ZA NOVE SAMOUPRAVNE ODNOSE V KRAJEVNI SKUPNOSTI Ko razmiljamo o novi vsebinski vlogi krajevne skupnosti, ki jo ustava. zakon o zdruenent delu, kongresni sklepi ter drugi dokumenti opredeljujejo kot temeljno samoupravno skupnost, moramo izhajati iz te vloge in ob tem videti vizijo takne KS, ki bo odprt lokalni in drubenoekonomski prostor, v katerem bodo delovni ljudje in obani kot kreativni soustvarjalci lahko sodelovali pri zadovoljevanju svojih in skupnih intresov ter potreb. Pri nadaijnjem samouprav-nem in drubenoekonomskem razvoju KS bi morali teiti za tem, da bodo delovni ljudje in obani na podlagi samoupravno usklajenih programov zdrue-nega dela, KS in SIS lahko enotno reevali vsa tista vpraa-nja, ki so kljunega pomena za dobro posameznika in drube kot celote. Opozoriti velja, da je zunaj KS nemogoe reevati proces dru-bene reprodukcije, drubeno na-trtovanje. drubeni standard in potrebe, ki izhajajo iz vsakda-njega dela in ivljenja. Osnova za usklajeno in pove-zano zadovoljevanje potreb de-lovnih Ijudi in obanov so torej skupni razvojni programi med TOZD, KS in SIS. Dosedanja praksa kae, da na podroju pro- gramiranja KS nismo bili najbolj uspeni. Le redke KS se lahko pohvalijo, da so njihovi srednje-rdni in letni programi usklajeni z omenjenimi nosilri nartova-nja. Zato bi bilo prav, da v javni razpravi o statutih ocenimo, kje smo in vsepovsod tam, kjer je to potrebno, odpravimo te po-manjkljivosti. Ob poznavanju ustavne vloge in pristojnosti KS bo v razpravah o novih slatutih treba posvetiti veliko pozornosl zlasti nasled-njiih vpraanjem: ali sedanja samoupravna in teritorialna organiziranost KS glede na vedno veja gibanja prebivalstva e ustreza; ali imajo delovni Ijudje in obani prek hine, uline in kra-jevne samouprave resnine mo-nosti vplivanja pri odloanju; ali so z delegatskimi odnosi uresnieni osnovni cilji ustave, da delovni Ijudje in obani na samoupraven nain uresniujejo svoje in skupne interese in soli-darno zadovoljujejo skupne po-trebe v kraju bivanja; ali smo v delegatskem si-stemu uspeli povezati sodelova-nje delegacij TOZD, KS, SIS ter drubenopolitinih organizacij. (nadaljevanje na 2. str.) (nadaljevanje s 1. str.) e posebno skrb kae posvetiti medsebojnim odnosom v KS, urejanjn kraja in dobremu po-utju v njem, upravljanju stano-vanj, otrokem varstvu, zdrav-stvenemu varstvu, socialnemu skrbstvu, vzgoji, izobraevanju, prosveti in kulturi, obveanju, telesni in rekreativni dejavnosti, komunalnim vpraanjem, var-stvu interesov potronikov, SLO in drubeni samozairi, varstvu lovekovega okolja, skrbi za obeleja NOB ter drugim tevil-nim vpraanjem. Dosedanja praksa kae, da so bila ta vpraanja najvekrat po-stavljena v ozadje. Zato se bo treba lotiti postopnega in nemo-tenega reevanja le-teh ter za to maksimalno angairati vse dru-bene subjekte, e zlasti pa dru-benopolitine organizacije, ki so soodgovorne za uresnievanje ustavne ureditve KS. Teiti mo-ramo za hitreji proces oblikova-nja KS kot naravnih ivljenjskih skupnosti in za dosledno izvaja-nje samouprave v KS. Jasno mo-ramo opredeliti funkcije zborov delovnih Ijudi in obanov, zbo- rov delegatov, svetov KS, dele-gacij ter tevilnih komisij in od-borov v KS. Poleg omenjenih organov sa-moupravljanja bo treba dati pravo vsebino dela tudi zborom stanovalcev, hinim svetom in samoupravno organiziranim po-tronikom, poravnalnim svetom in drugim organom. Formalno so vse omenjene oblike samouprave v KS postav-Ijene, a v praktinem delu prihaja do tega, da je svet KS tisti, ki ima v rokah kaije in platno. Taki praksi se moramo v bodoe najo-streje upreri in organizirati oblike samouprave tako, kot so le-te ustavno opredeljene. Ob tem pa kae razmisliti o novih, sprejemljivejih in privlanejih oblikah. Vemo, da so zbori de-lovnih Ijudi in obanov do neke mere preiveli in neopravieni. Hkrati s temi opravih bo treba dograjevati materialno podlago KS. Sedanji nain glavarine je le eden izmed virov, ki jih ustava SRS doloa v 74. lenu. Teiti bo treba za tem, da je osnova za fi-nanciranje KS program ter da tozdi dajejo sredstva iz svojega tako imenovanega istega do-hodka. Ugotoviti moramo, da so vse dnige oblike finanriranja reta-tivno e nerazvite. V okviru re-publike sicer pripravljajo dru-beni dogovor, ki naj bi sistemsko zagotavljal materialno podlago KS, toda kdaj bo sprejet, e ni mogoe rei. V tevilnih razpravata se pojav-lja tudi vpraanje finandranja drubenopoiitinih organizadj, drubenih organizadj in drutev na ravni KS. Obstajajo celo pri-meri, da se nekatere KS otepajo finanriranja DPO. Ob poznava-nju funkdje DPO pri razvoju krajevne samouprave alternativ in dilem okrog tega ne bi smelo biti! Seveda pa morajo biti izde-lani tudi v drubenopolitinih organizadjah, drubenih organi-zadjah in drutvih taki programi deia, ki so usklajeni v okviru KK SZDL. Odprtih vpraanj in nalog je torej e veliko. Sedaj je as, da jih zapiemo v samoupravnih splo-nih aktih tako, kot jih je oprede-lila na.a samoupravna praksa. IVAN KUHAR Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi