jo je zajela nezaupnost. Ali se je navsezadnje temu možu zazdel pokop križanega v grobu njegovega gospodaija kot neko oskrunjenje in je zato truplo odstranil? Ta sum je bil bolj opravičen, kot si mislimo. Taki vrtnarji so pravi gospodovavci v zaupanih jim nasadih ter ne dovoljujejo nobenega vmešavanja v svoje področje. In iskreno je nagovorila domnevnega čuvarja vrta: “Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.” Ta neznanec pred njo je resnično “odnesel telo”, saj je sam Jezus, ki se ji je prikazal, da bi jo prepričal o svojem vstajenju. “Marija!” To je kakor opozorilo: Poglej me natančneje! Kakor brezupno jokajoča se je namreč spet obrnila od njega. Ta beseda, izgovorjena s prizvokom, ki ji je predramil globino srca, je zdaj zadoščala; le eno besedo je spravila iz sebe:“Raboni! — Učenik!” Nato je pozdravila, kot ga je pozdravljala pred njegovim trpljenjem in smrtjo. Ljubeče jo Jezus opomni, da so minili stari časi, ko je še kot človek živel med njimi. “Ne dotikaj se me, zakaj nisem še šel k svojemu Očetu! Pojdi k mojim bratom in jim reci:‘Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu’,” ji naroči in odide. V drugo je prišla Marija Magdalena k učencem, zdaj ne manj, toda povsem drugače vznemirjena kot prvikrat:“Gospoda sem videla!” In nato je začela pripovedovati... Stara freska, ki ponazoruje srečanje žena z angelom v praznem grobu CERKEV IE SPREGOVORILA Pod naslovom "Kar je mogoče, ni nujno tudi moralno" je verski tednik DRUŽINA objavil svoj komentar k najnovejšemu navodilu Cerkve o spoštovanju do porajanja človeškega iivljenja. Vsebina navodila je avtoritativno opozorilo o moralni nesprejemljivosti določenih tehnik umetnega spočetja. Prav je, da so o zadevi poučeni tudi bralci naših MISLI. STALIŠČE rimske kongregacije za verski nauk, ki jo k°di kardinal Ratzinger, o nekaterih vprašanjih bioeti-*e> so poznavalci že nekaj časa pričakovali. Kar neka- 0 zahtevala jo je aktualnost vprašanj, povezanih z začetki človekovega življenja: umetna oploditev, “otro-C1 'z epruvete”, poskusi na človeških zarodkih, nadomestno materinstvo in še kaj. Po drugi strani pa je kongregacija med pripravami dokončnega besedila Potegnila k sodelovanju vrsto strokovnjakov z vsega sveta. Med njimi so bili moralisti, strokovnjaki za pastoralo družine, zdravniki, specialisti za načrtovanje družine in drugi. Besedilo, ki so ga 10. marca predstavili časnikaijem v vatikanskem tiskovnem uradu, obsega tri poglavja, •fialo daljši uvod in čisto kratek sklep. Celoten naslov asi takole: Navodilo o spoštovanju nerojenega živ-Jenja in o dostojanstvu rojevanja. V podnaslovu pa so 2apisali, da gre za odgovore na nekatera aktualna vprašanja. Naprej je potrebno povedati, da to ni sistematično “•tjeno študijsko delo, ki bi v celoti razložilo nauk erkve o teh vprašanjih, temveč le skupek odgovorov na moralna vprašanja, ki jih je kongregacija dobila v Zadnjih letih. Besedilo je torej v prvi vrsti odziv na po-rebe “v bazi”. Škofje po svetu, učitelji moralne teo-°8*je in ne nazadnje tudi strokovnjaki, ki se ukvarjajo 1 genetiko, biogenetiko, pomočjo zakoncem brez otr°k, so se pogosto znašli na razpotju: napredek znajti bi jim sam po sebi omogočil poseg, ki bi utegnil ^Polniti pričakovanja zakoncev, niso pa bili prepriča- i ali je to moralno dopustno ali ne. Tisti, ki so prikovali vidno odpiranje, celo aplavz napredku bio-.Senetike, so Qj, izidu navodila razočarani. To je bilo Mogoče razbrati že iz prvih odmevov v tisku in drugih f^dstvih javnega obveščanja. “Cerkev je spet rekla vsem najnovejšim dosežkom,” je bil nekakšen “Pni imenovalec večine sporočil, nadaljevali pa so ekako takole: “Prepovedano je uporabljati umetno Plojevanje, spočetje v epruveti, ponovno je prepo- edan celo splav in vse oblike protispočetnih sred-stev,” Kdor vsaj malo pozna osnovna merila krščanske ^oralne teologije, ni ob izidu besedila seveda nitrnaj- manj presenečen. Znanja in tehnike, ki jih človek u-porablja, da bi si po Stvarnikovi besedi “podvrgel zemljo in ji gospodoval”, niso moralno indiferentne. V vsakem primeru zahtevajo spoštovanje temeljnih moralnih meril, ki jih označujejo med drugim služba človeku kot osebnosti, njegovim neodtujljivim pravicam in nenazadnje: človekovo srečo, njegovo dobro moramo gledati v njegovi celostni podobi, ki odseva božji načrt s človekom in stvarstvom. Vsak poseg v človekovo telo je tudi moralno odgovorno dejanje. Posebej to velja za področje spolnosti, kjer so v igri “temeljne vrednote življenja in ljubezni”. Vsi posegi, ki jih je sposobna opraviti biomedicina, morajo skozi kritično rešeto dostojanstva človekove osebe in božjega, ki ga nosi v sebi. Vse bolj ali manj otipljiva navodila, kijih najdemo v besedilu kongregacije za verski nauk, je mogoče izvajati iz dveh temeljnih načel: — Vsako človeško bitje ima pravico živeti, in sicer vse od trenutka spočetja pa do naravne smrti. Te pravice mu ne more odvzeti nihče. — Izvirnost posredovanja življenja je nedotakljiva. To je dejanje, ki je zaupano naravi in se uresničuje v osebnem dejanju, se pravi v popolni in vzajemni podaritvi zakoncev. Če postavimo ti dve načeli za začetek vsakršnega razmišljanja o teh vprašanjih, potem lahko logično sklepanje poteka samo v eno smer. O splavu krisljan sploh ne razpravlja, kajti “človeško bitje je treba spoštovati kot osebnost od prvega trenutka njegovega bivanja”. Splav pomeni umor čisto določene človeške osebe, ki ima v sebi nespremenljivo zapisana vsa genetska sporočila in bi se brez zločinskega posega človeške roke razvila v enkratno in neponovljivo osebnost. Zato je Cerkev nekoliko zadržana tudi do raznih pregledov in poskusov, ki jih porodničarji izvajajo pred rojstvom. Vsi posegi morajo biti narejeni ob polnem soglasju staršev in ob doslednem spoštovanju življenja nerojenega otroka. Seveda besedilo odločno odklanja uporabo zarodkov kot nekakšen “biološki material” ali še za kaj hujšega, o čemer je bilo v zadnjem času veliko zapisanega. Spočetje otroka je enkratno dejanje, osebno deja- nje, ko se zakonca podarita drug drugemu. Pomembno je poudariti zlasti dejstvo, da ne gre zgolj za fiziološko razsežnost zakonskega dejanja, temveč je treba upoštevati duhovno: ljubezen, predanost. Zato je razumljivo, da cerkveno učiteljstvo odklanja vsakršno obliko spočetja, ki izključuje osebno in zavestno sodelovanje obeh staršev, pa naj gre za spočetje v epruveti, umetno oploditev s posredovanjem tujega darovalca, kakor tudi nadomestno materinstvo. Če vemo, da mora biti Cerkev zvesta evangeliju, bi drugačna stališča težko pričakovali. Gre tudi za o-snovne vrednote življenja, in če bi tukaj padla načela, nihče ne bi mogel napovedati, kam bi to pripeljalo. Zgodovina ponuja kar preveč zgovornih dokazov. Sestavljalci besedila so pokazali človeško razumeva- nje do staršev, ki ne morejo imeti otrok. Želja po naraščaju je nekaj naravnega, ne moremo pa govoriti o pravici do otrok. Zakonci, ki sami ne morejo imeti otrok, tako pravi navodilo, naj to vzamejo kot dele-ženje na trpljenju, ki ga je za odrešenje sveta vzel nase Kristus. Neposredno za tem priporočilom, ki ga seveda morejo upoštevati le verujoči kristjani, pa je priporočilo zdravnikom in raziskovalcem, naj vložijo vse svoje sile in znanje v odpravljanje nerodovitno-sti. Na koncu pa vabijo vse in vsakogar k razvijanju in poglabljanju čuta odgovornosti, ki seje morda ravno na področju spolnosti v zadnjem času kar nekako razgubila, kakor voda v pesku. To pa je spodbuda, ki bi jo morali upoštevati vsi ljudje dobre volje, ne samo verujoči. M. Gaspari: Pirhe barvajo KRŠČANSTVO je vera upanja. Zaradi Kristusovega vstajenja.Čim močnejše je moje upsnje, čim bolj živa je vizija mojega lastnega vstajenja, tem bolj sem kristjan. Kristus je vstal — vstali bomo tudi mi. Krščanski vzhod, ki ga že pol stoletja gazi načrtno brezboštvo, živi iz te resnice. Noben svetnik ni zrasteI v polnost božje osebnosti brez neomajnega upanja. Tudi največje grešnike je upanje pripeljalo v zavetje usmiljenja. Naj bo moja revščina še tolikšna, ohranjati moram eno: neomajno zaupanje. Iškarijotstvo ni v izdajavstvu, iškarijotstvo je v obupu nad usmiljenjem. Namesto da je šel “\ven in se obesil", bi bil mogel steči pod križ. Brez besed, saj je tudi Peter bil brez besed, ko je prosil z jokom odpuščanja za svojo zatajitev. In danes bi v litanijah z vsemi drugimi apostoli klicali: sveti Juda Iškarijot, prosi za nas! Nič ni izgubljenega zanj, ki upa. Tragika pa za kristjana, ki upanja nima več. Zanj je tudi velika noč — zaman. Kakor je veliki petek — zaman. Spričo te misli — ali je sploh še kaj hudo na svetu? Meni omahljivcu, utrdi neomajno upanje, Gospod! FRANC SODJA CM ŠOLANJE je priprava za zaposlitev. Študent ve, da Se mora zdaj več učiti za nove poklice, ki so bolj zahtevni od takih, za katere ni dosti povpraševanja in ki celo izginjajo. študenti imajo različne sposobnosti za učenje. Zgodi se, da ne dovršijo študija uspešno in tako ne dosežejo zaželjenega poklica. Taki neuspehi so dokaz, d3 osebe niso sposobne za izbrani poklic. Tudi družba >e * takimi prikrajšana, ker ni dobila izšolano delovno m°č in je utrpela zgubo s stroški. Za njih same pa neuspeh često pomeni nezadovoljstvo, ki jih lahko sPremlja skozi celo življenje. Na šoli in starših je, da študentu nudijo ugodne Pogoje za študij. Sposobnosti za učenje so pri večini 0rr)ejene in je na študentu, da si izbere tako pot, ki bo vodila k dobremu učnemu uspehu. Zato se mora kot mlad študent prvo naučiti, kako se uči. To je, da razvije primerne učne navade. Znano je za študen-ta- ki se ne zna učiti, da je slab in ostane tak tudi pri dobrem učitelju. Študent z dobro lastno učno metodo Pa je lahko dober študent kljub slabemu učitelju, v kolikor mu ne vsiljuje svoje slabe metode. Vsak do-er učitelj posreduje mlademu študentu učinkovit način učenja, ki pomaga študentu k dobremu učnemu uspehu. Prisvojiti si nove učne navade ne gre brez krajnih vaj in truda. Seveda mu je ta trud tudi poplačan. Z leti postane študent bolj samostojen in nje-a°v učni uspeh je v vedno večji meri bolj odvisen od niegove metode učenja. Študent, ki se odloči za višje študije, mora imeti udi večje sposobnosti. S šibkimi sposobnostmi le s t-žavo izdela ali sploh ne zmore. Tudi za študenta z oprimi sposobnostmi ni rečeno, da je to dovolj. Po-re°na je motivacija za učenje, temeljito poprejšnje *ianje in pripravljenost na trdo delo. p° drugi svetovni vojni se je šolstvo v Avstraliji ^°čno izboljšalo in to na vseh stopnjah, od osnovne 0 do univerze. Zaznamovan je bil velik številčni kakovostni dvig izobraževanja, podoben povojnemu razvoju v industrijsko razvitih državah. Ko pa so nastoPile spremembe in zamotanost v gospodarstvu, ® bila uvedena v šolstvu štednja in racionalizacija. aJVečje omejitve so bile v Avstraliji, kar je povezano tedanjem povprečnega življenjskega standarda. Današnja brezposelnost mladine je eno važnih vpra-!• ki nujno zahteva rešitev. Glede zaposlitve smo v A. L. CEFERIN navidezno protislovnem položaju. Avstralija ima danes okoli sedem milijonov zaposlene delovne sile. Okoli šeststotisoč posameznikov prejema brezposelno podporo. Zraven je prišteti še okoli dvestotisoč "skritih" brezposelnih, ki iščejo delo in so vzdrževani po zakonskih partnerjih. Zamotanost je v tem, da kljub brezposelnosti še vedno primanjkuje nekaterih vrst kvalificiranih delavcev in strokovnjakov in drugih tako, da se jih skuša privabiti k nam iz drugih kontinentov. Potrebe so tako nujne, da ni časa za preusmeritev in treninge. — Za veliko brezposelnih skoraj ni koristne zaposlitve, ker niso dovolj kvalificirani. Nekaj krivde je tudi v avstralskem šolskem sistemu in reforme so potrebne. Skoraj polovica šolarjev zaključi desetletno šolanje. In to število je precej dvigniti, da še bolj ne zaostane. Ti imajo praktično malo možnosti in za službe so prezrti ali spodrinjeni po absolventih in maturantih srednjih šol. Predvsem po takih, katerim ni do višjega študija. — Ocenjevanje pri maturi ni toliko akademsko merilo znanja kot bolj regulacija priliva za visoke šole in javne službe. Ni dovolj študentov na visokih šolah in potrebna je bolj izenačena delitev na tehnične in humanistično usmerjene poklice. Premalo študentov uspešno zaključi prvo akademsko stopnjo ( pade jih — 40%). Potrebno je večje sodelovanje z industrijo itd. Predvidene spremembe za visokošolski študij bodo nudile več prostih mest študentom iz družin z nizkimi dohodki. Med te spada mnogo študentov iz podeželja in velemestnih industrijskih okrajev ter emigrantov. — Inozemski študenti plačujejo stroške študija in predlogi so, da bi tudi študenti iz premožnih družin sami nosili stroške. Z vpeljavo štipendij po potrebi, uporabo pozitivne diskriminacije je pričakovati, da se izogne ekstremni polarizaciji avstralske družbe in bo zagotovljen individualni razvoj posameznika. ‘BLIŽAJO se prazniki, Milice pa ni!” se je vsa zaskrbljena pritoževala mama. “Saj vem, da je lepo pri teti na posestvu, ampak čas bi bil, da se vrne. ” Odprla je predal komode, uravnavala pomečkano perilo in godrnjala med zobmi “Kaj pa spet ni prav? ” jo je šegavo nagovorila Dana. “Kakšno sračje gnezdo, dekleta, prosim vas!” je mama govorila bolj sebi kot njej v odgovor. “Milici ne bo prav, če ji boš vse po svoje preuredila. Pusti kot je ” “Ampak...” “Ne, ne razumeš, mama - bova že sami pospravili, saj nimava pet let. ” Mama je že zapirala predal, kar je ugledala sliko mladega fanta. “Kdo pa je to? "je radovedna vprašala. “Ah, to! Mislim, da je tetin sosed - sosedov sin in Miličin prijatelj. Kaj nisi vedela? ” “Jaz? Same skrivnosti imate pred menoj. In, kako... prijatelj? ” “Tako pač.. .Je to kaj čudnega? ” Mama je tekla v kuhinjo, kjer je prekipelo mleko. Dana je prišla za njo. “Se ti zdi, mama, da je vredno delati pirhe, ko jih tako nihče ne je? Toliko imaš dela z njimi, potem pa vse porazdeliš med sosedove otroke. ” “Lepo pa jih je le gledati blagoslovljene v košarici na mizi,” se je upirala. “In tistega dela mi ni žal. Končno, kakšnega pa z Mihom le pospraviva. ” “Veš,” se je hčerka potožila, “ne čutim prav nobenega veselja ob bližajočih se praznikih. Bojim se, da ko zrasteš, izgubiš vse iluzije. Toliko je vedno skrbi in dela, da se kar ne morem vživeti v skrivnost Kristusovega trpljenja. Pravila si mi, kako ste otroci v tvojih mladih letih hodili k božjemu grobu, kako ste gledali, ko je mežnar pred cerkvijo razbijal lesen zaboj - kar naj bi bila nekaka prispodoba bičanja Jezusa. In kako so fantiči tekli v vas z blagoslovljeno gorečo gobo - in še in še! Živeli ste pač v drugačnih časih, morda bolj povezanih z vero in naravo. Velika noč je bila za vas preporod, v duhovnem in naravnem smislu. Klic srca h Gospodovemu vstajenju, klic pomladi! Tu, v velemestu, komaj zaznaš del vsega tega! Tudi pomlad ne kliče, saj prehajamo v jesen. Pa še zunaj, na deželi, se ljudje na splošno prav malo brigajo za vse to. Veliki petek še poznajo, v glavnem, da takrat, morda edin- krat v letu, ne jedo mesa, ampak ribe. To je pa tudi vse!...” Mama je žalostna pogledovala hčerko. “Ne gre za iluzije, Dana, kot ti praviš. Gre za vero, resnično vero; tisto, ki nam kljub mestni množici da milost, da se kljub vsemu zberemo, gremo vase in z dušo vred pred Njegov oltar. Si opazila, kako je v cerkvi tiho, kako je mestni šum oddaljen? Praviš, da pirhi niso potrebni Smejala se boš, če ti povem, da pirh zame ni navadno jajce. Saj: olupiš ga, pa je tako kot vsako. A ko ga barvam, ne mislim na lupljenje. Nekaj svečanega je v tem delu. Prav tako v čiščenju hrena, v peki potic. Ne, ni zgolj romantika in tudi ne le obujanje daljnih spominov! Je praznično razpoloženje: duša išče in podoživlja tudi v vsem tem biblični čas, trpi ob Njegovem trpljenju in slavi Njegovo zmago nad smrtjo... ” + Na hodniku so se zaslišali hitri koraki in Miličin smeh je napolnil kuhinjo. “Samo poglej, mama, kaj sem ti prinesla!” je veselo zažgolela. Iz torbe je izvlekla - veliko svetlorumeno jajce. Si že kdaj videla nojevo jajce? ” “Sem, v muzeju. ” Previdno ga je prijela v roko, ga otipavala in gladila. “Beto ga je našel v nojevem gnezdu in rekel, da -če ga ati s svedrom preluknja - dobimo tekočine za dvanajst navadnih jajc. Lupino pa lahko ohranimo celo. Luknjico se z voskom zamaši...” “Beto je sosedov sin? ” je zanimalo mamo. “Saj, in prijatelja sva. ” Nato je Milica spet obrnila pogovor k nojevemu jajcu. “Kako ga boš pa pobarvala - ta naš letošnji največji pirh? "jo je zanimalo. Mati ni dosti pomišljala. “Ne, ne bom ga barvala, kar položila ga bom v košarico k ostalim pirhom. Saj ga je že lepo pobarvala mati narava! ” REZI MARINŠEK Komu naj se Torontčani zahvalijo za nadškofa PRED kakimi dvajsetimi leti je monsinjor Orehar Uansko leto umrli dolgoletni delegat za slovensko du- šno pastirstvo med argentinskimi Slovenci. - Op. ur.) °b srečanju na neki prireditvi takole nagovoril san- ^artinskega rojaka Franca Zorca: ‘France, kako je že bilo takrat, ko ste hoteli s tež- , ni mitraljezom priti čez vodo, pa osel ni hotel čez brv? ” ^ France (presenečeno) :”Kdo vam je pa o tem pra- Msgr. Orehar:“Lojze Bavdaž iz Bariloč.” P ranče: “Lojze Bavdaž? Ga ne poznam.” Msgr. Orehar: “Bil je četnik kot ti - tebi so rekli °celj, ali ne? Njemu pa Atoman.” France: “Atoman? A, to je bil pa moj komandir!” . Tako je pokojni monsinjor Orehar nehote vzposta-v'' zvezo med dvema nekdanjima borcema, Kocljem jn Atomanom, med Francetom Zorcem iz Čurruke in °jzetom Bavdažem iz Bariloč. Lojze Bavdaž je štajerski rojak. Leta 1941 se je u-tT'aknii iz Maribora pred Nemci na “italijansko” stran, Kozaije pri Dobrovi. Ko je njegov znanec iz mladih . komandant dolomitskega partizanskega odreda z 11?enom “Gad” zanj zvedel, ga je marca 1942 mobili-ZlraJ. Bavdaž je preživel tri mesece v hribih med parti-Zar>i, nato pa zbežal od njih. ^ne 8. maja je isti partizanski odred mobiliziral ITl0^ke dobrovskega okraja od Dobrove proti Polho-',eni Gradcu. Nabral jih je kakih šeststo, med njimi ud* Franca Zorca. . Omenjeni partizanski komandir Gad je bil tak mo-j"1Vec> da po Zorčevih besedah v slovenščini nimamo lo reznega izraza zanj. Človeško življenje zanj ni ime-vrednosti. Bil je popolnoma pobesnel in kot obse-n- Nihče ni bil varen pred njim. Samim partizanom £ že presedal. In res ga je kasneje ubil neki partizan, »° je spečemu pognal dve krogli v glavo. Ta kmečki nt je nato v Podlipi zbežal k četnikom in sam pravil 0 tem dogodku. France Zorec in njegova žena sta šla letos (1986) na počitnice v Bariloče in tam obiskala Atomana — April 1987 Ambrožičeva družina — leta 1948 v špittalskem begunskem taborišču, Avstrija. Lojze, torontski nadškof ■ pomočnik, stoji v sredi. Starša (oče je brat pok. sydneyskega p. Bernarda in bivšega urednika MISLI) sta že oba pokojna, ostali vsi v Kanadi Lojzeta Bavdaža. Vpričo Zorčeve gospe sta obujala spomine iz- četniškega življenja, pa omenila tudi neki spopad z Italijani na Dobrovi, ko sta bila še oba pri partizanih. France: “Kaj si pa ti tam delal? ” Lojze: “Jaz sem vodil napad in sem bil tisti, ki sem metal bombe Molotovi” France: “Jaz sem pa tam blizu streljal na postojanko.” Lojze: “Kaj si bil tudi ti tam? Jaz sem bil takrat komandir odreda.” France: “Kaj si bil ti partizan? Tega pa nisem vedel.” Lojze:“Tri mesece prej, predno sem šel k četnikom. Mobiliziral meje Gad.” Vsi trije - Bavdaž, Zorec in njegova žena - so se začudili slučaju. Nato je pogovor stekel dalje. France: “Drugo noč smo zažgali dobrovski župnijski hlev.” Lojze: “Vem. Saj sem jaz vodil vse to.” 73 France:“Kako si pa potem izginil od tam? Ker Gadu ni ušel nihče!” Lqjze:“Vsi skupaj smo se umaknili nad Gabije, levo od Kota. Ti ne veš, Kocelj, kakšne stvari so se tam dogajale!” France:“V tistem gozdičku nad cerkvijo v Gaber-jah, v Kotu, so partizani pobili do takrat približno dvajset naših ljudi. Škoda, da ne morem pokazati, kje!” Lojze: “Kako pa ti tam vse poznaš? ” France:“Na Šujici je bila doma moja mama, tam sem imel strica in tudi jaz sem tam živel.” Lojze: “Drugi dan po prihodu nad Gabije so pripeljali človeka, ki je kupoval prašiče. Gad gaje brez pomisleka obsodil na smrt, češ da je špijon. Ubogega kmeta so takoj ubili. Upiralo se mi je takšno pobijanje, zato sem očital Gadu:‘Mi smo se prišli borit proti Italijanom, ne pa proti našim ljudem!’ — ‘Šuti!’ mi zagrozi Gad. Neka partizanka iz Šiške se pa zadere: ‘Tudi tega je treba likvidirati!’ Gad se naredi dobrega in mi reče:‘Ker sva stara znanca, ti dam možnost, da popraviš svojo predrznost . . . Dam ti nalogo; če jo izpelješ, boš dokazal, da si naš . . . Likvidirati moraš družino, h kateri gremo večkrat na večerjo . . .’ Zazeblo me je: pobiti bi moral družino v Žirovnikovem grabnu...” France: “Katero? Tisto, ki so imeli gostilno in trgovino? Možakarje bil bolj okrogle postave? ” Lqjze:“Ja,ja, tisti!” France:“So imeli precej otrok? ” Lojze:“Tam, tam!” France: “To je Trnovčeva družina! Ambrožičeva družina! No, kaj si pa potem naredil? ” Lojze: “Vprašal sem Gada, če si lahko izberem nekaj ljudi, da bom lažje opravil svoje delo. “Kolikor jih hočeš!’ mi je odgovoril. Najprej sem poklical desetarja in mu zaupal zločinsko nalogo. ‘Kaj, pobiti te ljudi? ’ se je tudi ta zgrozil, ‘Ne, tega pa ne!’ Namignil sem mu, da sva že dva enakega mnenja in mu naročil, naj poišče še nekaj takih, ki podobno mislijo. Poslal sem ga k možakarju - zdaj vem, daje bil to Ambrožičev ata — naj mu sporoči, kaj čaka njega in njegovo družino, če takoj ne izginejo od tam. Jaz in vsi moji pomočniki smo pa tisto noč pobegnili od partizanov. Takrat sem šel pa k četnikom.” France: “Tudi jaz sem se tiste dni otresel partizanov in se javil v Legijo na Št. Joštu.” Tako je “partizan” Lojze Bavdaž rešil smrti Am-brožičevo družino, med njimi tudi dvanajstletnega Lojzeta - sedanjega torontskega nadškofa! Po Zorčevem pričevanju zapisal S. S. /Objavljeno v argentinskem “Duh. življenju”/ Splavi v Sloveniji Četudi je bil članek v ljubljanskem DELU pred več kot enim letom (21. 12. 85), je zaradi informativne vsebine vreden ponatisa in branja. ABORTUS JE DOVOLJEN Pod tem naslovom je Delo objavilo vest o uzakonitvi splava v Španiji. Štiri dni pozneje Je zabeležilo važen zgodovinski dogodek, ko je prva Španka zakonito splavila (Prvi legalni splav; Delo, 13. 8. 1985). V Grčiji si vlada prizadeva uzakoniti splav, nasprotuje pa ji zelo konservativna grška pravoslavna cerkev (Sinod je strog; Delo, 14. 10. 1985). Delo nas je obveščalo tudi o prizadevanjih za uzakonitev splava na Portugalskem in v drugih deželah. Iz teh poročil dobimo vtis, da sta v svetu dve vrsti ljudi: napredni odobravajo splav in si prizadevajo za njihovo uzakonitev, nazadnjaški pa jih pri tem ovirajo. Torej je liberalizacija splava, in s tem tudi sam splav, nekaj naprednega in pozitivnega. Taka miselnost se je pri nas že dokaj uveljavila. O tem priča tudi veliko število opravljenih splavov — v SR Sloveniji leta 1984 okrog 24.000. V vsakdanjem življenju na različne načine presojamo, kaj je napredno in kaj ne. Različni ljudje p o-udarjajo različne kriterije za naprednost. Vzel sen1 jih nekaj, kar po vrsti, kot so mi prišli na misel ne glede na to, ali se sam z njimi strinjam; takega, o katerem bi splavu lahko pripisal naprednost, nisem našel. Kake misli ne presojamo vedno po njej sami, ampak pogosto po tistem, ki jo prinaša. Če je nosilec napreden, bo taka tudi njegova misel, stališče, predlog. V osnovni šoli smo se učili, da so naprednejši “sti načini kmetovanja, ki dajo večji pridelek. Torej naprednejše tiste dežele, ki več pridelajo. Danes ta tekli: tiste, ki imajo večji dohodek na prebivalca. 0 tem kriteriju splava ne moremo imeti za napredka. Jugoslavija pa je po številu splavov prva v Evro-P*> po zakonodaji na tem področju med najbolj per-m,s'vnimi, po narodnem dohodku na prebivalca pa P^dzadnja. Vemo tudi, da v nekaterih državah z visokim dohodkom na prebivalca splav zelo prega-nJaJ°. >ZDA so ukinile denarno pomoč tistim pro-Sfaniom za načrtovanje družine, ki propagirajo splav. Državam, strankam in drugim skupinam dostikrat radi vnaprej priznavamo naprednost, če sodijo na poučno levico. Tudi po tem kriteriju splav ne bo pro-JPašen za naprednega. Vemo, da nekatere komuni-st>čne partije, med njimi romunska, splavu odločno Nasprotujejo. Ameriška uspešnica “The Cider House Kules”, v kateri avtor obsoja splav, je delo prepriča-nega levičaija Johna Irvinga. Zadnje čase vedno pogosteje poudaijamo, da gre-sta mir in napredek z roko v roki. Brez miru ni napredka, je uveljavljeno geslo. Nobelova nagrajenka niir Agnes Bojaxhiu (Mati Terezija iz Kalkute, op. Isli) je v svojem govoru ob podelitvi nagrade rotila naj se odreče splavu, če želi ohraniti mir. “No-^na stvar bolj ne krši miru v svetu kot krik neroje-nega otroka,” je dejala. Včasih imenujemo napredno tisto, kar je najno-^eJše, kar smo nazadnje izumili. Toda splav poznamo tisočletja. Pred 2400 leti je Hipokrat v svoji prisegi zavezal jakega učenca zdravnika, da “ne bom nobeni ženski Pripomočka za uničenje telesnega ploda” (po prevodu Antona Sovreta). Hipokrat ni imel možnosti z ^trazvokom ali ehografijo opazovati ali slikati otroka ^ materinem telesu ali celo med opravljanjem splava. "'Pokrat ni živel v dobi, ko je G. Data s svojimi pokusi z umetno posteljico tako daleč, da ni več tehni-1,1 problem donositi otroka izven materinega telesa. a takratni ravni znanja bi še morda lahko imel otro-za skupek celic, ki ga ne moremo imeti za človeka; ^es tega ne more niti laik, kaj šele zdravnik. Ome-njeno načelo iz prisege je po 24 stoletjih še vedno .^alno. Nova spoznanja in odkritja ga potijujejo 111 mu dajejo še večjo težo. Napredek v tehniki in ^edicini prinaša nova dejstva, ki govore proti splavu 1,1 ne zanj. Tudi pojmovanje zaščite človečanskih pravic, s Pavico do življenja vred, se je od časov špartanskih navad do danes razvilo (pomislimo samo na številne Mednarodno sprejete deklaracije o človekovih pravi-Ca”)> da je zagovaijanje splava očiten korak daleč na-2aJ v tem razvoju. Nai v letu, v katerem smo zapisali: Slovenija, moja dežela!, pogledamo še, kaj je splav prinesel Sloveniji in Slovencem. V letih 1981 - 1984 smo v SRS zabeležili okrog 95.000 splavov. Morija druge svetovne vojne je pri nas trajala prav tako štiri leta, vendar ni zahtevala niti približno toliko žrtev. Število splavov v osmih letih veljavnosti novega zakona o splavu (1977 - 1984) je približno 176.000. Pred letom 1977 je bilo število splavov, zajetih v statistike, manjše; vendar to pripisujejo dejstvu, da je bilo dosti nezakonitih splavov. Zagovorniki liberalizacije splava trdijo, da novi zakon ni povečal števila splavov, ampak je odkril le skriti del ledene gore. Če verjamemo tej trditvi, potem smo v Sloveniji v štiridesetih povojnih letih naredili petkrat toliko splavov, to je 880.000. Tudi če je ta številka previsoka in znaša le pol milijona, je za Slovence še vedno ogromna. Najbrž v vsej zgodovini nismo doživeli epidemije, ki bi nas bolj zdesetkala. Za primerjavo si oglejmo nekaj podatkov o znanih katastrofah drugod. S Titanicom se je potopilo 1500 ljudi, v Bhopalu jih je izgubilo življenje 2500. Hirošima je zahtevala 130.000 življenj. O posledicah v Hirošimi imajo dosti študij, o posledicah vseh teh splavov pa raje ne razmišljamo. In vendar je štiriletna številka 95.000 za Slovenijo sorazmerno 35 - krat več kot katastrofa v Hirošimi za Japonsko. Poleg tega pa je v Sloveniji premalo rojstev: nekatera področja so že skoraj neobljudena; ne moremo živeti brez stalnega dotoka delavcev od drugod; starostna struktura je s tremi zaposlenimi na upokojenca zelo neugodna. Glede na vse to lahko končam, da v našem iskanju kulturne podobe in prizadevanja za dolgoročni obstoj splav ne pomeni nobenega napredka. Krvav je križev pot, na Golgoti žari. Mi padamo, Gospod, čez tvojo kri. Proseči sklepnik rok. Marija vsa drhti. Glej, koliko otrok Boga želi/ Pod križem seka meč. Rodi življenje. Smrti zdaj ni več - samo vstajenje. (J. Marolt) m Sr. 8ATAC.L. Fr. Valerian Jenko, O. F. M., Fr. Ciril Božič. O. F. M., St. Raphae!'s S/ovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.IV., 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W„ 2160) Telefon: (02) 637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael's Convent, 311 Merrylands Rd:, Merrylands, N. S. l/V., 2160 Telefon: (02) 682 5478 ROMANJE V CAMPBELLTOWN na četrto postno nedeljo, 29. marca, je kar lepo poteklo. Vreme je bilo idealno, udeležba okrog 150 rojakov. Lahko bi bila večja, a kaj ko je istočasno na raznih krajih ta ali ona prireditev ali sestanek. Morali bi bolj gledati na to, da prireditve ne soupadajo s postnim romanjem, ki je le enkrat na leto. Treba je spregovoriti, ko se delajo načrti, da je na sporedu že romanje. Če pa prireditelji ne upoštevajo želje vernih, naj bi verniki pokazali svoje prepričanje in take prireditve ali sestanke enostavno bojkotirali. MAJSKO ROMANJE bomo imeli v nedeljo 3.maja. Zbrali se bomo pri lurški votlini v Earlvvoodu ob treh popoldne. Najprej bo sveta maša, nato šmarnice s petimi litanijami Matere božje. Povabite k tej pobožnosti še druge rojake, ki ne bodo brali tega obvestila. ŠMARNIČNO POBOŽNOST bomo imeli v mesecu majniku vsak petek in soboto ob sedmih zvečer, ob nedeljah pa skupaj z mašo ob pol desetih. Brali bomo šmarnična premišljevanja, ki jih je letos napisal mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Naslov jim je dal “Mir — deljeni kruh”. Saj letos Slovenija praznuje drugo leto evharističnega obdobja z geslom: Evharistija - zakrament miru”. Pod tem vidikom so napisana tudi šmarnična premišljevanja. FIGTREE — WOLLONGONG: šmarnična pobožnost s sveto mašo bo vsako sredo v maju ob sedmih zvečer. Seveda bo na sporedu tudi tam zgoraj omenjeno šmamično branje. DAN DUHOVNIH POKLICEV je četrta velikonočna nedelja, letos 10. maja. Isto nedeljo praznujemo tudi MATERINSKI DAN. Pri maši ob pol desetih se bomo spomnili obeh namenov dneva. Po maši bo v dvorani piknik in tudi odrski spored v počastitev naših mater. FIGTREE ima slovensko službo božjo poleg zgoraj omenjenih maš tudi na nedelje 26. aprila, 10. in 24. maja, vselej ob petih popoldne. CANBERRA ima slovensko mašo v nedeljo 17. maja ob 10.30 dopoldne. Kraj: Red Hill. Dostop na par-kilišče je iz Hicks ceste. WAGGA-WAGGA ima službo božjo isti dan kot Canberra (17. maja) ob šestih zvečer. Mt. Erin, Ed-mondson Street. BRISBANE bo slovenski duhovnik zopet obiskal v nedeljo 24. maja. Slovenska maša bo ob pol dvanajstih dopoldne (oz. takoj po litvanski maši). St. Mary’s v South Brisbane. SURFERS PARADISE ima službo božjo na isto nedeljo kot Brisbane (24. maja), a tokrat ob šesti uri zvečer. Kraj: St. Vincent Church, Hamilton Avenue. NEWCASTLE: slovenska maša bo v nedeljo 31 .maja ob šestih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton. Naslednja pa bo 30. avgusta. DUHOVNE OBNOVE bomo imeli letos v juliju ali avgustu po vseh krajih, kjer je slovenska maša in je večja skupina rojakov. Za to priliko bo med nami salezijanski duhovnik iz Rudnika pri Ljubljani g. Mirko Žeijav. Znan je po Sloveniji in Evropi tudi kot odličen “čarovnik”. Tako nas bo kot rokohitrec lahko zabaval tudi v dvorani, kjer bo to mogoče in bodo rojaki želeli. Spored njegovih obiskov bo objavljen pozneje, ko bomo sestavili celotni program. Za zdaj smo zadovoljni, da seje g. Žeijav odzval našemu vabilu. BOTRSKA POTRDILA za krst in birmo moram tudi omeniti. Večkrat me rojaki prosijo za tovrstno potrdilo, da so praktični katoličani in zato vredni biti botri pri krstu ali birmi. Sorodniki doma jih prosijo za botrstvo, domači župnik pa zahteva potrdilo. Prosijo me, naj na potrdilo zapišem, da hodijo v našo cerkev. Tu včasih nastane zadrega. Kako naj to napišem za tiste, ki pridejo kvečjemu za praznike, ali pa morda za kak pogreb ali poroko. V takih primerih zapišem kvečjemu lahko, da hodijo v našo cerkev “občasno”. Vprašanje je, če bo tako potrdilo doma kaj zaleglo, saj so v tem zelo strogi. - Tu spet zadenemo na vprašanje, kdo more biti boter. Tisti gotovo ne, ki ne živi po veri ali daje celo pohujšanje s svojim življenjem. Starši, bodite kritični pri izbiri botra ali botre! Ne glejte pri tem na to, kako je kdo “petičen”, ampak, koliko je veren. Kogar pa prosijo za botra, mora v vesti priznati, da ni vreden te službe in naj zbere dovolj poguma ter odkloni botrstvo. Še lepše pa je se- ^eda, če uredi svoje odnose z Bogom ter je sprejem botrstva začetek iskrenega novega življenja. MOLITVE ZA POKOJNE. Lepa navada je, da se na Predvečer pogreba pokojnega rojaka zberemo ob njegovi krsti ter zmolimo za pokoj njegove ali njene duše sveti rožni venec, obenem pa prisluhnemo božji bese- i ’ ki naj nam utrjuje vero v naše vstajenje ter daje tolažbo svete vere vsem žalujočim. Ob tej priliki lahko Pomolijo za pokojnika in se od njega poslovijo zlasti tisti, ki so drugi dan zadržani ter ne morejo priti k posebni maši ter pokopu. Večina pogrebnih ustanov "jko nudi to uslugo, ne pa vsi. Zato se o tem prepričajte, predno se dogovorite za pogreb. “Funerals of •stinction” pogrebni zavod v Fairfieldu (oglas ima tudi v vsaki številki “Misli”) vam lahko nudi to uslugo. naša pokojna Nismo še omenili v Mislih, da je dne 25. januarja 1987 umrl EDVARD FLORI AN PRINČIČ. Rojen je bil v Bovcu 13. avgusta 1923, v Avstralijo pa je pri-e* leta 1950. Pokojnik je bil uradno priznani tolmač, ravnatelj podjetja “Viator”, bivši tajnik športnega klu-"a “Praga” in tudi bivši tajnik Avstralske nogometne ederacije. Pred smrtjo je veliko trpel za rakom na Pljučih in tumoijem v možganih. — Pogrebna maša m v Chatsvvoodu, njej je sledila upepelitev v orthern Suburbs krematoriju. Zapušča hčerko Parijo in sina Harveva, katerima izrekamo iskreno sožalje. V soboto 21. marca 1987 v rani jutranji uri je v olnišnici v Liverpoolu umrla LEOPOLDA (LEA) . ^ATOVIČ r. Pupis. Luč sveta je zagledala dne 10. Mija 1942 v Ljubljani. Oče ji je umrl še pred roj- stvom, mati pa ko ji je bilo komaj šest let. Leta 1961 se je v Trstu pri Sv. Ani poročila z Benjaminom Bratovičem, ki je po rodu iz Ilirske Bistrice. V januarju 1963 sta zakonca s sinom Aleksom na ladji “Aure-lia” prišla v Avstralijo. Živeli so v Sydneyu (okraj Fairfield), kjer se jima je rodil še Edvard. Pred kakimi šestimi meseci so prodali hišo in se preselili na farmo v Oakdale, blizu Camdena. - Pokojnica je bila bolna okrog štirinajst let. Že leta 1973 ji je zdravnik povedal, da ima le še tri mesece življenja. A njena močna volja jo je držala pokoncu, da je živela dalje, vdano prenašala trpljenje in po svojih močeh tudi vršila gospodinjske dolžnosti. Pred nekaj tedni se ji je bolezen nenadno poslabšala. Morala se je zateči v bolnišnico, kjer pa ji krvavenja v glavi niso mogli ustaviti. Več dni je zelo trpela, končno pa podlegla bolezni. - Poleg moža in sinov zapušča pokojnica tudi sestro Marico por. Urbanc, ki živi v Ljubljani in je bila pred nekaj leti tu na obisku. - Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v sredo 25. marca, na praznik Gospodovega oznanjenja, ki je tudi Marijin praznik. Umrla pa je na soboto, prav tako Marijin dan. Po pogrebni maši smo spremili njene zemske ostanke na livadno pokopališče v Leppington. Pokojnice ne pozabimo v molitvah, njenim sorodnikom pa naše sožalje. - Benjamin Bratovič s sinovoma se iskreno zahvaljuje vsem, ki so izrazili sožalje, darovali cvetje ter se udeležili pogreba drage pokojne žene in matere. KRST. — Jožef Robert Kariž , Regents Park, NSW. Oče Joško, mati Cveta r. Penova. Botra sta bila Anton Fatur in Nevica Nagode. - Merrylands, 28. marca 1987. Naše čestitke novorojenčku ter njegovim staršem in botrom! P. VALERIJAN Nova cerkev Kristusovega vstajenja na Senovem IZPOD rute LAVA ŽIČNICA je stekla na najvišjo slovensko božjo pot - in priljubljeno izletno točko našega zamejstva -Svete Višaije. V nedeljo 11.januarja sojo uradno odprli. Žičnica je povsem nova in bo na uro lahko prevažala večje število ljudi kot prejšnja, ki zadnji čas ni bila več v uporabi. V dobi snega bo služila smučarjem, poleti pa znova tudi romarjem, saj je za mnoge starejše pešhoja predolga in prenaporna. Zato je upati, da bo obnova žičnice poživila romarske obiske te naše priljubljene Marijine božje poti. Zlasti zdaj, ko je slovenska frančiškanska provinca sprejela v oskrbo žabniško župnijo in je eden patrov posebej imenovan za oskrbnika višarske božje poti. Kdaj pa bo na Sveto goro pri Novi Gorici spet stekla žičnica? Najbrž nikoli več. Obiskovalci bi bili veseli, ko bi oblasti vsaj skrbele za popravilo ceste, kije v svoji zanemarjenosti prava sramota. zgodovine teh krajev ne more mimo njegovega dela, ker je uporabljal vire, ki jih danes ni več. KAJ ZANIMIVE izjave so prišle med intervjujem na ljubljanski televiziji iz ust Franca Šetinca, člana predsedstva Centralnega komiteja ZKJ za Slovenijo. Povedal je, da “so se v Jugoslaviji v zadnjem času razvile protikomunistične sile”. Pojavile naj bi se vse mogoče skupine in gibanja, ki hočejo postati nekaka alternativa partiji. To pa je že lahko zametek večstrankarskega sistema, kar pa si jugoslovanska komunistična partija na vsak način prizadeva preprečiti. Šetinc je povedal tudi definicijo antikomunizma: “Skupna značilnost vseh nezadovoljnežev je protikomunizem!” In temu je dodal: “Kdor kritizira, ni na liniji Zveze komunistov.” Ko je padla beseda o šibkosti partije in kdo je lahko njen sovražnik, j e odgovoril: “Sami sebi smo lahko naj večji sovražnik!” In kar večkrat med zanimivim intervjujem je mož poudaril, da “se partiji mudi”. Doslej je imela partija časa na pretek, zdaj pa naenkrat taka naglica. ”Zdaj. ne moremo več čakati, kajti časa imamo malo ...” Zanimivo je opazovati, kako se obrača položaj v Sloveniji. Mladina se upira, mnogi člani partije mislijo in pišejo po svoje v nasprotju s partijsko politiko, poleg poudaijanja gesla “Slovenija - moja dežela!” se že tudi kar javno govori o samostojnosti in premlevajo medvojne in povojne napake, krivice in množični zločini v imenu partije ... Nekateri so optimisti, drugi pa računajo, da bo partija kmalu spet pokazala trdo roko in s silo napravila iz ljudi “poslušne državljane”. \ Bomo videli, kam bo vse to pripeljalo. RIBNICA se bolj in bolj udejstvuje na mednarodnem trgu. A danes ne hodijo Ribničani po evropskih deželah s krošnjo na rami, pač pa se uspešno ponujajo preko slovenskih meja s svojo industrijo. Lani je ta izdelala kar za 13 odstotkov več proizvodov kot leto poprej. Ta nadpovprečna rast gre na račun strojne industrije ter proizvodnje žaganega lesa in plošč. Močno je porastel izvoz, saj je lani znašal enajst milijard dinarjev. A Ribničane le malo skrbi smer izvoza: v zahodnoevropske države so izvozili le nekaj nad desetino celotnega izvoza, ostalo pa so pokupile komunistične države. “DELO” (Ljubljana, 30. dec. 86/4) je objavilo tudi tele vrstice o zdomcih, ki se kar nočejo odzvati vabilu: “Nič ne pomaga, daje na vsakoletnih pogovorih z zdomci vsega dovolj, le zdomcev ne. Organizatoiji pač vztrajajo pri preživelih načinih in konec. - Tudi na letošnjem mariborskem pogovoru je bilo tako kot prejšnja leta. Prišli so predstavniki vseh služb in še denar, dva milijona dinaijev, so nekako zbrali. Pa kaj, ko imajo naši zdomci, še posebej tisti, ki delajo v ZR Vsa dela so pod garancijo! SPOMINSKO PLOŠČO so odkrili v sredo 18.febru-aija letos na župnišču v Mozirju v Savinjski dolini: v počastitev zgodovinarja in duhovnika Ignaca Orožna (1819 — 1900), ki je bil v letih 1854 - 65 župnik v Moziiju. Doma je bil iz Laškega in bil v duhovnika posvečen leta 1842. Iz Mozirja je odšel za nadžupnika v Rogaško Slatino, kasneje pa je postal mariborski kanonik. Deset let je bil tudi ravnatelj mariborskega bogoslovja in predavatelj cerkvene umetnosti, kot stolni prošt pa tudi ravnatelj škofijske pisarne. V Mariboru ena ulic nosi njegovo ime. — Za zgodovino se je začel Orožen zanimati že kot mlad duhovnik. Objavil je veliko svojih poročil ter sestavil obsežne kronike župnij Celje, Mozirje, Laško in Rogaška Slatina. Njegovo glavno delo pa je zgodovinski opis štirinajstih dekanij lavantinske škofije. Današnji pisec Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS MEMORIALS P/L ALDO and JOE 77 KING VVILLIAM STREET, RESERVOIR, VIC. 3073 Telefon: 470 4046 ; 470 4095 1 >■________ Dr. J. KOCE. Fiat 2, 139 High Sl., Kew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027 ČE HOČETE POTOVATI. se z zaupanjem obrnite name. V vseh večjih mestih Evrope, Amerike in Kanade imam poleg poslovnih tudi prijateljske zveze, kar izdatno pripomore, da je potovanje prijetnejše. Če me ne dobite v uradu, me pokličite na dom pop. po 2. uri ali zvečer po 9. uri. CONCORDE INTERNATIONAL TRAVEL, 541 King Street, Melbourne, 3003 — Tel. 329 - 6833 . — Consultant DR. J. KOCE Nemčiji, o vsem skupaj svoje mnenje. Prišli so natan-0 štirje, pa še ti so spraševali že znane stvari. Morda So prišli preganjat dolgčas.” V LJUBLJANI bo letos med prvomajskimi prazniki j^ednarodno molitveno srečanje evropske mladine fireditelj tega srečanja je ekumenska redovna skup nost iz Taizeja (Francija) s sodelovanjem mladih ver nikov iz Slovenije. Na tem srečanju bodo mladi raz sijali, kako “graditi zaupanje na zemlji”. Priprave za to srečanje, na katerem se bodo lahko Prvič zbrali mladi z Vzhoda in Zahoda, so se že zače-e- Sodelujejo tudi bratje iz Taiz&ja, ki obiskujejo ladinske skupine po župnijah, jim govorijo o po-rrienu tega srečanja in sodelujejo pri molitvenih akcijah v ta namen. Vsakodnevne molitve za uspeh srenja se v ljubljanski cerkvi Marijinega oznanjenja nac* Tromostoviem (frančiškani) že zdaj udeležuje na(l sto mladih. Arijski živosrebrni rudnik je edini te vrste rud-na ozemlju Jugoslavije, njegovo ime pa sega daleč nazaj v zgodovino. Kljub 500-letnemu izkoriščanju ysebuje še vedno nekako 10 odstotkov znanih zalog 1Vega srebra na svetu. Zdaj pa je sklenjeno, da ga bo-.0 Postopoma ukinili in dokončno zaprli leta 2003. Seh petnajst let do takrat pa bo ob postopnem zapi-anju 400 metrov globoke jame proizvodnja živega ®bra še tekla in stroške zahtevnega projekta zmanj-a na osem milijard dinarjev lanske denarne vredno-i. Po ocenah strokovnjakov ta vsota ni previsoka. y 2A STALNEGA DIAKONA je bil 19. marca letos župnijski cerkvi v Sevnici posvečen Franc Tasič, . ojeni pravnik. Diakonsko služno mu je podelil ariborski škof Jožef Kramberger in to je prvi primer j^ariborski škofiji. Diakonska služba pomeni duhov-. 0vega ali škofovega pomočnika pri bogoslužju in upravi. Vse to je na razne načine diakon Tasič delal že dolga leta, saj je sodeloval pri dušnopastir-skem delu sevniške župnije, vodil župno pisarno in poučeval katekizem ter bil tudi član Škofijskega pastoralnega sveta. Diakonskega posvečenja so se udeležili tudi Tasiče- vi štirje otroci s svojimi družinami. Pri maši so se posebej spomnili njegove pokojne žene in matere navzočih otrok. Novi diakon seje po obredu zahvalil vsem, ki so mu pripomogli do prejema službe v Cerkvi.“Za-upam v Boga, da mi bo dal dovolj moči in zdravja za to služenje. Želim pa biti prav tako trdno povezan s svojimi otroki ter njihovimi družinami. Hkrati želim prispevati svoj delež pri napredku našega župnijskega občestva,” je izpovedal. ŠE LETOS naj bi stekla avtocesta od Šmarij pa do Višnje gore, del avtoceste Bratstva in enotnosti, ki bo povezovala jugoslovanske republike od Jesenic do Gevgelije. Sredstva za to avtocesto pritekajo iz bencinske cene: dvanajst dinarjev od vsakega prodanega litra bencina gre za gradnjo cest in od teh je kar sedem dinarjev določenih za to avtocesto. Zgrajena naj bi bila do leta 1992 - če bo ob sedanjem razvoju do takrat še kaj ostalo od “bratstva in enotnosti” med jugoslovanskimi narodi... KOPRSKO PRISTANIŠČE je lani sicer pretovorilo manj blaga kot pa so načrtovali, je pa zato narasel promet za Avstrijo. V tem je Koper prehitel Reko in celo Trst. Za letos namerava koprsko pristanišče dokončati še do žetve silos za žitarice, za naslednje leto pa imajo v načrtu še pet velikih skladišč. OBVEZNO zavarovanje avtomobilov se je v Sloveniji z novim letom podražilo za 34,68 odstotkov. Pa so kljub temu pri zavarovalnici Triglav izračunali, da bi morali zavarovanje podražiti za 54,61 odstotka, če bi vzeli v obzir podražitev rezervnih avtomobilskih delov in servisnih ur mehaničnih delavcev. April 1987 79 MOLITEV VIVETEM PIIMU KO TRPLJENJE POSTANE MOLITEV NJEN od trpljenja utrujen obraz se me je dotaknil. Pripovedovala je o svojem življenju. Besede so se počasi in preudarno vrstile druga za drugo. Zdaj je za hip umolknila, žile na čelu so ji rahlo izstopile in razodela je še zadnje, kar ji je stiskalo srce. V tretjem mesecu nosečnosti je prišlo do naravnega splava. “Je to kazen za najine grehe? ” se je še iztrgalo iz nje, nato se je pogreznila v molk. Trpljenje je ni strlo. S fantom sta sklenila, da bosta nanovo in prav zaživela. Vera jima je nekako pomagala sprejeti to, čemur razum ni mogel potrditi. Dan je po kapljicah odtekal. V spominu sem znova prisluhnil njenemu trpljenju. Tako kot ob smrti tiste stare mame z Bizeljskega se mi je spet vsiljevalo vprašanje, ali je sad največje bolečine bolečina. V tihi nočni mir sem zahrepenel. . . “Blagor jima, če bosta začutila, da imata že nekoga v večnosti! ” + + + Gotovo smo že srečali človeka, ki ga je nenadoma zadelo trpljenje. Sprašuje se: zakaj ravno jaz? Zaman išče in čaka na odgovor. Trpljenje pa ostaja; z vedno novim obrazom se ozre zdaj na tega zdaj na onega človeka. In če bi nam nekdo v trenutku strtosti dejal: “Kako lepo priložnost za molitev imaš!” - bi mar mirno sprejeli njegove besede? Na prvi pogled se zdi, da trpljenje nima nikakršne zveze z molitvijo, vendar ni tako. V starozaveznih knjigah trpljenje velikokrat navdihuje molitev; o tem nam pričajo žalostinke, psalmi, rotilne molitve... V novi zavezi pa nam najtesnejšo povezanost trpljenja in molitve razodeva “kelih trpljenja”, ki ga Jezus sprejme iz Očetove roke. Stara zaveza trpljenje pogosto povezuje s kaznijo za greh. Bog je Stvarnik in Začetnik vsega dobrega v stvarstvu. Če človek zavestno in svobodno naredi prestopek proti dobremu, krši red v stvarstvu in žali Stvarnika - naredi greh. Bog pa je pravičen sodnik, ki dobro nagradi, hudo pa kaznuje. To mnenje sre- —Baala SAJ on ni človek kot “ odgovarjal: * 'Va skupaj pred sodišče!' O, da bi bil razsodnik i” ki bi odmaknil od rnefl8 da oba položil svojo roko, bo. Pred njim ne obvladal več! Job 9, 32 - 34 jL. Zdaj vem, da vse premore?, da p n' neizvedljiv ... Torej sem govoril brez razumevanj* pre< ° bilo, da bi doumel. "Poslušaj, govoriti hočem! VpraSa^ ^ ^ Pouči!" Z ušesom sem slišal o tebi, a zdaj s katero hoče Bog dokazati Jobovo pravičnost ln zvestobo. Kako Job trpljenje sprejema? Sprva ne razmišlja 2 saj je bila njena življenjska pot vseskozi zaznamovana s križi. Po vojni je doma morala prestati celo Krivični zapor - pa je tudi o tem pripovedovala veliko šaljivih zgodb. V nedeljo 22. marca zvečer se je ob njeni krsti zbralo veliko ljudi k rožnemu vencu, saj se naslednji dan marsikdo zaradi službe ni mogel udeležiti pogreba. Pri pogrebni maši smo somaševali trije duhovniki frančiškani (poleg mene še Fr. Tomaž in Fr. Georg), najožji sorodniki pokojne Kriste pa so vzorno sodelovali, kar je izraz globoke vere in lep zgled drugim. Blaga pokojnica čaka vstajenja na pokopališču Dudley Park. Rojena je bila 31. marca 1900 v Žgaj-naijevi družini, Podgrad pri Ljutomeru. V Avstralijo je prišla k družini svoje hčerke leta 1953. Gospod naj ji bo bogat Plačnik za vse dobro, kar je storila v življenju. Naj se zdaj odpočije v miru božjem! Hčerki Kristi por. Mautner, zetu Francu, vnukinji Mariji in njenemu možu Filipu ter pravnukinjama, kakor tudi nečakinji Aniti Barva izrekamo iskreno sožalje. P. JANEZ Pri molitvah ob odprtem grobu gospe Golobove. Naj ji bo lahka avstralska zemlja! NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $50,- Jože Potočnik; $14.- Tilka MatjaSič, Janez Virant, Bogomir Kr-Ševan, Franc Janežič, Anton Brumen, George Marinovich, Danica Perko, Andrej Udovič, Martin Toni, Želko Rob, Pavla Čečko, Florian Škraba, Vinko Molan, Drago Jako-vac; $9,— Ana Lešnjak, Albert Logar, Antonija Stanson; $8,— Frank Bresnik, Danila Štolfa, Vera Pregelj, Jože Kosi, Julijana Veber; $7,—Olga Horvat, Ivan HanželiČ; $6.— Meri Železnik; $5.— Fanica Lasič; $4.— Dr. Stanislav Frank, Olga Todorov-ski, Marija Grl, Štefanija Mazzitelli, Jože Vuga, Jože Plevnik, Martin Pe-čak, Darko Butinar, Stanislav Vad-njal, Miroslav Bole, Štefan Kovač, Toni TukŠar, Franc Pirnat, Ivana Torbica, Frančiška Šajn, Frančiška Ludvik; $2.— Roza Urdih, Marija Čeligoj, Angel Bajt. NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM; $200,- C. Š.; $50,- Valerija Sedmak (za lačne v spomin pok. Karmeli Sedmak); $30.— M. P. (za lačne v spomin vsem pokojnim družine Torjan), George Marinovich; $20,— N. N. (namesto venca na grob Stanka Stansona), Marija Čeligoj, Marija Damjanovič (za lačne); $10.—Marija Boelckey. MATERI TEREZIJI V INDIJO ZA NJENE LAČNE SIROTE: $30,— Druž. Jože Kosi; $20.— Valerija Pančur, Danila Pirjevec; $10.