LETO XII. ST. 47 (627) / TRST, GORICA ČETRTEK, 18. DECEMBRA 2008 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Jurij Paljk Božič, praznik Jezusovega rojstva Na božični dan, 25. decembra, se spominjamo Jezusovega rojstva, ki je za Veliko nočjo, praznikom Gospodovega vstajenja od mrtvih, največji krščanski praznik. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Na Božič se spominjamo, da se je z Jezusovim vstopom v zgodovino Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Veselje, ki ga oznanja in prinaša Božič, je učlovečenje Božjega Sina, z namenom odrešiti svet, saj je Bog postal človek in se naselil med nami, da bi mi prišli k njemu. Natančnega dneva Jezusovega rojstva ne poznamo, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo, po katerem od 6. stoletja dalje štejemo človeško zgodovino. Tisti, ki so določali datum Jezusovega rojstva, so izbrali datum v času, ko se dnevi ponovno začnejo daljšati. Ob prihodu nove luči v naravo praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Razlog za izbiro datuma je tudi svetopisemsko utemeljen v Kristusu kot "resnični luči, ki razsvetljuje vsakega človeka". V Cerkvi so zgodaj vpeljali navado, kakršne nima noben drug praznik - trikratno obhajanje evharistije: opolnoči, ob zori in podnevi. Cerkev še danes ob Božiču opravlja trikratno evharistično slavje - vsak duhovnik sme izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek dan Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija. Srčika Božiča ni le v tem, da se spominjamo Jezusovega rojstva in prihoda na svet, ampak je praznik za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu in tako utrdi in poglobi svojo vero. Gornje besede so potrebne vsakomur od nas, da se danes v sedanji razdrobljeni družbi in času, v katerem je vse tekoče in neoprijemljivo, a zato kričeče vabljivo, pravzaprav kristjani spomnimo, kaj Božič za nas kristjane pravzaprav pomeni. Bolje: kaj bi pravzaprav moral pomeniti! Kje so namreč že časi, ko smo se na Božič duhovno pripravljali v adventu, ko smo šli k spovedi, ko smo na sveti večer jaslice skupaj postavljali, ko smo se odpravljali skupaj k polnočnici!? Kot da bi se nekje izgubili in kot da smo tudi mi nasedli sirenam današnjih dni ter umetno sejanih strahov današnjega časa, ki nam jih oznanjajo sredstva obveščanja: -Kriza, kriza, da je, in kriza, da bo, in potem še hujša kriza, da je pred vrati! Ena sama kriza nas je! Pa vendar so trgovine polne, tako nabito polne, da se razstavne police šibijo, in lučk je toliko, kolikor jih še ni bilo! In vsi nekam tekamo od police do police, iz trgovine v novo trgovino, z nakupovanjem skušamo napolniti luknje in vrzeli v sebi, kar je seveda jalovo delo, saj si Božiča ni mogoče kupiti in tudi tihe sreče ob rojstvu Emanuela, kar, kot nam pove Sveto pismo, "v prevodu pomeni Bog z nami", ne! Božič je praznik rojstva, življenja, na Božič se rodi Odrešenik, o katerem beremo v Matejevem evangeliju, da je bilo Jožefu naročeno, naj se novorojeni imenuje Jezus, "kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov"! On je tisti, ki prinese luč v temo današnjih dni! In te luči in tihe sreče, ki smo je vsi potrebni!, vam ob Božiču želimo! Sotrudnikom, sodelavcem, bralkam bralcem blagoslovljen in notranjeg miru želimo Božič 2008 Tone Kralj, Beg v Egipt, cerkev na Sv. Višarjah (foto C. Sclauzero) Končuje se adventni čas Otroci župnije Gabrje-Vrh Sv. Mihaela so se na Božič pripravili tudi tako, da so s katehistinjama Vereno in Karen v župnišču v Gabrjah izdelovali vence, ki so v adventnem času v številnih domovih pričarali pričakovanje velikega praznika. Mir ljudem na zemlji je univerzalno sporočilo Božiča, ki povezuje ljudi in narode sveta. Naj bo novo leto v znamenju miru in sreče. Tudi v naših družinah in v naši skupnosti, ki bo lahko le složna kljubovala izzivom prihodnosti. Igor Gabrovec slovenski deželni svetnik FJK 9. in 10. decembra 1948 Deklaracija OZN o človekovih pravicah Začetki civilizacijskega razvoja človeške družbe segajo daleč nazaj v antiko. Samo Sveto pismo Stare zaveze v bistvu odslikava ta razvoj, ki ni bil samo težaven, ampak tudi krut in protisloven obenem, a je le privedel do pomembnih pridobitev na področju občečloveških odnosov. Vprašanje bojevanja in maščevalnosti med posameznimi in družbenimi skupinami se namreč vleče skozi vso zgodovino človeštva do današnjih dni, a istočasno je stalno prisotno prizadevanje najbolj prodornih duhov po mirnem poravnavanju nastajajočih sporov in vnašanja čuta človečnosti v medsebojne odnose tudi v primerih izbruha nasilnega obračunavanja za življenje in smrt ljudi. Naj v zvezi s tem omenimo dva klasična primera uveljavitve občečloveškega načela o spoštovanju do mrtvih in preživelih v medsebojnih spopadih. Prvi zadeva pieteto tudi do mrtvih nasprotnikov, ki jo poznamo iz grške antike, ko je Antigona, hči kralja Ojdipa, kljub prepovedi kralja Kreonta, pokopala padlega brata in s tem uveljavila načelo pietete in pravico do spoštljivega pokopa mrtvih. Svojevrsten in značilen je primer ustanovitve Mednarodnega rdečega križa za pomoč in zaščito ranjencev v vojnih spopadih ter zaščito ujetnikov in pozneje uvedbe prepovedi o uporabi smrtonosnih plinov na bojiščih. Kljub omenjenim pridobitvam pa je v času prve in druge svetovne vojne prišlo ne samo do grobih kršitev dotlej splošno priznanih mednarodnih dogovorov glede ravnanja tako do ljudi kot posameznikov kot etničnih in drugih socialnih skupin. V tem pogledu najbolj izstopajo preganjanja in Združenje ARS, ki Vas bo tudi v prihodnje osrečilo z odličnimi razstavami naših umetnikov, Vam vošči vesele božične praznike, miru in dobrega v novem letu! ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE želi članom, društvom, pevskim zborom, organizacijam in vsem, ki njeno delo podpirajo in spremljajo, duhovno bogat praznik Gospodovega rojstva in Božji blagoslov v novem letu 2009 Na dnu... KAJ NAREDIMO ZA BOŽIČ ? HUDIRJA, TRGOVINE BODO VSE ZAPRTE! BOMO ŠLI PA K. MAŠI! poboji nad Armenci v obdobju 1915-1917 ter množično uničevanje zajetih ljudi, pripadajočih raznim etničnim in drugim skupnostim v nacističnih koncentracijskih taboriščih in še posebno velikega števila pripadnikov judovske skupnosti iz številnih okupiranih evropskih držav. Vse te in druge zločine in grozote je ob koncu vojne obravnavalo posebno mednarodno zavezniško sodišče h % 8 S S 9 m W v nemškem mestu Nurnbergu, ki je na temelju dokazov izreklo kazni številnim obtožencem za zločine proti človeku. Hkrati pa je mnoge raz-mišljujoče ljudi prevzela moralna zavest, da je treba nekaj storiti na mednarodni pravni in moralni ravni, da se takšni in podobni zločini ne bi mogli več ponoviti kakor tudi, da se ne bi pojavile ideologije, ki bi jih krile ali opravičevale. Tako sta bili v okviru novoustanovljene Organizacije združenih narodov (OZN) pred šestdesetimi leti sprejeti dve temeljni listini, in sicer 9. decembra 1948 Konvencija o genocidu kot zločinu mednarodnega prava ter Splošna deklaracija človekovih pravic dne 10. decembra, ki se tako praznuje kot svetovni dan človekovih pravic. Obe listini je generalna skupščina sprejela na svojem zasedanju v Parizu, ker Združeni narodi takrat niso imeli svojega sedeža v Stekleni palači v New Yorku. Da bodo bralci lahko neposredno spoznali temeljne cilje in raz- loge za sprejetje omenjene Deklaracije, objavljamo njen uvodni del, ki se glasi: "Ker pomeni priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu; ker sta tajenje in teptanje človekovih pravic pripeljali do takšnih barbarskih dejanj, da se jim upira vest človeštva, in ker je bila stvaritev sveta, v katerem bi vsi ljudje prosto govorili in verovali brez strahu in revščine, spoznana za najvišje človeško prizadevanje; ker je neizogibno potrebno, da se pravice človeka zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje; ker je neizogibno potrebno pomagati k razvoju prijateljskih od-nošajev med narodi; ker so ljudstva Združenih narodov v Ustanovni listini na novo potrdila svojo vero v temeljne človekove pravice v dostojanstvo in vrednost človeške osebnosti, v enakopravnost moških in žensk in se odločila, da bodo podpirala družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev v zmeraj večji svobodi; ker so se vse države-članice zavezale, da bodo zagotovile v sodelovanju z Združenimi narodi splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker je nekako razlaganje teh pravic in svoboščin največjega pomena za popolno izpolnitev te zaveze, zato GENERALNA SKUPŠČINA razglaša TO SPLOŠNO DEKLARACIJO ČLOVEKOVIH PRAVIC kot skupen ideal, ki naj ga dosežejo vsa ljudstva in vsi narodi". Alojz Tul Slovenska skupnost želi ob božičnih praznikih in ob vstopu v novo leto 2009 vsem svojim članom, somišljenikom, kandidatom in izvoljenim predstavnikom ter vsem Slovencem k deželi Furlaniji-Julijski krajini veliko uspešnega delovanja pod skupno evropsko streho brez meja SLOVENSKA SKUPNOST Trst-Gorica-Videm SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Svet slovenskih organizacij vošči vsem Slovenkam in Slovencem vesel Božič in želi vsem mnogo uspeha in osebne sreče v prihajajočem letu 2009 SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ &eoi/ra tv Goric * ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV želi vsem svojim članom, sodelavcem in prijateljem blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leto 2009 Povejmo na glas Blagoslovljen in vesel Božič Vam želi KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ * x O, 't- '\ v)V % < O v) V* Vsem svojim članicam, sodelavcem In prijateljem vošči srečen Božič in zdravja polno novo leto 2009 m m • SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU Da bila bi srečna naša pot Rodil se je pred več kot dva tisoč leti, da bi človeku pomagal. Rodil se je, ker človek ni in ni mogel najti srečne poti, pa če si jo je še tako želel. Bolj ko jo je iskal, manj jo je našel in se ni znal sporazumeti z drugimi. Ni mogel namreč z drugimi deliti dobrin in se je zato s soljudmi spopadal, z njimi tekmoval, jim zavidal, jih sovražil, ubijal in netil krvave in vedno bolj krute vojne. Bil je ta človek poln strahu in nemira, čutil se je od vseh ogroženega in edino, kar mu je ostalo, je bil boj za kar največ bogastva, kar največ slave, časti in moči, da bi bil vendar in končno srečen. In tako se je prebijal skozi čas dobesedno obsojen, da si iztrga svoj kos sreče, sicer mu jo bodo ukradli drugi, ukradle druge družine, druge skupine, narodi in države. Vse to ga je vse močneje potiskalo v zaklet krog brez izhoda, z večnim ponavljanjem uničevanja in rušenja, predvsem pa z nepotešenostjo in izpraznjenostjo v srcu brez upanja, da bo kdaj zasijala rešitev. In tako se je rodil On, ki bo prinesel temu človeku veselo novico, da obstaja, ampak zares obstaja še neka druga pot, na kateri je vse hudo odpravljeno, na kateri sije svetloba miru v duši in med vsemi ljudmi, kjer ni več sovraštva in drugi niso sovražniki. Vsi drugi so bratje in sestre, med katerimi ne more biti spopadov in vojn in še manj ohole oblasti, ki ji je všeč, da tlači in ponižuje. Prišel je in nam pokazal srečno pot, da bi verjeli, kako so za nas v resnici dobre le duhovne in ne materialne dobrine, kajti slednje imajo vrednost le za tisti del nas samih, ki misli le na- se in hoče služiti le sebi. Materialne dobrine -bogastvo, posest, slava, čast, moč - nam sicer dajejo zadoščenje, vendar so kratke sape, se izčrpajo in potem zahtevajo še več sebe, še več bogastva, posesti, slave, časti in moči. Pomirjajo le začasno, nato jih je nujno osvojiti še več in to vodi v nov spopad s sočlovekom, ki si želi isto. Duhovnih dobrin pa ni mogoče nikoli izčrpati, zanje se ni treba z nikomer razen s samim seboj boriti, zadostuje že dotik z njimi in naša duša je pomirjena, napojena in neskončno poplačana. Pod enim samim pogojem se odprejo vrata do takšne radosti, ki prinaša srečo posamezniku in bi jo prinesla tudi vsemu svetu, če bi tovrstni posamezniki prevladovali, pod enim samim pogojem: da v enaki meri mislimo na druge kot nase oziroma si želimo biti srečni tako, da bi bili istočasno srečni vsi drugi. In tedaj se odpre tista pot, o kateri nam je pripovedoval On, pot, ki ne vodi iz vojne v vojno, iz mržnje vmržnjo in med drugim ne ubija stvarstva, sredi katerega živimo, pot, na kateri bogastvo ni vladar, ki rojeva vedno večjo revščino, pot, ki nas ne zastruplja z bolečim nezadovoljstvom, ki hoče uničevati. Z eno besedo: odprl nam je srečno pot, in to je dogodek, ki je kot sonce v mrzli temi. Rodil se je pred več kot dva tisoč leti, da bi to srečno pot prepoznali in v svoje dobro nanjo stopili. Ta pot nas vabi in pričakujem nam ne zameri, če vanjo dvomimo in se obračamo drugam. Janez Povše vorov z obema ministroma, kot tudi njihovo poglobljenost in konstruktivnost. Vsi pa so podčrtali pomen ohranitve dobrih odnosov med Slovenijo in njenimi sosedami, tudi v luči reševanja odprtih vprašanj manjšin. Izrazili so tudi prepričanje v možnost rešitve odprtih vprašanj, s katerimi se soočajo pripadniki slovenskih manjšin v posameznih državah. Pavšič je srečanje izpostavil še kot posebej pomembno v času, ko se slovenska manjšina v Italiji sooča "z napadom z več front" pri vitalnih vprašanjih. Predsednik SSO dr. Štoka pa je izpostavil problem tega, da italijanska vlada v predlogu finančnega zakona predvideva v treh letih zmanjšanje sredstev za slovensko manjšino za 4,6 milijona evrov. Kot je še dodal, bi to lahko za manjšino pomenil hud udarec, ter izrazil upanje, da vlada v Rimu tega ne bo storila. Pavšič pa je še ocenil, da bi deželna vlada Furlanije Julijske krajine, ki dodatna finančna sredstva pridobiva tudi na račun slovenske manjšine, lahko v primeru omenjenega krčenja sredstev "nadoknadila manko". Stranki slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji, Slovenska skupnost (SSk) iz Italije in Enotna lista (EL) iz Avstrije pa sta v skupni izjavi izrazili protest, kerju ministra Žbogar in Žekš nista povabila na pogovore. S tem sta bili po njuni oceniti "pomembni zastopst-veni organizaciji zamejskih Slovencev" izključeni iz uradnih pogovorov Ljubljane z zamejskimi Slovenci. V torek, 9. t. m., pa je deželni odbornik Furlanije Julijske krajine za šolstvo in kulturo Roberto Mo-linaro v Trstu sprejel predstavnika krovnih organizacij slovenske manjšine, Pavšiča in Štoko, ter pokrajinska predsednika obeh organizacij za Videmsko pokrajino, Jole Namor in Giorgia Ban-chiga. Na srečanju, ki so ga udeleženci ocenili kot plodnega, pa naši predstavniki niso prejeli zagotovil, da bo Dežela lahko nadoknadila sredstva za manjšino. JUP Še zmeraj preteča mora krčenja sredstev Kljub raznim pogovorom ni pozitivnih zagotovil Obljubljena napoved krčenja sredstev za slovensko manjšino v Italiji še vedno visi nad nami kot Damoklejev meč, pa čeprav je minuli teden italijanski premier Silvio Berlusconi v Bruslju zagotovil slovenskemu kolegu Borutu Pahorju, da bo Rim sam finančno ukrepal, da do krčenja sredstev za slovensko manjšino v Ita- slanca za zunanjo politiko Dimitrija Rupla v Rim "zelo primerna" in "logična", saj je šlo za pogovor v kabinetu predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija, potem ko sta se zanj dogovorila slovenski premier Borut Pahor in Berlusconi. Na vprašanje, kaj pričakuje od pogovora Rupla s svetovalcem za zunanje zadeve v kabinetu italijan- sednjimi državami. Žbogar je po pogovorih poudaril, da sta z ministrom Žekšem - v sredo se bosta sešla še s predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem - po nastopu nove slovenske vlade kot primerno ocenila, da se posvetujeta in pogovorita s predstavniki slovenske manjšine v sosednjih državah. Dr. Žekš je večurne pogovore, ki sta jih ime- liji ne bo prišlo. Rimski senat je medtem potrdil krčenje sredstev slovenski manjšini v Italiji in je zato še kako prav, da slovenski predsednik vlade Borut Pahor pravi, da bo Italijo sodil po dejanjih, saj so ustna zagotovila eno, dejstva pa druga stvar. Spomnimo se, da je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar minuli teden, v torek, 9. t. m., sprejel tudi predstavnika slovenske manjšine v Italiji, in sicer predsednika SSO Draga Štoko ter predsednika SKGZ Rudija Pavšiča. Isti dan je na posebni tiskovni konferenci povedal, da je bila pot posebnega premierovega odpo- skega premiera Valentinom Va-lentinijem, je Žbogar dejal le, da o vprašanju financiranja pričakuje dodatne pogovore v prihodnjih dneh s ciljem iskanja rešitve, ter izrazil upanje, da jo bodo našli. Žbogar je novinarsko konferenco pripravil skupaj z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjanom Žekšem, potem ko sta prvič skupaj sprejela predstavnike slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Pogovore so označili kot poglobljene in konstruktivne, predstavniki manjšin pa so izpostavili pomen dobrih odnosov Slovenije s so- la s predstavniki manjšin, označil kot "učno uro", saj se je bolje seznanil s položajem manjšin. Kot je dejal, je stanje manjšin v različnih državah zelo različno, "nikjer bleščeče, nikjer obupa vredno" in da je treba s strani Slovenije in slovenskih manjšin delovati na-prej. Tako predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik in Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm kot tudi predsednik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič in predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka so izpostavili pomen pogo- Ob polemiki okrog traku slovenskih barv Lepo prosim! Izjava pobude Mladi za mlade O nedavnih dogodkih na barkovljanski šoli Člani pobude Mladi za mlade v zadnjem času z veliko pozornostjo spremljamo dogajanje na šolskem področju. Zato ne moremo mimo nedavnih dogodkov na barkovljanski osnovni šoli in polemik, ki so tem dogodkom sledile. Ne nameravamo se neposredno spuščati v polemike, v katere so že posegli občinski možje in celo nekateri vidni državni predstavniki. Smo pa mnenja, da so ti dogodki jasen pokazatelj stanja duha, ki vlada v naših krajih. Če se za trenutek ozremo čez mejo na slovensko obalo, ne moremo mimo dejstva, da imajo slovenske državne šole z italijanskim učnim jezikom na tem ob- močju pravico, da zastavo svoje narodne skupnosti izobešajo vse dni v letu, in to na pročelju stavb, tako da je narodni simbol manjšine viden prav vsem. V Trstu pa nastane pravi halo, če se v notranjosti slovenske šole ob slovesnem dogodku pojavi en sam trak s slovensko trobojnico. Pri pobudi Mladi za mlade si zato želimo, da bi v prihodnje simboli slovenstva na naših šolah postajali čedalje vidnejši in bi tako nekega dne na pročeljih naših učnih zavodov poleg državne italijanske in evropske zaplapolala tudi slovenska zastava, ne da bi se kdo ob tem dejstvu začel zgražati. Slovenska skupnost in Enotna lista Protest proti izključevanju mejstvu in katerih člani v vsakdanu ad personam predstavljajo in zastopajo težnje vseh osrednjih V skupni izjavi Slovenska skupnost (SSk) iz Italije in Enotna lista (EL) iz Avstrije izražata protest do Republike Slovenije proti izključevanju obeh pomembnih zasto-pstvenih organizacij zamejskih Slovencev iz uradnih razgovorov Republike Slovenije z zamejskimi Slovenci. Najnovejši primer je vabilo zunanjega ministrstva in ministrstva za Slovence v za- mejstvu in po svetu, v katerem so vabljene na uradne razgovore organizacije zamejskih Slovencev z izjemo SSk in EL. Deželni tajnik SSk Damjan Ter-pin in predsednik EL Vladimir Smrtnik sta ogorčena spričo nerazumljive prakse: "EL in SSk se zdi ta način izrinjanja dveh organizacij, ki sta z volitvami najjasneje legitimirani in najbolj reprezentativni strukturi v slovenskem za- organizacij, popolnoma neupravičen in absurden. "Če se ta praksa uveljavi, česar ne upamo, je to velik korak nazaj v odnosu Republike Slovenije do zamejskih Slovencev", se v jasnih besedah strinjata Terpin in Smrtnik. Tako SSk kakor EL upata na vrnitev Republike Slovenije nazaj k uveljavljeni praksi, ki je vključevala EL in SSk in se v preteklosti tudi obnesla. ' An x\lij tentat' ravnateljice Fiorelle Benčič na ita-lijanskost Trsta je res nezaslišana - neutemeljena - nepotrebna - ne... - ne... - ne... provokacija - je bilo slišati od predstavnikov tržaške občine, ki so prejšnji teden na straneh dnevnika II Piccolo in nekaterih C Foto Kroma krajevnih televizijskih postajah do onemoglosti napihovali postransko in smešno zadevo ter jo na vse načine skušali predstaviti kot slovenski napad na simbolno in dejansko suverenost italijanske države v Trstu. Lepo prosim! V napihovanju te afere lahko zaznamo intelektualno skromnost in banalno provincialnost našega okolja, predvsem pa politične garniture, ki drži za vajeti krajevno upravo: tem gre nedvomno prišteti še lokalne veljake levosredinskih sil, ki od časa do časa čutijo potrebo po izkazovanju domoljubnih stališč, da se ne bi preveč zamerili desnosredinskemu volilnemu telesu. Nad šikaniranjem ravnateljice Benčič so se medlo opredelili tudi nekateri predstavniki naše zamejske in slovenske diplomatske srede (kar zelo boli, saj bi si od njih čakali čisto drugačno postavnost), drugi pa so se ji odločno postavili v bran. Odbornik Bandelli in tovariši so se po 'žalitvi' barkovljanske ravnateljice čutili ranjene: v tem gre nedvomno iskati golo propagando in prevzetne računice v zvezi s potrjevanjem in ohranjanjem lastne popularnosti za vsako ceno, tudi z nizkotnimi polemikami. Vsaj upati je, da gre za to! Drugače bi bilo res hudo, ko bi se po težko pričakovanem preporodu EU s širitvijo na Vzhod in vstopu Slovenije v schengensko območje komaj pred letom dni nekateri desničarji še branili drugega in drugačnega po svoji starinski - a žal še vedno običajni in aktualni - logiki nezaželenega soseda. Skrbelo bi tako politično izhodišče, ki bi osnovalo svojo vizijo na podlagi robatih ločnic; skrbelo bi, da bi nekateri politiki še jemali v poštev in v pretvezo načelo, da morajo braniti sebe, svojo kulturo, svoj jezik, svoj svet, svojo bit pred grožnjo -dejansko - skope manjšinice. Skrbelo bi dejstvo, da bi se tako močan dejavnik v tržaškem političnem in družbenem okolju, kakršna je sedanja občinska uprava, sploh čutila ogrožena in se s tolikšno ihto znašala nad skromnim dogodkom, ki je bil med drugim sad golega nesporazuma (kljub temu da bi ravnateljica imela pravico uporabljati trak s slovensko trobojnico, kot je med drugim določeno v zaščitnem zakonu): skrbelo bi dejstvo, da bi moral slon, kljub temu da se zaveda mogočnosti svoje postave (s katero se nenehno baha in celo ustrahuje), iskati pretvezo, da bi ob vsaki priložnosti pokazal mišice nebogljeni miški. Skrbi torej dejstvo, da se nekateri še vedno izgubljajo v kozarcu zastrupljene vode, v katero bi radi potopili dejansko večetnično obličje našega skupnega mesta in njegovo zakonito svoboščino. Kako naj se Slovenci lahko čutimo svobodni in neobremenjeni člani te družbe, če se za vsakim korakom lahko skrivata taka reakcija in taka past? Pa še to: polemika glede dogodka v barkovljanski šoli Frana Šaleškega Finžgarja je padla ravno v trenutku, ko se na relaciji Rim -Ljubljana skuša rešiti vprašanje v zvezi s prispevki slovenske manjšine. Ali gre zgolj za naključje? Igor Gregori Svet slovenskik oraanizari Izvolitev predsednikov na prvi seji izvršnega odbora Na umestitveni seji izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij je bil soglasno potrjen dosedanji predsednik Drago Štoka. Novoizvoljeni od bor so članice SSO izvolile pred dvema tednoma na rednem občnem zboru krovne organizacije, prvič pa seje sestal v sredo, 10. decembra, na videmskem pokrajinskem sedežu Sveta slovenskih organizacij v Čedadu. V priložnostnem nagovoru se je predsednik Štoka najprej zahvalil odbornikom za izkazano zaupanje, nanizal pa je tudi nekaj smernic delovanja v novem triletnem mandatu. Podčrtal je potrebo po reorganizaciji SSO, ki naj bo odraz novih časov, izrazil je željo po čim večjem vključevanju in upoštevanju mlajših rodov pri delu SSO in njegovih članic, zaustavil pa se je tudi ob vse zahtevnejših nalogah, ki čakajo to krovno organizacijo v odnosu do matične Slovenije in Italije. “Vse pa vedno in samo v korist slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini”, je svoj poseg zaključil Štoka. Člani izvršnega odbora so izvolili tudi tri pokrajinske predsednike Sveta slovenskih organizacij. Novo zadolžitev v Trstu in Gorici sta sprejela dosedanja odbornika Igor Švab in Walter Bandelj, za videmsko pokrajino pa je bil potrjen Giorgio Banchig. Blagajno bo še naprej vodil Ivo Cotič. Čestitke Rudija Pavšiča Dragu Štoki Predsednik SKGZ Rudi Pavšič izreka iskrene čestitke Dragu Štoki ob ponovnem imenovanju na mesto predsednika Sveta slovenskih organizacij. Čestitke SKGZ gredo tudi trem podpredsednikom, Giorgiu Banchigu za videmsko, VValterju Bandlju za goriško in Igorju Švabu za tržaško pokrajino. Pavšič je prepričan, da se bo sodelovanje med predsednikoma nadaljevalo v dosedanjem pozitivnem slogu in da se bo razširilo na vodstvi obeh krovnih organizacij ter na številne članice, ki so izraz manjšinske organiziranosti. Potrebno bo prepričano stopiti na pot reform in racionalizacije, tako kot je bilo nakazano na skupnem programskem razmišljanju, ki sta ga krovni pripravili prav z namenom, da po-iščeta perspektivno rešitev za bogato in razvejano dejavnost, ki jo premorejo Slovenci v Italiji. Tako, kot je izpostavil na kongresu SSO, je pred-sednikSKGZ prepričan, da tudi v zdajšnjih nelahkih časih za slovensko narodnostno skupnost morata krovni organizaciji pokazati sposobnost vizije, ki nas bo celovito postavila v stvarnost tretjega tisočletja, ki gaje zaznamovalo veliko epohalnih sprememb. Te so potrebne tudi znotraj manjšine, ki mora presegati svoje ozke meje in postati protagonistka v širšem obmejnem kontekstu. Na “bel list”, ki gaje predsednik SKGZ ponudil prijateljem SSO, bo potrebno čim prej zapisati potrebna vsebinska in operativna izhodišča, se zavzeti za večjo povezovalnost in poiskati tam, kjerje mogoče, procese združevanja, strukturalna in v sami dejavnosti. Upoštevati bo treba in biti spoštljivi do razlik, ki karakterizirajo našo civilno družbo. Skrb in energije morajo biti usmerjene v kakovost ponudbe in učinkovitost pri uveljavljanju slovenskega jezika in kulture. Pavšič izraža prepričanje, da sta SSO in SKGZ sposobna teh izzivov in da si to pričakuje velik del naše skupnosti. Na obeh predsednikih je torej največja odgovornost, da bosta prva nosilca teh potreb in da bosta s sodelavci postala arhitekta zanimive, učinkovite in ponosne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. 18. decembra 2008 Kristjani in družba rih gostja je 84 letna babica v Lojzka, / ifliMi Prihod Luči miru iz Betlehema Odložimo dela teme in si nadenimo orožje svetlobe! Tri svečke na adventnem venčku s svetlimi plamenčki naznanjajo, da je že nastopil čas hrepenečega pričakovanja na prihod nebogljenega božjega Deteca. Sv. Miklavž, Brezmadežna, Božič, vsi ti prazniki nas napolnjujejo s srečo in pripravljenostjo sprejeti Jezusa. Napraviti prostor Jezusu, to je v decembrski številki Pastirčka, poleg iskrenih voščil, želja urednika Marijana Markežiča za najlepši praznik v letu. V dnevih pričakovanja pa naj “molitve čisti žar/ v srcih črn izniči greh, da v adventnih zimskih dneh / bodo lepa kot oltar", kot vabijo stihi V. T. Arharja. Ko se bo priprava na Božič že iztekala, bodo otroci napravili jaslice in okrasili drevesce, morda tudi v šoli, kakor so to storili učenci iz zgodbice Marize Perat, ki pripoveduje o gozdarju Matiji in božičnem drevescu. Smrečico so učenci vsadili na šolsko dvorišče in za Božič vsako leto zablesti v tisočerih lučkah. Z adventom se začenja cerkveno leto, katerega najpomembnejši prazniki so lepo opisani na eni izmed strani četrte številke Pastirčka. Sedaj je pravi čas za izdelavo jaslic, in če bodo bralci pokukali v Pastirčkov ustvarjalni kotiček, bodo lahko po navodilih Tatjane Ban izdelali izvirne jaslice. Božje Detece bodo otroci, tudi s pomočjo učiteljice glasbene vzgoje, zazibali v sen s pesmico-prošnjo Prosim te Dete, ki jo je na besedilo Berte Golob uglas- bil Dominik Krt. Tista tiha sreča, ki se je nekdaj za Božič naselila v otroške duše, preseva tokratne Utrinke spominov naših babic, katerih NoJ VTCU v-A-*' VkO- “m*Vi ' \ -. V.Vf*- •. t. ANAMARIJA VOLK ZLOBEC Lojzka Bratuž primorske kulturne dediščine Doživeto in bla^odovljeno praznovanje KrittuJove?a rojrtva zvestim bralcem, prijateljem S A vsem ljudem dobre volje! Mladika Štirinajst zgodb na robu življenja Pino Roveredo Sporoči mi Karel Jurca [BERTO SABA Vojni dnevnik desetnika Prvič v slovenščini ,\ cur.' < Dnevnik iz prve svetovne vojne • ‘ VI IIM VMUV »I trieste racconti testimoniam poesie Ilustrirala Magda: ‘TT Pr0dl'kcija v Trstu od Irubarja do Pahorja Dogodivščine porednega muca Društvo slovenskih izobražencev Slovenci v Jugoslaviji pred 2. svetovno vojno Slovenska ljudska stranka se je v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter potem v Jugoslaviji vedla na prag-matično-oportunistični način. Največja slovenska stranka je skušala v danih možnostih uveljavljati federalistične zahteve in čim širše samoupravne kompetence na Slovenskem, vendar edino v okviru stabilne in urejene kraljevine Jugoslavije. Po vzoru hrvaške banovine si je v tej smeri prizadeval njen nesporni vodja, dr. Anton Korošec, njegova vizija pa ni nikoli popolnoma zaživela. Koroščeva smrt leta 1940 in druga svetovna vojna sta prinesli nove čase. Ob 90-letnici rojstva prve Jugoslavije je v Društvu slovenskih izobražencev zgodovinar z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani dr. Jure Gašparič z linearnim in pestrim izvajanjem ter z vmesnimi, včasih pikrimi do- datki, predstavil Slovenijo, Slovensko ljudsko stranko in Jugoslavijo v desetletju pred drugo svetovno vojno. 31-letni specialist za srednjeevropsko zgodovino v času med obema vojnama se je temu obdobju posvetil tudi v lani pri Modrijanu izdani knjigi "SLS pod kraljevo diktaturo. Diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929-1935". Večer z Gašpar-ičem je vodil tržaški zgodovinar s koprske univerze dr. Borut Klabjan. 6. januarja 1929 je kralj Aleksander razpustil skupščino, prepovedal stranke in uvedel osebno diktaturo, da bi državo utrdil v smislu jugoslovanskega unitarizma. V desetih letih življenja je namreč SHS pokazala veliko nestabilnost, ki je izvirala predvsem iz nerešenega srbskega in hrvaškega nacionalnega vprašanja. Na čelo nove vlade je Alek- sander postavil generala Živkoviča, v ministrskem svetu pa je sedel tudi Korošec, po pragmatičnem načelu, da ima za sabo večino Slovencev. V letu dni je nova država sprejela več zakonov in uredb, kot prej v desetih letih, morda je celo rešila enotnost države, je dejal Gašparič, pa čeprav ni nobenega dvoma, da je bila to prava diktatura. Sodni procesi proti dejanskim ali namišljenim nasprotnikom so pometli z opozicijo in ostra cenzura ter avtokratska vladavina sta bili vsakdan. Izredni časi naj bi minili septembra 1931, ko je kralj Aleksander spet uvedel ustavno monarhijo in dvodomni parlament. A vse je v bistvu ostalo pri starem. Nova pravila so preprečevala starim strankam, da bi se registrirale, in tako se je volitev udeležila le ena, Jugoslovanska nacionalna stranka. Vzpostavljena je bila lepa fasada za režimski absolutizem, je podčrtal Gašparič. In tudi atentat na kralja Aleksandra leta 1934 in konec diktature junija 1935 nista prinesla bistvenih novosti. Jugoslovansko nacionalno stranko je le zamenjala Jugoslovanska radikalna zajednica. Afera šole v Barkovljah Deljena mnenja tudi v manjšini Novo menzo na OŠ Finžgar v Barkovljah, ki jo je dala preurediti tržaška občinska uprava, so odprli v soboto, 6. decembra, ob prisotnosti občinskega odbornika Franca Bandellija. Slavnostni trak tokrat ni nosil italijanskih, temveč slovenske barve. Po besedah ravnateljice šole Fiorelle Benčič občinska uprava ni poskrbela za trak z barvami italijanske trobojnice, kot je to storila ob nekaterih priložnostih v preteklosti. Na šoli so si pomagali s trakom v barvah slovenske trobojnice, s katerim običajno na šoli oblikujejo venčke. Bandelli je dogodek italijanskim medijem označil za "provokacijo". Po poročanju televizijske postaje Telequattro je bil dogodek celo "past", katere žrtev je bil ravno odbornik Bandelli; podtajnik pri italijanskem ministrstvu za okolje Roberto Menia je dogodek označil za "sramotno gesto". Slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina je v odzivu dejala, da je nekdo verjetno ravnal nekoliko nepremišljeno, da pa dogodku ni treba pripisovati prevelikega pomena. Tržaški župan Roberto Dipiazza je o dogajanju obvestil tržaškega prefekta Giovannija Balsama, v sredo, 10. decembra, pa so bar-kovljansko šolo obiskali celo karabinjerji. Zgoniški župan Mirko Sardoč je za italijanski dnevnik II piccolo dejal, da je on vedno uporabljal italijansko trobojnico, "ker je Trst v Italiji", ne glede na to, da tu obstaja slovenska manjšina; ta dogodek ni bil majhen spodrsljaj. Vršilec dolžnosti generanega konzula Božidar Humar je za isti medij dejal, da za početjem ravnateljice Benčič se ne skriva nikakršna povokativna namera: zadeva bi se lahko nedvomno rešila z opravičilom ravnateljice. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič meni, da je bila reakcija predstavnikov desnosredinskih oblasti pretirana in so izkoristili nerodnost. Koristno bi bilo, da bi omenjeni predstavniki tako hitro reagirali tudi takrat, ko gre za nespoštovanje pravic slovenske manjšine. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec meni, da bo Bandelli od zdaj lahko tudi bolje razumel vse tiste Slovence, katerim se v Italiji skoraj vsakodnevno kratijo pravice. Tržaški pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik pa v sporočilu za javnost opozarja, da je trak s slovenskimi barvami nekaj popolnoma normalnega za odprtje prostorov v slovenski šoli, saj ima manjšina zakonsko pravico do uporabe lastnih simbolov in zastav; podobnega mnenja je tudi nekdanja slovenska deželna poslanka Bruna Zorzini Spetič, ki v svojem sporočilu dodaja, da je v slovenski Istri že desetletja v rabi italijanska trobojnica, nihče pa v tem ne vidi pasti ali provokacije. Občinski svetnik SSk Igor Švab je v svojem posegu v občinskem svetu odločno branil ravnateljico, v sporočilu za javnost pa je najprej poudaril svoje razočaranje, da Občina ni na odprtje jedilnice v barkovljanski šoli povabila ne rajonskih ne občinskih svetnikov slovenske narodnosti, ki so si prizadevali že vrsto let za obnovo, "potem pa izrabljala barve traku za netenje napetosti in nestrpnosti do tu živeče slovenske narodne skupnosti, kot ponoven dokaz, da nekateri tržaški politiki ne morejo iz svoje kože". Predsednik SSO dr. Drago Štoka izraža ravnateljici Fiorelli Benčič solidarnost, saj se samemu dogodku želijo od zunaj dodati konotacije, ki mu ne pripadajo. "Dejstvo, da so na šoli s slovenskim učnim jezikom imeli trak s slovenskimi narodnimi barvami (in ne z zastavo slovenske države), je nekaj, kar bi v današnji Evropi ne smelo vzbujati nikakršnega problema. Kljub dejstvu, da živimo v enaindvajsetem stoletju, se je okoli barv traka na šoli s slovenskim učnim jezikom začela debata, ki spominja na čase, ki naj bi bili za vedno samo del zgodovine. Tudi v debati, ki je sledila temu dogodku v medijih, pa Štoka obžaluje, da je prišlo bolj do izraza navijaško gledanje in celo distanciranje do samega dogodka in neprimernega opravičevanja, namesto da bi prevladal sodobni evropski pogled, ki obravnava vse kulture in njihove simbole strpno". In memoriam Zapustil nas je . Miro Tavčar prof Minuli ponedeljek, 15. t. m., smo se, v slabem vremenu, številni poslovili v cerkvi v Devinu od pokojnega Mira Tavčarja, ki je umrl v častitljivi starosti 94 let na svojem domu v Devinu v sredo, 10. t. m., Odslej počiva na vaškem pokopališču. Pokojni Miroslav Tavčar se je rodil 2. novembra 1914 v Krpeljah. Bil je peti od devetih otrok. Osemletno osnovno šolo in triletne tečaje za vajence je obiskoval v Dutovljah, kjer se je izučil za krojača im bil aktiven član krajevne godbe na pihala. Po kratki bolezni je zapustil krojaški poklic in šel od doma z željo, da bi študiral. Zaposlil se je poraznih zavodih v Italiji in se učil ob delu. Učitelj iško maturo v Gorici in maturo realne gimnazije v Trstu je opravil kot privatist. Leta 1946 se je usposobil za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah. Med vojnim obdobjem je deloval kot pomožni uradnik na občinski upravi v Dutovljah, pa tudi kot profesor na kmetijski srednji šoli v Poreču. Nato se je preselil v Trst, kjer je do konca julija 1944 poučeval slovenščino in druge predmete po družinah. Isto je delal tudi v Krpeljah do aprila 1945 v soglasju z OF, s katero je sodeloval od decembra 1943 do konca vojne. 1. oktobra 1946 je bil imenovan za poverjenega didaktičnega ravnatelja v Sežani, kjer je tudi poučeval kot poverjeni profesor nekaj ur tedensko na tamkajšnji kmetijski strokovni šoli. Po priključitvi Sežane Jugoslaviji je bil med leti 1947-48 najprej premeščen na osnovno šolo v Štivan, po nekaj tednih pa v Bazovico. Med leti 1948-49 ter 1951-52 je služboval kot poverjeni didaktični ravnatelj v Škofijah. Leta 1950-51 je vodil poleg didaktičnega ravnateljstva tudi kmetijski strokovni tečaj na Plavjah. Poučeval je tudi v Rojanu, v Sesljanu, Devinu in Stivanu. Oktobra 1963 je bil imenovan za ravnatelja v Dolini, oktobra 1966 pa za poverjenega didaktičnega ravnatelja v Nabrežini, kjer je služboval do upokojitve leta 1979. Kot didaktični ravnatelj je organiziral razna vzgojno poučna predavanja za odrasle in mladino in starše ter več let po enega ali dva iz- popolnjevalna tečaja za vz-gojiteljice otroških vrtcev na-brežinske in zgoniške in tudi tržaške občine. Bil je med pobudniki in soustanovitelji prvih sindikalnih nadstrankar- skih gibanj slovenskih šolnikov na Tržaškem po drugi svetovni vojni. Sodeloval je pri sestavi pomožnih učnih knjig Naša pot ter Okno v svet. Sodeloval je pri publikaciji Devin, dom lepe Vide (Devin 1983), ki je izšla ob poimenovanju devinske osnovne šole po pisatelju Josipu Jurčiču. Od leta 1948 do 1978 je bil pokrajinski šolski svetnik za tržaško pokrajino in je pod ZVU odigral zelo važno vlogo posebno pri gradnji šolskih poslopij. V desetletju 1966-76 je bil koordinator in aktivni član uredniškega odbora osnovnošolskih radijskih oddaj za tržaško RAI Trst A. Pogrebno mašo v domači cerkvi v Devinu so darovali župniki Jože Markuža, msgr. Oskar Simčič, Marijan Markežič in domači župnik Giorgio Giannini, peli so pevci domačega pevskega zbora Devin in zbora Fantje izpod Grmade, ki so se s petjem od pokojnega poslovili tudi na pokopališču. Ob krsti pokojnega je v cerkvi spregovoril prof. Tomaž Simčič v imenu Urada za slovenske šole v Italiji: "Zbrani ob krsti Miroslava Tavčarja, kulturnega delavca, učitelja, ravnatelja, poletimo s spominom daleč nazaj, v obdobje, ko so se na Tržaškem po dolgem fašističnem presledku v ozračju velikega poleta in navdušenja ponovno odpirale slovenske šole. Miroslav Tavčar je v tem pionirskem času odigral pomembno vlogo. S poučevanjem je začel že med vojno, med drugim tudi v rodnih Krepljah, po končani vojni pa je začel učiteljevatipo slovenskih vaseh v tržaški okolici. Leta 1963 je bil imenovan za didaktičnega ravnatelja v Dolini, leto kasneje pa mu je bilo poverjeno vodstvo didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini. Tu je ostal več kot petnajst let do upokojitve leta 1979. Pedagoški poklic je lep, a težak poklic. Še večjo odgovornost predstavlja vodenje šol. Ta poklic je pokojni Miroslav Tavčar opravljal vestno, predano. Vedno je imel pred seboj cilj, da bi otroci, ki obiskujejo slovensko šolo, zrasli v zavedne Slovence, poštene in odgovorne državljane. V imenu Urada za slovenske šole ter v imenu kolegov ravnateljev izražam pokojniku hvaležnost za opravljeno delo v korist slovenske šole, svojcem pa občuteno sožalje". Pokojni Miro Tavčar si je družino ustvaril z gospo Marto Legiša. Rodili so se jima trije otroci: Marko, naš prijatelj in tesen sodelavec, tajnik GMD, kulturni delavec in seveda zgodovinar ter časnikar na slovenskem oddelku RAI v Trstu, Irena, nekdanja odlična športnica ter glasbenica in danes uveljavljena športna zdravnica in kardiologinja, ter Olga, zvesta sodelavka našega Pastirčka, predvsem pa učiteljica verouka na slovenskih šolah. Vsem svojcem izrekamo ob smrti moža, očeta in starega očeta Mira iskreno sožalje! FANTJE IZPOD GRMADE, OPZ LADJICA in ŽPZ DEVIN vabijo na 40. KONCERT BOŽIČNIH PESMI, ki bo na praznik sv. Stefana, 26. decembra 2008, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Stivanu Pomemben jubilej Ano ur'co al' pej dvej, kar tako naprej! Sv. Miklavža se vsako leto znova veselijo najmlajši. Na god dobrega svetnika pa praznuje 'rojstni dan' instrumentalna skupina Ano ur'co al' pej dvej, ki je svoj krstni nastop doživela v oddaji v živo Pokaži, kaj znaš 6. decembra 1998 na valovih Radia Slovenija. Ansambel je po sestavi (vokalni kvartet in instrumentalni trio) in svojem poslanstvu prava posebnost v našem ožjem in širšem kulturnem prostoru, saj se njegovi člani od ustanovitve dalje posvečajo vrednotenju ljudskih in ponarodelih pesmi iz Trsta in oko- lice. Z zbiranjem in prirejanjem ljudskega blaga ohranjajo stare verze in melodije, ki zaživijo v nekoliko posodobljeni preobleki, primerni tudi za današnje zahtevne poslušalce. V desetih letih je glasbena skupina priredila ničkoliko celovečernih koncertov in sodelovala na kulturnih prireditvah po Tržaškem, v Sloveniji in Avstriji. Ker se njeni člani radi preizkušajo tudi v izvirni narodno-zabavni glasbi, so se udeležili tudi festivalov narodnozabavne glasbe v Škofji Loki in Vurberku, festivala narečnih popevk v Mariboru ter festivala valčka in polke na RTVS, s katerih so skorajda vsakič odnesli nagrado in priznanje bodisi za izvedbo bodisi za skladbo ter uglasbeno besedilo. Svoje izvajalsko in zbirateljsko delo pa so obeležili z dvema zgoščenkama: leta 2002 je izšla zbirka ponarodelih tržaških pesmi, ki so nastale v začetku 20. stoletja; pred dvema letoma pa je zagledala luč še plošča V okolici tržaški. Od nastopa do nastopa je vokalno-in-strumentalna skupina Anour'coal' pej dvej pridobivala prepoznavnost, hkrati pa je znala zbrati okrog sebe veliko navdušencev in prijateljev, ki redno spremljajo njeno delovanje, kar so potrdili v soboto, 15. novembra letos. Ob prvi desetletnici so člani ansambla priredili zelo pester večer, na katerem so se med znanimi vižami in avtorskimi skladbami prepletale točke številnih gostov: iz Lesc pri Bledu se je v Prosvetni dom na Opčinah pripeljal moški kvintet Tivoli; za smeh in dobro voljo sta poskrbeli igralki Meta Starc in Vesna Hrovatin oz. Linda in PamTa ter Tuončka in M'rička; velike in male obiskovalce pa je presenetilo mojstrstvo čarodejke Nade, ki je bila pravo odkritje za vse prisotne, čeprav je njeno čaranje znano daleč naokrog; zanimiv in raznolik spored, ki bi ga bilo po mnenju številnih zbranih vredno ponoviti, sta prepričljivo povezovala Alek-sij in Maša Pregare. Kdor bo zadnji dan leta 2008 preživel v prijetnem domačem krogu in bi ob tem rad prisluhnil lepi slovenski pesmi, je vabljen, da si na televizijski postaji Slovenija 1 ogleda oddajo Silvestrski videomeh, v okviru katere bo tržaško-kraško področje zastopal letošnji jubilant, vokalno-instru-mentalni ansambel Ano ur'co al' pej dvej. AL NOVI SOMPD VESELA POMLAD 30-letnica delovanja S pesmijo v srcu Večer, posvečen 30-letni-ci delovanja Slovenskega otroškega in mladinskega pevskega društva Vesela pomlad, je v petek, 12. decembra, v repenski telovadnici ponovno potrdil pomen in medgeneracijsko kohezijsko moč, ki jo lahko petje ima v rasti mladega človeka: pred občinstvom, ki ga je sestavljala množica predstavnikov manjšine, predvsem pa staršev nastopajočih in nekdanjih pevcev openskih sestavov Vesele pomladi, se je zvrstil prijeten program, ki je združeval preteklost in sedanjost, glasove sedanjih otroških zborov in petje izkušenih odraslih pevcev, ki so se pod mentorstvom številnih zborovodij oblikovali - če že ne v izvrstne profesionalce - v popolnejše osebe, saj je petje, še zlasti zborovsko, nenadomestljiv adut vsakršne dobre vzgoje. To so pred 30 leti razumeli starši nekaterih otrok, ko so decembra 1978 ustanovili nov otroški pevski sestav. "Poleg domače vzgoje in redne izobrazbe so ti skrbni starši želeli podariti za življenjsko popotnico svojim otrokom nekaj, kar bo trajno in dragoceno. Ta iskreno živa želja male skupine staršev - želja je bila bolj tiha kot izrečena - se je srečala s konkretno pobudo g. Franca Pohajača, ki je prav v zborovskem prepevanju uvidel dragoceno obliko negovanja srčnih, umskih in slovenskih rodoljubnih vrednot", je zapisal v svojem prispevku v priložnostni publikaciji z naslovom 30 let s pesmijo v srcu skladatelj in dolgoletni sodelavec zborov Vesela pomlad prof. Ivan Florjane. Vesela pomlad, ki je od samega začetka delovala pod okriljem Finžgar j evega doma na Opčinah, je nastala kot dolgotrajen načrt, "v katerem se nekaj rodi in dozori, ne pa kraj, kjer trajno živi": vsak pevec in pevka je namreč ob prehodu v zrela leta po notranji nuji rasti to gnezdo moral oz. morala zapustiti. Mnogi od pevk in pevcev so se po ločitvi od otroškega gnezda samoiniciativno vključili drugam in s tem kakovostno okrepili številne zbore na Tržaškem. Ime Vesela pomlad so izbrali pevci sami 30. maja 1979 in se prvič s tem imenom predstavili na nastopu v Finžgarjevem domu nekaj mesecev zatem. Otroški pevski zbor je v letih odraščal in k sebi privabljal nove otroke, starejše pevce pa vključeval v nove sestave Vesele pomladi: leta 1983 je tako nastal mladinski pevski zbor, leta 1985 dekliška pevska skupina, leta 1987 fantovska pevska skupina, leta 1988 skupina deklet mladinskega pevskega zbora, leta 1993 mešani mladinski pevski zbor, leta 1995 dekliška Kratki Študijske nagrade iz sklada Mihael Flajban Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada Mihael Flajban, namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je nemenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo -ul. Mazzini, 46 - Trstje treba predložiti do 31. decembra 2008. Prošnji naj bodo priloženi curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46,1. nadstropje, tel. 040 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Tradicionalni božični koncert na Opčinah Župnija sv. Jerneja ap. in Mešani pevski zbor sv. Jernej z Opčin vabita na že tradicionalni božični koncert, ki bo v domači cerkvi na sam božični dan, 25. decembra, ob 18. uri. Poslušalci bodo lahko prisluhnili petju vseh openskih zborov, ki bodo pod vodstvom Mire Fabjan, Mikele Šimac, Janka Bana in Mirka Ferlana občinstvu podali šopek božičnih pesmi iz slovenske in mednarodne zakladnice. Duhovno misel bo izrekel Marjan Skerlavaj. Potovanje z Novim glasom Potovanje z Novim glasom v južno Turčijo in na Ciper Pričelo seje vpisovanje za potovanje z Novim glasom v južno Turčijo in na Ciper po poteh apostola Pavla. Potovanje bo od 21. do 30. aprila 2009, celoten program dobite na upravi Novega glasa v Gorici in na uredništvu v Trstu, kjer se lahko tudi vpišete. Kaj več o potovanju lahko preberete na goriški strani. IMPORT-EXPORT-RAPPRESENTANZE TRST- VIDEM s.p.a. k SOD . IMPORT EXPORT 34135 Trst - Seal a at Bel vede re, 1 Tel. 040.43713 - 040.411826 Fax 040.43073 VITAL Servisi za podjetja in privatnike za tržaško in goriško pokrajino PESEK 42, 34012 Občina Dolina Tel. 040 226868 - Fax 040 226791 e-mail: vitalcoop@tin.it - www.vitalcoop.net vokalna skupina (ki se je nato preoblikovala v dekliški vokalni tercet) in fantovska vokalna skupina, leta 1996 deški pevski zbor, leta 1999 dekliška mladinska pevska skupina, leta 2003 mlajša mladinska pevska skupina. Leta 1996 je bilo pevsko delovanje, ki se je dotlej odvijalo pod imenom Vesela pomlad in pod okriljem mladinskega središča Finžgarjev dom, uradno potrjeno z ustanovitvijo društva SOMPD Vesela pomlad: v sklopu društvene dejavnosti so v letih delovali tudi DTV Ver laetum pod vodstvom Rossane Paliage, MePZ Resonet pod vodstvom Aleksandre Pertot in vokalno instrumentalna skupina Joy Spring (na pobudo Martine Feri in Rossane Paliage). Repenski večer, ki je nastal ob podpori ZKB (openska bančna ustanova je bila v letih skozi ob strani pobudam openskih zborov), je bil tako dragocen vpogled v preteklost Vesele pomladi, ki se je zrcalila v obličjih in glasovih sedanjih otrok in nekdanjih pevcev (nastopili so namreč otroški pevski zbor, mlajša mladinska pevska skupina, fantovska skupina in članice nekdanje dekliške pevske skupine ter nekdanjega ženskega pevskega zbora): vsi so posamično in skupinsko interpretirali skladbe slovenske in svetovne literature. Skupinske pevske trenutke sta si delila sedanja zborovodkinja otroškega zbora in mladinske skupine Mira Fabjan in g. Franc Pohajač. Mira Fabjan je zgovoren primer, ki priča, kako so se nekateri člani zborov Vesele pomladi trajno zapisali glasbi s poklicno usmeritvijo: svojo ljubezen do zborovske glasbe je namreč spremenila v strokovno dejavnost. Večer je bil med drugim tudi priložnost za podelitev Gallusovih priznanj in diplom za dolgoletne pevce; posebno plaketo je prejel tudi ansambel Zvezde, ki je zbore Vesele pomladi večkrat spremljal na mnogih gostovanjih. Posebno ganljiva je bila na repenskem večeru krstna izvedba himne Vesele pomladi, ki sta jo na besedilo poezije Mi nosimo pomlad (leta 1982 jo je za OPZ VP priložnostno spesnila pesnica Ljubka Šorli) uglasbila Marko in Martina Feri. Slednja je v imenu vseh pevcev poklonila g. Francu Pohajaču še pesem Imagine. Martini je neumrljivo pesem Johna Lennona predstavil ravno dolgoletni zborovodja Vesele pomladi in ji z njo odprl pogled v svet t. i. lahke glasbe. Polkrog, v katerem so bili nameščeni pevci v repenski telovadnici, je spominjal na objem rok: objem je bil nedvomno namenjen g. Francu Pohajaču, dolgoletnemu zborovodji in osrednjemu snovalcu zamisli Vesele pomladi, ki je sčasom postala ena najpomembnejših pevskih gibanj na Tržaškem. "Nocoj podoživljam to, kar sem vsa ta leta delal z mladimi: prepričan sem, da če delaš z mladimi, je tvoj pogled vedno usmerjen v prihodnost. Dela v preteklosti sicer ni manjkalo, včasih je bilo res naporno: zborovodja bi sam težko prenesel breme, če mu ne bi skozi stali ob strani starši otrok. Sama postavitev Vesele pomladi je bila osnovana na treh stebrih: na zborovodjih, na otrocih in na njihovih starših. Drugo podlago Vesele pomladi je treba nedvomno iskati v vzgojni moči pesmi, ki mlade druži in otroka najbolje uči skupinskega življenja", nam je povedal openski župnik, zborovodja in mentor več generacij g. Franc Pohajač. (Foto album repenskega večera je na razpolago na spletni strani www. noviglas. eu) IgorGregori Potovalni urad & TRST - Ul. Milano, 20 - Tel. 040.631300 - Fax 040.365587 e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com Vsem dragim Slovenkam in Slovencem želi vesel Božič, zdravja, sreče in zadovoljstva polno novo leto 2009 IGOR ŠVAB tržaški občinski svetnik Pekama, slaščičarna in sladoledama LEGISA Vesel Božič in srečno 2009! Sesljan 41 Tel. 040.299147 C~ f \ V" \ / I C~ OBRTNO PODIETNIŠKI J (3! \/ SERVIS KOPER Slovensko deželno gospodarsko združenje Servizi alle imprese • Storitve za podjetja www.servis.it servis.koper@email.si VSE NAJBOLJŠE IN OBILO USPEHOV V LETU 2009 vsem našim članom, strankam, partnerjem, prijateljem in bralcem SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE V TRSTU ob obletnici učlovečenja Božjega Sina ŽELI VSEM SVOJIM ROJAKOM BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN VSE DOBRO V NOVEM LETU 2009 ter vabi vse vernike k skupnemu obhajanju božične skrivnosti, ki bo v cerkvi Novega sv. Antona v petek, 26. decembra, ob 16. uri. Vodil jo bo koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Obvestila Narodna in študijska knjižnica priredi odprtje razstave Neže Milič Iz oči.... Predstavila jo bo Jasna Merku'. Z glasbo bosta popestrila dogodek Tina Renar in Aljoša Saksida. Odprtje razstave 17. decembra 2008 ob 18. uri. Pod pokroviteljstvom 4. rajonskega sveta bo v nedeljo, 21. decembra, z začetkom ob 16.30, božični koncert v cerkvi Brezmadežnega srca Marijinega v ulici S. Anastasio 9/1. Sodeloval bo zbor Hortus Musi-cus pod vodstvom dirigenta Fabia Nesbeda. Zahvala Iskreno se Vam zahvaljujem za vse znamke, ki sem jih prejel vtem letu za misijonske potrebe. Z Vašo zavzetostjo in pomočjo se ta akcija nadaljuje. Zato se še enkrat toplo priporočam vsem tistim, ki bi radi na ta način pomagali našim skrbnim misijonarjem. Prejmite prav prisrčna voščila za blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2009. Franc Saksida, ul. Biasoletto 125 - 34142 Trst Trieste - Italija. Sožalje Slovenska župnijska skupnost pri Sv. Ivanu izraža občuteno sožalje gospodu Marju Sušlju ob smrti drage mame. Ob izgubi dragega Mira Tavčarja izrekamo Marji in vsem domačim iskreno sožalje. Kolegi in prijatelji Centra Komel Darovi Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: v spomin na gospo Marijo Železnik vdovo Sušelj darujejo Magdi in Grazia Baretto 50, Boži in Marta Kocjančič 40, Neva in Luciano Succi 20, Ida Klarič 20 ter Mirjana in Nino Parovel 25 evrov. Ob boleči izgubi ljubljenega očeta in nonota MIRA TAVČARJA izražamo iskreno sožalje otrokom, vnukom ter vsem svojcem skavtinje in skavti SZSO ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikšni množici, ki seje udeležila pogreba našega dragega MIROSLAVA TAVČARJA se iz srca zahvaljuemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Toplo se zahvaljujejmo gospodom duhovnikom, župniku G. Gianninijii za vso večletno pozornost, dekanu dr. J. Markuži, msgr. dr. O. Simčiču in g. M. Markežiču, ki so darovali pogrebno mašo, prof. T. Simčiču za poslo vilne besede v imenu šolnikov, MoPZ Fantje izpod Grmade in CPZ Devin za občuteno petje in vsem, ki so se našega moža, očeta, tasta in nonota spomnili na kakršenkoli način. Svojci Devin, 15.12.2008 Izvršni odbor Zveze cerkvenih pevskih zborov - Trst se klanja spominu MIRA TAVČARJA ravnatelja in priznanega kulturnega delavca, ter izreka svojemu predsedniku Marku Tavčarju kakor njegovim domačim globoko sožalje. Sožalju se pridružuje Združeni zbor ZCPZ - Trst Ob izgubi dragega MIRA TAVČARJA izrekamo globoko in občuteno krščansko sožalje ženi Marti, sinu Marku, hčerama Olgi in Ireni ter njihovim družinam, ki jih je odhod v večnost preljubega in plemenitega moža, očeta, tasta in nonota težko prizadel. ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA Novi glas, Goriška Mohorjeva družba, Pastirček ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV želi pevovodjem, organistom, pevkam in pevcem ter njihovim družinam blagoslovljen Božič in srečno Novo leto 2009 SKLAD MITJA CUK IN VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDIŠČE MITJA ČUK ONLUS voščita vsem, ki podpirajo njuna prizadevanja, vesel Božič in srečno novo leto 2009! GALERIJA ARS | Predstavitev knjige Iz primorske kulturne dediščine Dragocen vir za odkrivanje naše preteklosti tuž z naslovom Iz primorske kulturne dediščine. Na predstavitvi se je zbralo lepo število ljudi, ki so prišli kljub izjemno slabemu vremenu. Msgr. Oskar Simčič, predsednik Goriške Mohorjeve družbe, je uvodoma izrazil veselje nad novo knjigo prof. Bratuževe, kot je tudi naglasil pomen raziskovalnega dela prof. Lojzke Bratuž, ki je s to knjigo v bistvu nadaljevala raziskovanje velikih mož, njihovega dela in slovenske vraščenosti v naš prostor v zgodovini. Oblikovalec knjige je bil tudi tokrat Franko Žerjal, kar je izpostavila tudi prof. Marija Merci- Lojzka Bratuž s primorske kulturne dediščine nosti opazuje skozi pozitivno optiko. V goriškem prostoru in času ustvarja 'Svet brez sovraštva'". Mercinona je še povedala, da je "vseh besedil v zborniku 19 (v knjigi Iz goriške preteklosti 14), razdeljene so na tri tematske sklope: jezikovni, literarni in kulturnozgodovinski. Časovni razpon je od 16. stoletja do danes, prostor "od Tržaškega in Goriškega do Zgornjega Posočja in Benečije". Tako jasna razdelitev je dokaz za dobro poznavanje obravnavane snovi". beni in duhovni prostor iz vsebine knjige. Prikupna sinja barva morja in neba mi pomenijo odprtost v daljave in širjave duha. Pozdravljajo nas fotografije Stare Gore nad Čedadom, Kostanjevice, ki bedi nad obema Goricama, in Devinskega gradu -Rokopis na platnici je upravno besedilo iz leta 1751 in se hrani v arhivu Atti degli Stati provinciali. Z bujno oblikovano črko I, ki je prav takšna kot na ovitku knjige Iz primorske preteklosti, nam je priklical v spomin delo iste avtorice. Obe knjigi sta izšli pri Goriški Mohorjevi družbi. Iz goriške preteklosti leta 2001, ob 150-letnici Lojzka Bratuž (foto JMP) Družbe sv. Mohorja, "zbornik", kot ga imenuje avtorica, Iz primorske kulturne dediščine, pa leta 2008, tj. "v Trubarjevem letu"." Franko Žerjal pa je spregovoril o samem oblikovanju knjige in orisal nastajanje zamisli o obliki, "ki mora v oblikovalcu dozoreti, da se izčisti in potem knjigo lahko narediš takšno, kakršno si želiš"! Marija Mercina pa je povedala, da je v obeh knjigah "ista tematika, tj. kulturna zgodovina Slovencev. Naslova sta pomensko različna. Beseda preteklost pomeni obdobje v preteklem, tj. minulem času, dediščina pa je to, kar smo iz preteklosti zavestno sprejeli. Celo če bi dedovali nekaj materialnega, npr. posestvo ali industrijski obrat, bi morali skrbeti zanju. Duhovna lastnina pa nas zavezuje veliko bolj: dragocena postane šele, ko jo sprejemamo kot darilo in se ji obenem zavezujemo s svojim delom. Lojzka Bratuž je med najpomembnejšimi preučevalci goriške preteklosti. Za njeno delo je značilno, da pri raziskovanju uporabi malo znane ali težko dostopne vire v različnih arhivih, pozna in upošteva pa tudi dognanja italijanskih raziskovalcev. Pri tem je povsem nedogmatska, pojave in oseb- r. Ob poimenovanju šole v Seslja-nu po Karlu Štreklju je nastala obsežna razprava, v kateri podrobno predstavlja različna področja njegovega dela; zadnji prispevek v knjigi pa je slavnostni govor ob slovenskem kulturnem prazniku v Novi Gorici letos, to je v Trubarjevem letu. S tem se knjiga zaokrožuje, saj na začetku navaja, da je ' izšla v Trubarjevem letu 2008'". Mercina je še naglasila, da je "tako raznoliko besedilo v zborniku smiselno in vsebinsko povezano. Koherenco besedila ustvarjajo isti prostor in časovno zaporedje dogodkov. Knjiga je pomembna zato, ker so v njej zbrana nekatera nova dognanja, še zanimivejša za branje pa zato, ker avtorica ob vsej znanstveni zanesljivosti in znanstvenem aparatu ne skriva svojega pozitivnega osebnega odnosa". Izpostavila je še dejstvo, da vsebuje knjiga dosti pripomb. "S svojim delom mi je Lojzka Bratuž približala mnoge like iz naše kulturne preteklosti. Ob tem sem se še močneje zavedala, da je odnos do slo- Marija Mercina (foto JMP) "V knjigi so zbrani razprave, eseji in priložnostni članki, ki so nastajali v številnih okoliščinah, namenjeni zelo različnim naslovnikom... S študijo o furlanskem pesniku Celsu Macorju pa sega v furlanski duhovni prostor". Mercinova je še posebej izpostavila, da je "Lojzka Bratuž napisala razpravo o Andreju Karlinu in njegovih potopisnih besedilih, na simpoziju o Petru Pavlu Glavarju pa je v Rimu predstavila korespondenco z Mihaelom Attemsom, prvim go-riškim nadškofom. Naj navedem še simpozij o Ivanu Trinku v Čedadu (2006), Gregorčičev simpozij v Kobaridu 2006, Slovenske slovenistične kongrese. Franko Žerjal (foto JMP) venskega jezika Arhimedova točka našega prostora"; je zaključila prof. Mercina. JUP nosti, lenobe in požrešnosti - in hibe kot boječnost, premajhno skrb za čistočo in neolikanost. Pripovedi, v katerih izstopajo zdaj realistični zdaj pravljični elementi, z zgodbeno poanto ljubeče nagovarjajo sodobnega otroka in ga navajajo k lepemu in dostojnemu obnašanju in spoštovanju sočloveka. Pri tem odigrava pomembno vlogo lepa in pojoča avtoričina govorica. Njena beseda zna biti prožna, gnetljiva: domiselno se prilagaja živalskim likom z rimo, onomatopejo, zategovanjem nekaterih glasov, medmeti in pomanjševalnicami. Ilustratorka Magda Starec Tavčar je znala lepo prisluhniti pisanemu živalskemu zboru, zlasti krilatim in letečim junakom. Njihovo temnejšo podobo je osvetlila z detajli: kosovko s svetlo ogrlico, sovo je zasula s čarovniškimi zvezdami, zvezdicami in lunicami, muho in čebelo poškropila z rjavo in rumeno, sraki nadela uglajeno črtasto roza obleko. Kot že večkrat se je tudi tokrat predala zapeljivosti zelene in še predvsem odtenkom modre barve, ki kraljuje na zunanji in notranji strani platnice. Ko se spomnim knjig, ki sem jih prebirala kot otrok, vedno znova ugotavljam, kako važno vlogo odigrava danes otroška ilustracija, da zna malčka povabiti v skrivnostni svet črk in ga odtegniti