— Fanica Lasič, Marija Boelckey, Marija Čeligoj. VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNII LOJZE KOZAR suecm (8.) Ta dan se je Jasna s kolesom pripeljala domov, saj je bil petek; v soboto in nedeljo je bila prosta. Kaplan Zdravko ji je povedal, da z obiskom pri njem te dni ne bo nič. “Kakor da me je na vljuden način vrgel ven,” je vso pot do doma premišljevala in solze užaljene žalosti so ji proti njeni volji neprestano zalivale oči. “Morda pa res ne utegne in sem neumna, da se zaradi tega mučim. V ponedeljek bom videla, pri čem sem, takrat ga bom zopet obiskala. Saj je tako rekoč dogovoijeno.” Toda tolažba je bila slaba in je ni umirila. Komaj je začela nekaj brkljati med grmi rož, že se je oglasilo s sosedovega vrta pritajeno nagajivo: “ ... nič ni v lice zarudela, ko je stopil fantič pred njo.” “Drašek, Drašek, kdaj te bo srečala pamet? Zakaj nalašč ponarejaš narodno blago? ” “Nič ne ponarejam. Pesem mora govoriti resnico, ali pa ni pesem. Vse tvoje čudovite azaleje so priča, da nisi zarudela.” “Prvič je pesem samo pesem, drugič pa, kje je fantič? ” “Mislil sem, da sem fantič jaz.” “Si. Saj si. Pa še postaven fantič, Drašek, samo nisi pravi.” “Vem, da nisem, in mi je hudo,” seje skušal šaliti, čeprav mu je bilo bridko v duši. “Počakal bom, da bom pravi.” “Prav. Samo poskusi na kakem drugem vrtu, morda bo pa tam katera v lice zarudela.” “Za drugi vrt nimam glasu.” Vidiš, Jasna, tako je tudi z menoj. Napol je že gotovo. Moja volja je.” “Zakaj se ne učiš od narave, Drašek? Če vodi zagradimo en rokav, si najde drugo smer, kjer se prebije. Ti pa trmasto siliš v svojo smer, čeprav vidiš, da je slepa.” “Jaz nisem voda.” “Kaj pa si? ” “Ne vem. Morda ogenj.” “Ne veijamem. Ogenj ne zna čakati. Ni potrpežljiv. Ogenj je nasilen, uničuje.” “Pa tudi sveti dolgo v noč in ogreje osamelega potnika.” “Kako pesniški si danes!” “Imam vzrok za navdih.” “In to je? ” “Ti. Že tedne in tedne te ni bilo na vrtu in vrt je bil jesensko ali Ce'o zimsko pust. Danes pa seje razcvetel v tisočerih barvah.” “Lažeš.” 'Ne lažem. Ko posije sonce, vse barve zablestijo in dobijo nov sijaj.” ‘Tudi včeraj je sijalo sonce in predvčerajšnjim.” Toda ne tvoje, Jasna.” 'Zdaj moram pa v hišo, sicer boš še več neumnosti sklatil.” “Ce človek hoče, čuti tudi skozi stene.” "Boš jutri bral berilo pri prvi ali pri drugi maši? ” “Pri prvi, če bo treba. Pa ti? ” "Ne bom. Že dolgo nisem brala doma in bi mi bilo nerodno. Kar ** Preberi oboje, saj te ljudje radi poslušajo. Pravijo, da bi bil dober duhovnik, ko tako lepo bereš. In če se boš še dolgo obiral in si ne najdeš para, boš zares moral v samostan.” "Zakaj te pa vse prejšnje nedelje ni bilo domov? Si tako tičala v knjigah? ” ‘Tudi v knjigah. Poleg tega sem se v mestu tako navadila, da se mi ni dalo domov.” ‘škoda. Doma je vedno najlepše.” ‘Menda res. Samo da včasih tega ne vidimo. Grem. Ti, Drašek, se Pa nauči kako novo vižo, da ne boš prepeval takih staromodnih, ki •M je treba prenarejati.” ‘Sem mislil, da si že pozabila. Lepo je, da nisi.” Samotni križ nekje v deželi pod Triglavom P. EVGEN KETIŠ, frančiškanski misijonar in naš posinovljenec, ki že vrsto let deluje v Togu, Afrika, se je oglasil, verjetno zadnjikrat iz svojega dragega misijona. Dne 26. aprila bo zapustil Togo, ker so apostolsko delo, ki so ga na tem ozemlju oskrbovali frančiškani, prevzeli misijonarji iz Filipinov. P. Evgen se bo najprej odpravil za nekaj časa na obisk k patru Hugonu Delčnja-ku v Centralno Afriko, nato bo odletel v Pariz in naprej proti rodni domovini Sloveniji. Po petih letih si je menda res zaslužil dopust in počitek. Kaj potem, zdaj p. Evgen še ne more reči. Gotovo se bo doma posvetoval s predstojniki, ali bo ostal tam, ali pa šel na delo kam drugam. Vsekakor se je v teh letih misijonskega dela, zidanja kapelic in drugih poslopij, kopanja vodnjakov in zdaj 9. Župnik Ivan se je vrnil od soseda pozno zvečer. V kaplanovi sobi je še gorela luč, zato je potrkal. Zdravko se je prebudil iz globoke zamejenosti in povabil župnika, naj sede in pove, kako je v sosednji župniji. Odselil se je. Preselil se je k tisti ženski. Zdaj ni nobenega upanja VeČ. Moj Bog, kako je le mogoče storiti kaj takega!” Kaj pa župnik pravi? ” (^es nesrečen je in išče krivdo tudi v sebi.” Lepo je, če jo išče. Jo bo hotel tudi najti? ” (mislite, da je on kriv za kaplanov izstop? ” ^°g ne daj! Sosed ni slab župnik. Ima pa nekatere pomanjklji-v°sti, ki mu niso v čast.” ( Eno ste danes že našli. Da ni pustil kaplanu ne krstiti ne poročati.” ^a, Željko je to tako razumel, da si je pridržal obrede, ki sov Zvezi z dohodkom, prepustil pa mu je stvari, kjer dohodkov ni. Tudi Judje so to stvar tako razumeli.” Tudi o tem sem govoril s Štefanom. On mi je te stvari predočil oliko drugače. Zdelo se mu je, je rekel, da ima kot starejši člo-več življenjskih izkušenj in družinsko življenje, njegove derbi in ave bolj pozna kot mlad kaplan, zato se mu je zdelo samo po sebi nljivo, da nauk za zaročence in pripravo staršev za krst njihovih p °pravi sam. Če pa opravi pripravo, zakaj ne bi še zakramenta. l. da na denar pri tem ni nikoli mislil.” še postavljanja in montiranja vetrnic za vodne črpalke — pošteno nagaral. Pri vsem tem tudi ni ravno najboljšega zdravja. Avstralskim dobrotnikom misijonov poleg pozdravov pošilja ob slovesu tudi iskreno zahvalo za vso pomoč, ki jo je vsa leta preko naših verskih središč in preko MISLI prejemal. Zahvaljuje se tudi za vse molitve, saj brez molitvenega zaledja nobeno misijonsko delo ne more roditi sadov. P. Evgenu želimo avstralski Slovenci prav iz srca, da bi se doma dobro odpočil. Vsem misijonskim dobrotnikom pa velja nasvet, naj svoje podpore zaradi misijonarjevega odhoda ne odklonijo drugima našima posinovljencema, ki sta še na delu v Afriki: P. Hugo v Centralni Afriki, p. M Han pa še vedno v Togu. In pridružimo jima zdaj po odhodu p. Evgena še tretjega, minoritskega patra Miha Drevenška, ki deluje kot afriški misijonar v Zambiji. Avstralski Slovenci ga že poznamo, ko nas je pred leti ta mladi pater obiskal kot član ansambla Minores. Urednik Slovenija — moja deisla v pomladnem cvetju “Morda je to odkrito mišljeno, toda kdo naj te vzroke od zunaj ugotovi? Vsi razen njega gledajo stvari z druge strani.” “To je usoda nas župnikov. Sicer pa ne samo župnikov, temveč vseh j, duhovnikov. Saj navadno nimamo človeka, ki bi nas pravi čas in prijateljsko opozoril na spodrsljaje. Za govorice in krive sodbe zvemo šele f takrat, ko o njih že vrabci čivkajo na strehi. Ne vem, če veste, kaj se je meni pripetilo pred kakimi petnajstimi le- | ti. Takrat sem večkrat na mesec hodil v mesto na razne seje in po oprav- j kih. Nekega dne so začeli ljudje šušljati, da hodim v mesto, ker imam j tam žensko. Lepo so jo opisali, da je mlada, lepa in da so naju večkrat videli skupaj na cesti, v trgovini. Čez kakšen teden so že vedeli, da ima ženska nekje v predmestju hišo, novo. In kaj mislite, kdo je hišo postavil? ” “Vi seveda.” “Tako je. Jaz sem ji dal postaviti vilo. Toda s čigavim denaijem? ” “Mislim, da so rekli:‘Z našim denaijem zida ženski hišo! Sramota!’ ” ' “Pa še hujše. Rekli so:‘Zdaj vemo, kam gre cerkveni denar. Vsak teden sproti v mesto.’ Govorice so naraščale, ne da bi se meni kaj sanjalo o tem. Lepo sem jim dalje govoril o poštenosti, ne da bi pri tem zardel. :| OpazU pa sem, da so se ljudje, ki so prišli k meni v pisarno po kakšnem opravku, hlastno pobrali ven, povešali so oči pred menoj, kakor da jih je sram, meni pa niti najmanj ni prišlo na misel, da se sramujejo, ker se jaz ne sramujem. Vse to je trajalo že nekako tri tedne, tedaj pa je neka ženska vendarle povedala moji sestri, gospodinji, kaj govore po župniji in da smrad pohujšanja sega že nad oblake. Sestra pa v jok. Ves dan ni premaknila niti lonca v kuhinji, samo ždela je in mečkala mokre robčke v rokah. Proti večeru sem začel prisluškovati tišini v hiši in komaj sem stopil v kuhinjo, se je zadržani jok spremenil v glasno jadikovanje: ‘Kam naj se skrijem, sirota, od sramote? ’ da sem najprej pomislil, morda se je pa spozabila in pričakuje otroka in sem jo začel miriti in tolažiti: “Daj no, Julka, nikar ne joči, saj se da vse urediti. Najprej povej, kaj seje zgodilo? ’ Prenehala je hlipati in se ostro zazrla vame:‘A tako! Jaz naj povem, kaj se je zgodilo? Vsak otrok ve in vsa fara.samo o tem govori, zdaj pa naj jaz povem, kaj seje zgodilo!’ ‘No, saj bi samo to rad vedel, kaj vsa fara govori? ’ Najprej ni in ni mogla z besedo na dan, potem pa mi je v pretrganih stavkih vse povedala. ‘In ti to verjameš? ’ ‘Če pa vsi pravijo, daje res.’ ‘Saj tudi je. Poslušaj, saj sama veš, da hodim v mesto, da hodim k neki ženski, ki me spremlja tudi v trgovino včasih, včasih me prime pod roko, ko je treba po zebri čez cesto. Toda to je tvoja in moja sestra 01* ! ga, ti avša na kvadrat, naša sestra Olga, ki pa ne čaka od mene niti pare, saj sta oba z možem v dobri službi in včasih še meni primakne kakšen bankovec.’ ‘Zakaj pa nisi tega povedal? ’ ‘Zakaj pa ti nimaš več zaupanja vame? ’ ” “Pa so se ljudje takoj pomirili? ” /Nadaljevanje prihodnjič/ ? <^ra&'£8 «4 .-w H£KAJ posnetkov *9ovorno pove, kam so šli ^dŠi darovi, ki smo jih ' Pošiljali P■ Evgenu v Afriko. f njimi /e zidal, kopai v°dnjake ln zdaj Postavljal Črpalke na veter ter delil bolje in človeške dobrote Potrebnim. Notranjost cerkve Kraljice miru v Soute s prostorom za 150 ljudi. Marijin relief in Jezusov je p. Evgen prinesel iz Ljubljane. Križev pot je Goršetov. Osta-0 'istična procesija z oljčnimi vejicami in butaricami ečano oblečenih ljudi, stopajočih za križem, temin Vese^a h°ia vernika, ki za Kristusovim trpljenjem smrtjo gleda v nova brezbrežja večnega vstalega *,vljenja. ^eti grob, raglje v težkih urah spomina na Jezuso-lik Snr)rt' "^° so zvonov' oclšli v Rim", blagoslov ve-°n°čnih jedi, sladkost velikonočne potice so do- i/o živet j a vstajenjskega časa, slovesna in vsa polna tega toplega praznika novega neba in nove zemlje. To je tudi čas, v katerem z radostno močjo še enkrat doživljamo veličino sporočila: Kristus je vstali Je tako, kot je v pesmi "Kristus sredi svitanja"začutil nepozabni pokojni Vladimir Truhlar: “Že pošu-meva / valovje stobarvnih luči,/ ki se bo zdaj / razlilo čez svet / in leglo / predte." Zdaj se je vsaki bilki približala velika noč, oziroma kot je vedel povedati pisatelj Ivan Pregelj: "Potok je prepeval svoj pozabljeni haleluja in ptič na veji je začutil radost in moč v svojih krilih in se povzpel čez polje na pozlačeni cerkveni križ . . . Pisana je bila na nebu beseda: Ljubezen . . . Skozi okno je zvenel glas zvonov, in je vstal in pristopil potolažen k velikonočnemu obhajilu..." Kristusovo vstajenje je večna človeška pomlad. Težo življenja moremo zdaj nositi brez obupa. Z VSEH \Z£TRJDV SLAVNI izumitelj umetnega oplojevanja ali oplojevanja “in vitro”, dr. Jacques Testart, je nedavno izjavil skesano priznanje, da bo prekinil sodelovanje na tem področju. Odločitev so mu narekovala etična načela. V Franciji je izšla o tej zadevi knjiga z naslovom “Prozornost jajčeca”, ki bo gotovo dvignila veliko prahu in napravila po svetu primeren hrup. V njej dr. Testart, ki je soodgovoren pri “očetovstvu” postopka za zamrznjenje človeškega zarodka, javno pojasnjuje, da je prvotno raziskovanje imelo le cilj, kako pomagati zakoncem, ki niso mogli imeti lastnih otrok. Pozneje pa so prišli do spoznanja, da bi se vse to moglo izroditi v nesprejemljivo manipulacijo raznih vrst zarodkov, tako človeških kot živalskih, celo z dosežkom moške nosečnosti, spremembe spola zarodka in še v mnogih drugih obdelavah. Zaradi vsega tega je dr. Testart izjavil, da se umika. Menil je, da je treba pravočasno ustaviti proces in resno premisliti o nepredvidenih posledicah. “Čas je, da se nehamo sprenevedati o nevtralnosti raziskovanja, češ da bo šele njihova uporabnost dokazala škodljivost ali koristnost odkritja. Ko je šlo za resnično potrebo, še ni bilo primera, da ne bi katero koli koristno odkritje našlo svojo takojšnjo praktično uporabo. Trenutek odkritja pa je predvsem važen, da se ob njem vprašamo, kaj nam pomenijo naša etična načela. ’ Ob vsem tem je svetovnoznani znanstvenik zelo odločen: “Čeprav se v polni meri zavedam, da pomeni ta moj korak zame poklicni samomor, ne bom nadaljeval!” Zanimivo, da v avstralskih časopisih še nismo brali o tem Testartovem odstopu. Pri nas hočejo znan- E. Z. OFFICE MACHINES Pty Ltd. \ Zastopnik podjetij I BROTHER in CASIO I elektronskih pisalnih in računskih strojev. J Popravljamo vse vrste strojev » - naše delo je garantirano. ! V zalogi imamo tudi vsakovrstne [ stare pisarniške stroje. 1 EMIL ZAJC : 1475 Centre Road, CLAYTON, Vic. 3168 I Telefon: 544 8466 > ...................................... stveniki na tem polju brez pomisleka naprej in jih načela etike ne brigajo ... KOLIKO je na svetu Judov? se marsikdo sprašuje, saj jih dobiš povsod in so zelo glasni za svoje pravice. Neka judovska agencija je izvedla poizvedovanje, da bi čim točneje odgovorila na gornje vprašanje. Prišla je do tehle številk: Pred zadnjo vojno je bilo Judov po svetu šestnajst milijonov in pol. Takoj po vojni, leta 1945, jih je mogoče našteti komaj deset milijonov 400 tisoč. V naslednjih štiridesetih letih pa se to njih število noče in noče zvišati. Vsled mešanih zakonov in majhne rodnosti je njih število v zahodnih deželah celo padlo na 9,500.000 in vsi znaki kažejo, da še vedno pada. Agencija predvideva, da bo leta 2000 število Judov po svetu znašalo komaj kakih osem milijonov. NAJSTAREJŠI DUHOVNIK na svetu je danes Msgr. Lorenco Berardo. Nedavno je praznoval 103 -letnico rojstva. Živi v domu ostarelih v malem piemontskem mestu Fossanu, je pa še vedno duhovno čil in pastoralno dejaven. Sleherni dan še mašuje, prebira časopise, gleda televizijo . . . Dolgih 62 let je bil župnik v isti župniji, kjer je vzgajal mnoge družine in rodove mladih spremljal na vseh področjih, posebej seveda na verskem. NAJVEČJE težave misijonskemu delovanju Cerkve po številnih državah Tretjega sveta predstavlja širjenje marksizma in pa radikalnega islama. Tako je izjavil kardinal Tomko, prefekt Kongregacije za evangeliza-cijo narodov na 12. generalnem zasedanju te kongregacije v Rimu. NUKLEARNE NESREČE, kot je bila pred leti v ZDA (Three Mile Island) in lansko leto v Sovjetski zvezi (Černobil), je težko v celoti presoditi glede škode na ljudeh in živalih (življenjske žrtve, strah in muke počasnega umiranja za posledicami) in na opusto- • šenem, zastrupljenem okolju. Saj vemo, da škodljiva radioaktivnost traja še desetletja. Očiščenje Three Mile Island-a je stalo davkoplačevalce Združenih držav okoli 1, 5 milijarde dolarjev. Černobilske katastrofe pa sploh ni primerjati z ostalimi v preteklosti, ker je radiacija prizadela velikanske površine ter uničila ali poškodovala pokrajine tudi v bližnjih državah. Samo začetni stroški čiščenja so narasli že na 5 milijard dolarjev. Uvoz produktov iz komunističnega bloka je vsled radioaktivne nevarnosti pod kontrolo tudi pri nas v Avstraliji. Obe gornji nesreči sta pokazali, da zagovorniki a-tomskih central niso prepričevalni in uporabljane uranske surovine le niso tako varne in poceni. Energetski viri kot sonce, voda in veter so vse varnejša iz-bira, vendar pa ob pomanjkanju industrijske energije VAŠ HOTEL! DOBRODOŠLI! 34170 GORIZIA-GORICA, Corso Italia 63 (ITALY) 82166/Teiex 461154 PAL GO I TUDI OZN (Organizacija združenih narodov)v New Yorku je začela vzdihovati pod težo naraščajočih finančnih težav. Grozijo ji dolgovi, kijih namerava obiti ali vsaj zmanjšati s tem, da bo znižala število raznih zasedanj in mednarodnih pobud. Tudi ima namen odpustiti skoraj 1500 svojih nameščencev. O POPROVEM OTOKU - ste že kdaj kaj slišali? To je otok Saravvaja v Malaziji, ki samo v enem letu izvozi okrog 17 do 19.000 ton te cenjene začimbe, ki je menda nobena svetovna kuhinja ne more pogrešati. Največ saravaškega popra pokupi Singapur (1,533 ton), seveda ne le za lastno uporabo, ampak za prodajo dalje po svetu in visoki dobiček, dalje Zahodna Nemčija (161 ton), Velika Britanija (65 ton), Združene države ameriške (46 ton), Tajvan in Avstralija. RUSKA PRAVOSLAVNA CERKEV se pripravlja na slovesnosti tisočletnice pokristjanjenja. Ti prvi kristjani so bili na področjih sedanje Ukrajine. Je pa že očitno, da imajo pri pripravah zadnjo besedo sovjetske ateistične oblasti, ki bodo proslavljanje jubileja skušale uporabiti v svojo propagando. Zanimivo je tudi, da bo osrednja proslava visokega jubileja pokristjanjenja Rusije v sedanjem glavnem mestu Moskvi, četudi Moskve pred tisoč leti soloh še ni bilo. Prvi kristjani so bili krščeni leta 988 v Kijevu na reki Dnjepru. Prva ruska kneževina, ki je sprejela krščanstvo, je bila Novgorod, kar seje zgodilo dve stoletji kasneje. v svetu lahko pričakujemo njen konec samo z napred-v nuklearni fuziji. . Melike industrijske države kot Japonska, Francija *n druge trpijo pomanjkanje energetskih virov. Zato e povečujejo število modernih jedrskih central. Z Hjimi skušajo čim bolj zvišati zaščitne varnostne me-re z mednarodno kontrolo zmanjšati izpostavljenost nesrečam. Jugoslavija ima še vedno eno jedrsko centralo in to ^ Krškem. Ta je zastarelega ameriškega “Westing-0use” tipa. Gradnja le-teh je zdaj v ZDA prepovedali3’ ker niso dovolj varne. Seveda podjetje “Westing-0Use” lahko prodaja svoje nuklearke drugim drža-|'a[ni' ki ne zmorejo novejše in varnejše, pa tudi dražje tehnologije. Krško ima celo težave z varnim vskladiščenjem odpadnega radioaktivnega materiala. Tudi pridobivanje Urana pri Škofji Loki zahteva primerno zaščito. — V genskem časopisju že beremo o neprimerno manj-n problemih, kot je n.pi. onesnaženje pitne vode v irski Bistrici. Zanemarjanje ali celo ignoriranje prodov krške nuklearke pa je lahko življenjske važno-s 1 Vsega prebivalstva in okolja. V Avstraliji nimamo in nočemo imeti nevarne nu-earne industrije. In prav je podpreti rojake v nsši °dni domovini, ki protestirajo ter zahtevajo nukle-rne nevarnosti prosto Slovenijo. °Ragi rojaki, POTUJETE V EVROPO? pragu domovine,sredi staro Gorice, ob drevoredu Corso Italia,Vas Pfičakujemo v PALA-pE HOTELU, najbolj-®ni hotelu v mestu: ^ sob s kopalnico, teflonom .radijskim spre- lernnikom, barvnim TV, ^ini-barom, klimatiza-c,l°. Najmodernejše u-“°bje po zelo ugodnih Cenah: samska soba 43 j^str. dol., dvoposteljna 6 avstr. dol. Gostom na razpolago hale, onferenčna dvorana, Parkirni prostor in ho-®*ska restavracija. * PALAČE HOTELU ® Poskrbljeno za Vaše lrnprijetnejše počutje, obrodošlico pa Vam 0 osebno izrekel rojak VINKO LEVSTIK Tel. (0481) KffTiCEKmiH MLADIH GALERIJA MLADIH naj zrcali življenjske poti slovenskih izseljenskih družin: otrok v prvi vrsti, pa tudi njihovih staršev. Kar je dobrega, naj bo posnemanja vredno, v veselje in pogum. V novembru lanskega leta je ANDREJ POTOČNIK, sin znane slovenske družine Jožeta in Sandre Potočnik iz melbournskega okraja Macleod, po štiriletnem visokošolskem študiju diplomiral v stroki "ART AND CRAFTS". Letos pa je že začel poučevati na bližnji državni srednji šoli. Že kot študent srednje šole je imel zanimanje za umetnost. Z nadaljevanjem študija si je pridobil znanje in tehniko, da je imel tako svoja dela že na nekaterih uglednih mejbournskih razstavah umetniških izdelkov. Najraje oblikuje po svoji zamisli raznovrstne vaze, sklede in druge rokodelsko izoblikovane umetnoobrtne izdelke iz različnih vrst avstralskega lesa. Ta umetnost ni toliko v želji po okrasju, ampak je bolj osredotočena na svoje razmerje in funkcije ter tako kulturno bogati človeka. Andrej je bil eden prvih druge slovenske generacije, ki