od televizijskega (ali računalniškega) zaslona. Današnje knjige so v primerjavi s knjigami ljudskih pravljic in pripovedk mojega otroštva ali Pike Nogavičke, moje najljubše knjige, ki sem jo vnovič in vnovič prebirala z največjim veseljem, pravo razkošje barvnih odtenkov in mojstrstva slikarskih tehnik in domislic. Majda Artač Sturman VIDA VALENČIČ KO SE DOTAKNEŠ OSEBE Stik z različnostjo - večna neznanka O različnosti smo že ogromno slišali. Večkrat smo pred sabo in okolico zagovarjali bistven pomen upoštevanja slednje. In več: ne le upoštevanja, pač pa efektivne vključitve v družbeno tkivo. Brez različnosti ni soočanja, ni obogatitve, pogosto se ne morejo začrtati alternativne smeri, nove poti, vijugasto iskanje vedno novih ciljev. Te misli smo sebi in okolici izrekli neštetokrat. In vendar se sprašujem, ali nismo pogostokrat tako zelo oddaljeni od resničnega upoštevanja različnosti. Take različnosti, ki sega na ravni, o katerih se veliko manj pogovarjamo, kot pa o narodnosti ali jeziku. Kako odreagiramo na osebo, ki nam izpričuje prepričanja, ki so zelo različna od naših? Iz vseh različnih naukov, večine filozofskih struj in psiholoških knjig vemo, da predstavlja vsak človeški stik tako ali drugačno obogatitev, tudi stik z diametralno različnim. Lahko te utrdi v prepričanjih, lahko ti postavi nepredvidena vprašanja, ki postanejo lahko tudi spolzka, vse je možno. Jasno pa je tudi, da se tega stika zavestno ali podzavestno zelo otepamo. Ob srečanjih s sošolci izpred deset, dvajset let si izmenjujemo votle stavke "Dajmo se pogosteje srečevati"! "Zakaj se ne bi ponovno srečali naslednje leto, zakaj čakati novo obletnico"? in že hip potem, ko smo besede izustili ali so nam bile izrečene, vemo, zagotovo vemo, da se to ne bo zgodilo. Zaradi različnosti. V letih smo se spremenili, včasih tako zelo, da postane stik s preteklostjo zelo mučen. Ne prepoznavamo se več v osebi, kakršna smo bili v pre- teklosti, ne prepoznavamo se več v interakciji z osebami, ki so nam nekoč v določenem oziru predstavljale zrcalno sliko. Dogaja se npr., da ne preneseš izrazite naravnanosti na materialnost prijateljice iz prejšnjega tisočletja, drugačnih vrednot in svetovnih nazorov. Dogaja se lahko to, kar se je kolegu, očetu dveh najstnikov v obdobju frenetičnega študentskega protest-niškega gibanja: "Večkrat srečam svoje vrstnike, a vedno bolj mi v možganih pljuska neki nezadržni “Kaj ti je tako skisalo možgane"? Ali je možno, da so se v letih tako spremenili? Udobnost, magnetne kartice in močan avto, ali je lahko to vse"? Povsem naravno je, da iščemo sebi sorodne. V nazorih, vrednotah, pogledih na življenje. Jasno, da človek že instinktivno teži k temu, kar mu je poznano. Včasih pa je ravno stik z različnostjo življenjski učitelj, ki te strese in te sunkovito povede do trat, za katere sploh vedel nisi. Pogosto se ob stiku s svetom "malih oseb" - starih morda štiri, pet, šest in nekaj več let - sprašujem, kako znamo upoštevati različnost osebe. Navsezadnje je ravno to obdobje, ko oseba verjetno v največji meri občuti potrebo po priznavanju lastne "svojskosti". Ali znamo kot družba ceniti, recimo, poseben ustvarjalni nagib pri teh malih osebah, ga sploh znamo prepoznati? Ali znamo, recimo, ceniti instinkt ali pa se omejujemo na kognitivne sposobnosti? Pred kratkim mi je ena od iniciatork glasbene terapije v Sloveniji rekla: "Sploh postajamo družba - in šolski sistem je jasen pokazatelj -, ki želi vse lepo popredalčkati, najbolj pa potiskamo pod zemljo kreativnost". Minuli četrtek, 11. t. na, ki je knjigo predstavila. navdaja z veseljem. Franko m., je bila v prostorih Po toplih besedah zahvale av- Žerjal jo je (spet) izjemno do- galerije Ars na Trav- torici, ki jo je povabila, naj nje- bro oblikoval. S fotografijami, niku v Gorici predstavitev no delo predstavi, je o knjigi barvami in črkami na ovitku je zadnje knjige prof. Lojzke Bra- dejala: "Ze pogled nanjo me upodobljen zemljepisni, druž- Muce nedvomno sodijo med najdražje hišne ljubljenčke: da jih imajo radi otroci, se ve, a prav tako jih imajo radi ustvarjalci, ki pišejo in ilustrirajo otroške knjige in slikanice. To navezanost potrjuje tudi knjiga Muca prede, ki je nedavno izšla v tradicionalni ponudbi Mohorjeve knjižne zbirke. Avtorica Anamarija Volk Zlobec je ob že uveljavljenem sodelovanju z ilustratorko Magdo Starec Tavčar iz svoje darilne malhe potegnila kar dve otroški knjižni izdaji, v katerih ima glavno vlogo predstavnik mačjega rodu. V knjigi, ki jo je pred kratkim izdala tržaška založba Mladika, je to navihani in nagajivi muc Feliks, v novi knjigi Goriške Mohorjeve družbe pa stara muca Zofija, ki v Mačjem selu na svojem kolovratu prede in prede za male in velike, rute in rutice, pa še zgodbe in zgodbice. Glej ga šmenta, spet muce! si reče bralec, ko začne listati po knjigi, da bi poiskal zgodbo, v kateri nastopa muca. Spoštovanja vredna muca častitljive starosti pravzaprav spreda fabulativno nitko kot prvoosebna pripovedovalka, saj zaradi starostnih nadlog ni več Nova zbirka pravljic GMD Muca prede sposobna loviti miši, a hrani bogat zaklad življenjske modrosti. Iz njega zajema, ko otrokom pripoveduje pravljice, se ob spominih veseli in razkrije svojo šegavost, pri tem pa s hudomušnim pristopom okara napake in razvade. V muci se utelešata velika ljubezen do otrok in smisel za lepo in dobro, ki se zaokroža v življenjskih resnicah. Ena teh - Kar stari povedo, ponavadi drži, je natisnjena na zadnji platnici knjige, ki jo pisateljica posveča z veliko hvaležnostjo v spomin častitemu gospodu Angelu Kosmaču. Muca Zofija malčkom podarja svojo dragoceno mačjo izkušnjo v osmih prepričljivih in doživetih zgodbicah, naslovljenih po živalskih junakih. To so kos podjetnik, lena kokoška, Rodko nerodko, požrešni golobček, poni Ferdinand, zajček Mitko, mesarska muha in sraka Kekiča. V resnici gre večkrat prej za antijunake, očrtane z dobrodušnostjo, v katerih prepoznavamo človeške razvade - od prevzet- Sloveniia ^ M- Prepletanje pomembnih aktualnih političnih vprašanj Popolna solidarnost z rojaki v Italiji V slovenski politiki se prepletajo vprašanja, ki naj bi bila pred koncem leta aktualna in pomembna za državo. Seveda stranke različno razvrščajo politične, gospodarske in druge teme na lestvico pomembnosti, kar je odvisno od tega, ali so del vladne koalicije, ali pa so v opoziciji. Vladni stranki Zares in LDS komaj prikrivata negodovanje zaradi domnevno prepočasne zamenjave funkcionarjev v državnih službah in gospodarskih družbah, ki, tako zatrjujejo, ne ustrezajo novi oblasti. Posredno so njune kritike uperjene zoper predsednika vlade Boruta Pahorja, ki kaže strpnost na kadrovskem in drugih področjih. V javnih občilih se medtem nadaljuje gonja proti nekdanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu, kateri se je s skrajno neokusno pripombo pridružil tudi predsednik slovenske borčevske organizacije dr. Janez Stanovnik. V neki humoristični oddaji na TV Slovenija se je šalil, "da so cesarji, kralji in vitezi vedno imeli svoje dvome norce, zakaj pa ga premier Pahor ne bi imel". Menil je, "da bi dr. Dimitrij Rupel bil bolj primeren za nastop v omenjeni humoristični oddaji, kot pa da je postal svetovalec predsednika vlade". Odgovorni urednik tednika Mladine Grega Repovž je v novi številki tega časnika pomenljivo zapisal tudi naslednje: "Danes ni malo tistih, ki 'pogumno' in z vso silo skačejo po Dimitriju Ruplu. Med kritiki izstopajo prav tisti ljudje, ki so v času, ko sta dr. Rupel in Janša še držala žezlo v rokah, molčali ali celo sodelovali. Zdaj se brez slabe vesti zgražajo nad vsem, kar je Rupel storil v zadnjem mandatu, pa tudi prej". O primeru dr. Rupel razmišlja tudi Yousif B. Ghafari, veleposlanik ZDA v Sloveniji. Povedal je, "da v demokraciji izpostaviš svoje razlike, nato pa prideš naproti za dobro države in ljudi". Vlada še ni sprejela ukrepov ali programa za premagovanje finančne in gospodarske krize. Ta se kaže v zmanjševanju naročil, težavah pri pridobivanju bančnih posojil, pri odpuščanju delavcev, na psihološkem področju pa v naraščanju zaskrbljenosti prebivalstva o tem, kako obsežna bo napovedana kriza in koliko časa bo trajala. Na republiškem zavodu za zaposlovanje napovedujejo, da bo leta 2009 izgubilo delo 75.000 zaposlenih. Gospodarska rast naj bi bila naslednje leto več kot dvakrat nižja od pričakovane. Bolj optimistične napovedi o gospodarski rasti v letu 2009 pa je objavil državni Urad za makroekonomske analize in razvoj. Znani ekonomist in politik prof. dr. Bogomir Kovač poudarja, da prihaja tudi v Slovenijo "kriza stoletja", ki naj bi trajala vsaj do sredine leta 2011. Sicer je vzdušje pred božičnimi prazniki in novim letom skoraj enako kot običajno v prejšnjih letih. Trgovine so polne, ljudje izbirajo darila, cene pa v tem mesecu ne naraščajo. V turističnih in potovalnih agencijah zatrjujejo, da imajo precej naročil in predplačil tistih Slovencev, ki bodo praznike proslavljali v tujini, nekateri tudi v oddaljenih deželah. Kot običajno bo veliko gostov tudi v slovenskih zdraviliščih in zimsko-športnih središčih. V Sloveniji celotna javnost, parlament, vlada in politične stranke odločno podpirajo rojake v Italiji, ki sta jim tamkajšnji parlament in vlada znižala finančne prispevke, tako da je celo ogrožen obstoj društev, ustanov in celotne infrastrukture naše skupnosti. Italijanski premier Silvio Berlusconi je slovenskemu kolegu Borutu Pahorju sicer obljubil nadaljevanje finančnih prispevkov v enaki višni kot doslej, toda zdaj so nujno potrebni dokazi in dejanja. Velik del slovenske javnosti je presenečen, osupel in tudi ogorčen ob novici, da je predsednik zunanjepolitičnega odbora parlamenta Ivo Vajgl, med obiskom v Beogradu, svojim sogovornikom obljubil, da bo Slovenija t. i. izbrisanim izdala odločbe o njihovem statusu in jim tudi izplačala odškodnine za njihovo "trpljenje". Opozicija je burno protestirala. Branko Grims je opozoril, da je bila Vajglova izjava škandalozna, Zmago Jelinčič-Ple-meniti, da si je vlada s takim odnosom do tako imenovanih izbrisanih ovila zanko okoli vratu". Na notranjem ministrstvu pa so povedali, da t. i. izbrisanim