je maturiral iz slovenščine. Je tudi dober športnik v atletskem klubu, igra cricket in rad hodi po planinah. — Lansko leto je spremljal svojega bratranca ing. Dušana Mravljeta iz Kranja, ko je gostoval v Avstraliji in zmagal na mednarodnem teku Sydney — Melbourne. Zrasel je v družini, ki si je z znanjem in delom pridobila ugled med nami. Starši so se naselili leta 1950 v Melbournu, kjer se je Jože kot dobro kvalificiran obrtnik hitro znašel. Rad je sprejemal v uk in na delo slovenske rojake, ki so se pri njem priučili soboslikar- VELIKA NOČ PTIČKA IZ DALJ PRILETELA, PTIČKA JE PESEM ZAPELA, PESEM O SONČNI POMLADI, PESEM O DEKLICI MLADI. S PTIČKO ZAPELA JE METKA. ZVONKO IN BREZ PRESLEDKA PELI STA SKUPAJ VES DAN SREDI BRSTEČIH POLJAN. MAČICE ŽAMETNE V MEJI KOT VASOVALKE NA PREJI SANJAM SO SLADKIM SE VDALE IN POSLUŠALE . .. REKLA OB ZORI JE METKA: "ZDAJLE PA SPET OD ZAČETKA!" NAŠLA TAKO POJOČ JU JE VELIKA NOČ. Mirko Kunčič stva. Pravtako je eden ustanovnih odbornikov, ki so položili temelje Slovenskemu klubu Melbourne. Med Avstralci si je pridobil tolikšen ugled, da so ga izvolili za predsednika Združenja sobo- in črkoslikarskih obrtnikov Viktorije. Andrej je naj mlajši sin in je seveda v veselje staršem, ko je zdaj nastopil samostojno in obetov polno življenjsko pot. Zato naše iskrene čestitke! Dragi Kotičkaiji! Tokrat pa vas ne smem pohvaliti, kajti prav nobenega pisma nisem prejel zadnji čas, da bi ga mogel objaviti v Kotičku. Zato pa v tej številki ni Slikanice. No, če bom dobil kaj pisem zdaj okrog velike noči, vas bom morda razveselil z nagradno Sli’ kanico v majski številki. Toda ne mislim le par pisemi ampak pošten koš. Saj vam bo mama pomagala, če s« sami bojite vzeti pisalo v roke. Vsem želim vesele velikonočne praznike. Napišite mi, kako ste jih preživeli! - Striček. Slovenski narodni odbor z veseljem zaznamuje pozivne drže, ki se vedno pogosteje javljajo tako med •judstvom v domovini, kot v izseljenstvu in zamejstvu v zvezi z obrambo slovenskih narodnih vrednot. Tudi z vso simpatijo spremlja odpor proti vdiranju slovenstvu tujih elementov iz drugih republik, kakor tudi Pogumen nastop mnogih, zlasti mladih izobražencev, v obrambo slovenske narodne zavesti in narodnih polnosti ter za realnejše gledanje na polpreteklo zgodovino v naši domovini. Prav tako nas navdajajo z veseljem vedno pogo-stejši pojavi prebujanja slovenske narodne zavesti med rojaki v zamejstvu - na Koroškem in Primorskem -, kakor tudi njihova vedno močnejša teženja po res-NJčno demokratičnem skupnem slovenskem kulturnem prostoru, ki naj v polni svobodi obsega ves sionski narod. Tudi v izseljenstvu ugotavljamo, da po več kot 40 et*h slovenska politična emigracija živi in si žilavo Pnzadeva izpolnjevati svoje poslanstvo ter ostati ze-er>a veja na slovenskem narodnem telesu. Eden iz-med pozitivnih znakov tega prizadevanja je vedno Večje uveljavljanje naših rojakov v velikem svetu, ki Pn tem ne pozabljajo na svoj slovenski izvor in vsak *a svojem mestu krepko pomagajo slovenski stvari. tevilne publikacije, osebni stiki in množični podvigi kot npr. “Zveza slovenske akcije”, spočeta po av-stralskih Slovencih, so dokaz, da narod naš umreti n°če. Narod, ki hrani v sebi toliko življenjske sile, Snie upati na boljšo bodočnost. Kritično obdobje naše zgodovine zahteva od vseh ^obodoljubnih rojakov, da povežejo svoje sile v spo-t.0Vanju medsebojne različnosti. Ne smemo dopusti-bi dogmatizem komunistične partije, kije pred lu •!C°t ^ razdelil naš narod v bratomorni revo-. ponovno onemogočil sodelovanje vseh sloven-demokratičnih živih sil. Preteklost nas uči, daje testna ambicioznost totalitarizma take ali dru- Priporoiam se Slovencem ; ; vzhodnega dela velikega Melbourna I ! za vsakovrstna avtokleparska dela, ; avtobarvanje in podobno. ; * Z ; °Pravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. ; | A. V. MOTOR BODY REPAIRS \ : 1/117 LEWIS RD.. WANTIRNA SOUTH, 3152, : j VIC. — Telefon delavnice 221 5534 j ' TOWING SERVICE 24 ur dnevno • na telefona 221 5757 \ | ali pa doma — 232*4314 ; • Rojak VOJKO VOUK • Wzi2£i AVSTZAim SIMNVE. gačne vrste slovenstvu nevarna, zato moramo iskati rešitve v velikodušnem pluralizmu, ki bo znal spoštovati zgodovinsko resnico, družbeno pravičnost in človekovo svobodo. Naš narod ne uživa demokratičnih svoboščin v matični domovini, v zamejstvu pa so naši rojaki večkrat žrtve narodnostne nestrpnosti. Slovenski narodni odbor se sicer dobro zaveda, da je prva in glavna moč v nas samih, kar pa ne izključuje, da iščemo pri doseganju svojih narodnih ciljev tudi pomoč mednarodnih organizacij in svetovnega javnega mnenja. Zato moramo po vzgledu drugih narodnostnih skupin tudi mi opozarjati svetovno javnost na naše slovenske človeške pravice, ki so zaščitene v ustanovni listini Zveze narodov in s Helsinškimi dogovori. Oboje so podpisale vse države, med katere je razdeljen slovenski narod, pa jih v večji ali manjši meri nenehno kršijo. Bodi naša velika skrb opozarjati svetovno javnost na kršitev naših pravic ter buditi vest njih kršilcem. Prepričani smo, da je v svobodnem svetu mnogo zavednih rojakov, ki bodo našli možnost in način, kako to delo uspešno spraviti v tek in ga nadaljevati. Pričakujemo pobud in konkretnih predlogov, ki jih bomo z veseljem upoštevali. Ob novem velikonočnem prazniku vere in upanja ponovno kličemo vsem Slovencem: Dvignite glave, ker približuje se tudi naše rešenje! Za Slovenski narodni odbor: Dr. Ludvik Puš, Rudolf Smersu, Dr. Peter Urbanc tajnik predsednik tajnik ALBURY, N. S. W. — Najbrž je že prepozno za marčevo številko Misli, pa prosim prihodnjič objavite žalostno vest, da je zopet en rojak manj med nami. Našo malo slovensko skupnost vAlburyju je zapustil VIKTOR DOLENC, ki je umrl dne 3. marca 1987 v Base Hospitalu, kamor so ga pripeljali nekaj ur prej. Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHN1CIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs. Sc želite nuutiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIEI.D WEST. N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583 Že več let je bolehal, nazadnje pa mu je odpovedalo srce. Pokojni Viktor je bil rojen 31. oktobra 1916 v Ložah pri Vipavi. Zadnja svetovna vojna gaje izruvala iz domačega kraja, katerega, mislim, ni nikoli več videl. Moral je služiti italijansko vojsko. Kje vse seje mučil kot italijanski vojak, mi ni znano. Po njegovem pripovedovanju je bil ujet ter je kot vojni ujetnik pretrpel mnogo lakote in tudi drugih nadlog. Ko je bilo vojne konec, je Viktor najbrž zvedel za razmere v rodni domovini, zato je raje izbral begunstvo in izselitev kot pa vrnitev domov. Kot D. P. (Displaced Person) je emigriral v Avstralijo. Iz Bonegille je bil poslan na delo na farmo, kjer se je spoznal s svojo bodočo ženo Brigito Quirk, seveda avstralskega rodu. Poročila sta se in si v našem mestu Alburyjii ustvarila domek. Birigita mu je bila dobra in zvesta žena vse do svoje smrti dne 22. septembra 1985. Otrok žal nista imela, zato pa je Viktor izgubo življenjske družice še bolj občutil ter osamljen preživel ostanek svojega življenja. (Ni mi znano, ali ima še kaj svojcev živih v domovini; vsaj omenjal jih ni nikoli.) Pogreb dragega pokojnika je bil 5. marca z mašo zadušnico v naši farni cerkvi Srca Jezusovega, North Albury. Poleg avstralskih znancev se je pogreba udeležilo tudi lepo število Slovencev. Po domači navadi so pokojnikovi slovenski prijatelji nesli krsto na ramenih iz cerkve do mrliškega avta in nato na pokopališču od avta do ženinega groba. Tam bosta Brigita in Viktor skupno čakala vstajenja. Pri odprtem grobu smo zmolili očenaš tudi v slovenskem jeziku. Pokojnega rojaka priporočam v spomin pred Gospodom. Po odhodu Brigite in zdaj še Viktorja — oba sta bila naša dolgoletna prijatelja - je tudi naš svet zmeraj bolj prazen ... Lepe slovenske pozdrave uredništvu Misli in seveda tudi vsem bralcem! - Ivanka Študent. ADELAIDE, S. A. — Med nami po Adelaidi je odjeknila žalostna vest, ki jo zdaj posredujemo tudi preko Misli, da je 20. marca umrla na svojem domu gospa KRISTA GOLOB, dolgoletna oskrbnica in gospodinja adelaidskega Slovenskega misijona. Dočakala je lepo starost, saj ji je ob smrti manjkalo samo nekaj dni do 87 let. Najbrž se ne motim ob trditvi, daje bila najstarejša Slovenka v Južni Avstraliji. Svojih let vsekakor ni kazala in bila je do zadnjega svežega duha in mladostnega srca. Že zgodaj je ovdovela in se skozi vojna leta s težavami prebijala v Mariboru. Brez vsake krivde je po vojni leto in pol prebila v zaporu in sicer v bivšem samostanu trapistov v Rajhenburgu, ki je po vojni služil za ječo. Leta 1952 je prišla k hčerkini družini v Avstralijo. Ko so se Mautneijevi iz Peterborough preselili v Adelaido, jo je kmalu poznala vsa naša naselbina. Rada je pomagala na levo in desno in ko so naši duhovniki pričeli v Adelaidi s slovenskim verskim središčem, se je ponudila za oskrbnico in gospodinjo. Deset let je tako žrtvovala naši skupnosti. Plemenitega srca kot mati je odpirala vrata misijona, delila nasvete, tolažbo in veselje. Za goste je imela vedno pripravljeno skodelico kave in prijazno besedo, vedno polno vedrine. Za njeno požrtvovalno delo na misijonu se ji je zahvalil pater Janez, ki je opravil pogrebno mašo ob somaševanju Fr. Georga Arlaskija in Fr. Thomasa ter vodil pogrebne obrede. Ob odprtem grobu je rajnici v spomin govorila gospa Angela Dodič. Poudarila je njena dobra dela, trud in pomoč. Končala je z željo, naj bi jo Stvarnik za vse obilno poplačal. Na koncu je izrazila sožalje v imenu slovenske verske skupnosti hčerki Kristi VIKTORIJSK1M SLOVENCEM Ob TOBIN BROTHERS funeral directors North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway. 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 NA USLUGO V CASU ŽALOVANJA 724 5408 A F D A //