sicer izdajajo odločbe o njihovem statusu, o odškodninah pa ne razpravljajo. To zagotovilo naj bi najbrž le pomirilo slovensko javnost, ker so na sodišča že prispele odškodninske tožbe oz. zahtevki "izbrisanih". V Slovenski demokratski stranki opozarjajo, "da noben že vložen odškodninski zahtevek ni nižji od 10.000 evrov, najvišji pa znaša skoraj 600.000 evrov. Razstava o enem najpomembnejših gledaliških umetnikov na Slovenskem V zgradbi Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici bodo v četrtek, 18. decembra, ob 19. uri, odprli razstavo ob 150-letnici rojstva Ignacija Borštnika. Bil je gledališki igralec, režiser, dramatik in pedagog. Velja za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem. Razstava bo odprta do 16. januarja 2009. Marijan Drobež Urad vlade za verske skupnosti z našimi prijatelji s ^£L 0 0 • ■ | Teološke fakultete v Čepar na sprejemu izpostavil predvsem i) 7 ■ ■■ VV - • • I membno, da je prišlo dialog med krščanstvom in islamom - w ravni med musliman- Urad vlade za verske skupnosti je pred kratkim pripravil tradicionalni božično-novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti. Kot je v svojem nagovoru dejal direktor urada Drago Čepar, je Trubarjevo leto, ki se izteka, vzpodbudilo ekumenizem in medversko sodelovanje. Pri tem je izpostavil predvsem dialog med krščanstvom in islamom. Med predstavitvijo dogodkov in dosežkov posameznih verskih skupnosti v tem letu je Čepar kot pomembno izpostavil Evropsko konferenco o dialogu med krščanstvom in islamom v Bruslju ter njeno sklepno izjavo o kristjanih in muslimanih kot aktivnih partnerjih v evropskih državah. Trubarjevo leto je po njegovem mnenju vzpodbudilo ekumenizem in medversko sodelovanje, saj so praznovali "vrsto dogodkov, ki jih je v sodelovanju pripravilo več cerkva". Med najpomembnejšimi letošnjimi dosežki urada je Čepar izpostavil izdajo knjige "Država in vera v Sloveniji", podpis sporazuma med vlado in Budistično kongregacijo Dharmaling ter organizacijo mednarodne konference o pravnih vidikih verske svobode. Na osnovi zakona o verski svobodi so bile "vse doslej prijavljene cerkve in druge verske skupnosti že v letu 2007 vpisane v register", letos so to naredile štiri verske skupnosti, naloga v prihodnjem letu pa je po Čeparjevih navedbah izpopolnitev tega registra z ostalimi verskimi skupnostmi. Kot je pred kulturnim programom, ki ga je letos pripravila Evangeličanska cerkev v RS, dejal škof Geza Erniša, "je bil Trubar verjetno prvi slovenski kozmopolit, patriot, slovenski Evropejec in evropski Slovenec". V današnjem "hotenju za vedno več" mora po besedah Erniše "obstajati tudi globoki rešpekt do vsega, kar v religiozni govorici imenujemo spoštovanje boga in spoštovanje sočloveka", česar nas lahko nauči "ravno Trubar z Biblijo v roki". Ob koncu programa so slovenski skavti in taborniki predstavili poslanico Luči miru iz Betlehema, ki letos z naslovom Nekaj ti manjka opo-zorja, da v času, ko imamo dovolj vsega, prehitro pozabimo na to, kar je najbolj bistveno - na medsebojne odnose. Kot je v izjavi za medije dejal Erniša, je trdno prepričan, da je letošnje Trubarjevo leto pripomoglo k prepoznavnosti Evangeličanske cerkve v slovenski družbi, saj je bilo v tem letu "precej prireditev, tudi mednarodnih simpozijev", za obeležitev tega jubileja pa je s primernimi vsebinami poskrbela tudi slovenska država. Po ocenah muftija Nedžada Grabusa je bilo leto medverskega sodelovanja "zelo dobro, osebno sem večkrat na različnih srečanjih sodeloval skimi voditelji in svetim sedežem". Med izobraženimi katoličani, protestanti in muslimani je po njegovem mnenju veliko tistih, "ki niso zaprti in ne promovirajo enoumnosti", ampak se zavedajo, da je v današnjem času medkulturni dialog "pot za medsebojno razumevanje". Škofov Katoliške cerkve zaradi drugih obveznosti na sprejemu ni bilo. Generalni tajnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje pa je o odnosih med katoliško in islamsko versko skupnostjo dejal, da so imeli v tem letu nekaj skupnih srečanj in da se zavedajo, "da so muslimani v Evropi prisotni, da so del Evrope, zato je potreben dialog”. Kot je še pojasnil, referenduma v zvezi z gradnjo džamije ne podpirajo, "ker spodbuja versko nestrpnost, razdvojenost med ljudmi", sicer pa podpirajo, da imajo muslimani svoje verske prostore. Kako se imenujejo in kako veliki so, pa je po njegovem "njihova stvar in stvar občinskih oblasti". Kratke Predstavitev Mohorjeve zbirke v Ajdovščini V Lavričevi knjižnici v Ajdovščini je tudi letos zvesta publika sledila predstavitvi goriških mohorjevk. Poudarek je bil predvsem na knjigi Moj oče Zorko, ki je izšla kot 19. zvezek Naših korenin. Po pozdravnih besedah ravnateljice Zdenke Žigon in zastopnice Mohorjeve družbe prof. Marije Ceščut, kije povedala nekaj besed o Koledarju za leto 2009 ter o zbirki pravljic Muca prede Anamarije Volk Zlobec in Magde Starec Tavčar, so o knjigi o Zorku Ščuki spregovorile avtorica Marija Ščuka Kerže, Lida Turk, kije napisala spremno študijo, ter Marija Cenda, ki je Zorkova pisma iz italijanskih zaporov prevedla v slovenščino. V Sloveniji bodojsraznovanja za Božič in novo leto manj razkošna V Ljubljani, Mariboru, Celju, pa tudi v manjših središčih v Sloveniji, so odprti božični sejmi, ulice pa so razsvetljene in okolja okrašena z jelkami in smrekami odetimi v luči in najrazličnejše barve. To so pejsaži sveta, ki je namenjen proslavljanju Božiča, zaključku tega leta in prihodu novega. Videz zunanjosti je sicer enako razkošen kot vsako leto v decembru, toda praznovanja ljudi bodo, tako ocenjujejo, manj razkošna. Očitno bo več praznovanj doma v družinah kot pa v hotelih in restavracijah. Več ljudi se bo odpravilo na krajše počitnice v slovenska naravna zdravilišča in toplice ali pa v smučarske centre, ki pa so v zadnjem času podražili svoje storitve. Manj bo potovanj v tujino, zlasti v bolj oddaljene države, kot so obe Ameriki in dežele v Aziji. Omenjene in druge omejitve so posledica varčevanja, ko ljudje hranijo denar za morebitne hujše čase, ki bi jih prinesla finačna in gospodarska kriza v Sloveniji. Mnogi prebivalci Slovenije tudi nimajo volje in pripravljenosti za zabave in veseljačenje, ker so zaskrbljeni zaradi napovedi o krizi, ki bi povzročila tudi poslabšanje življenjskih razmer, na kar smo Slovenci zelo občutljivi. V mnogih podjetjih izplačujejo trinajsto plačo Tudi v Sloveniji v številnih podjetjih, ustanovah in dejavnostih izplačujejo trinajsto plačo ali tako imenovano božičnico. Takšna dobrotljivost delodajalcev je seveda mogoča samo vokoljih, kijih (še) ni zajela finančna in gospodarska kriza. Po predvidevanjih Statističnega urada Slovenije bo trinajsto plačo dobilo okoli 259 tisoč delavcev in uslužbencev, od skupaj 854.000 zaposlenih v državi. Običajno najvišje trinajste plače prejmejo uslužbenci bank in drugih ustanov, najnižje pa so v rudarstvu in kmetijstvu. Delodajalci, med katerimi je največ zasebnikov in delniških gospodarskih družb, lahko izplačujejo trinajsto plačo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, in to le v denarni obliki. Božičnica je praviloma nagrada zaposlenim, ki jo lahko odobri samo delodajalec. Delodajalci v Sloveniji pa ne smejo enačiti dodatka za letni dopust (regresa), ki so ga morali po zakonu izplačati do 1. novembra, z nagrado delavcev, kot sta trinajsta plača in božičnica. Izkušnje kažejo, da se dobički lastnikov podjetij in vodilnih poslovnežev v državi povečujejo bolj kot izplačila trinasjtih plač. Aktualno in zanimivo predavanje v sklopu muzejskih večerov v Idriji V Idriji je v sklopu muzejskih večerov, ki jih prireja tamkajšnji Mestni muzej, 18. novembra, imel zelo aktualno in hkrati zanimivo predavanje biolog, prof. dr. Tone VVraber. Obravnaval je temo z naslovom Od Devina do Kanina. Botanični in drugi zapisi na zahodni meji slovenstva. Svoj poseg je začel z opisom Glinščice blizu Trsta, končal pa na Vršiču (1813 metrov nad morjem, nad Ukvami, ob mejniku z italijansko in avstrijsko oznako, a na slovenskih tleh. Na tej poti seje predavatelj na kratko ustavil na odlomu Krasa med Nabrežino in Devinom ter v Gorici, podrobneje pa v Beneški Sloveniji, Terski dolini in v Reziji. Po postanku v Zahodnih Julijcih je predavanje končal z opisom Koroške oz. tistega njenega dela, ki meji s Kanalsko dolino. Kot botanika so ga na omenjeni poti zanimale rastline, vendar je vsaj toliko pozornosti kot njim namenil krajem in ljudem na zahodni meji slovenstva. ZKD/ Gledališče na vrvici Nova Gorica Na koncu vendarle zmaga dobrota! NOVI GLAS GLAVNI UREDNIK Andrej Bratuž - ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst. Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC fi§^^ Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 16. decembra, ob 14. uri. Ob 130-letnici rojstva Skladatelj Vinko Vodopivec Letos se spominjamo pomembne obletnice, namreč 130-letnice rojstva duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca, barda našega primorskega ljudstva. Rodil se je 16. januarja 1878 v Ročinju. Po opravljenem seme-niškem in bogoslovnem študiju je postal duhovnik. Služboval je kot kaplan v raznih krajih Primorske, v Kamnjah in v Črničah do Kromberka pri Gorici, kjer je deloval dobrih štirideset let najprej kot vikar, nato kot župnik. Umrl je 29. julija 1952 v Kromberku. O njem je leta 1992 Goriški letnik izdal Vodopivčev zbornik ob 40-letnici smrti z bogato vsebino. Vodopivčevo glasbeno delo je gotovo izhajalo že iz očetovega izročila, saj je bil učitelj in organist. Sam je gotovo bil v glavnem samouk. Kasneje mu je bil mentor tudi goriški skladatelj in organist Emil Komel. Svoje glasbeno in skladateljsko delovanje je razvil v času, ko so na Goriškem delovali še drugi pomembni glasbeniki, kot Lojze Bratuž, Ivan Laharnar in Breda Šček, na pevskem področju pa še Jožko Bratuž, tudi eden izmed urednikov znanih zborovskih zbirk (ki jih je izdala Goriška Mohorjeva družba) Božji spevi, Gospodov dan, Svete pesmice in Zdrava Marija. Sam pa je bil tudi odličen tenorist. Vodopivec je bil predvsem cerkveni skladatelj, komponiral pa je tudi številne skladbe svetne vsebine. Napisal je lepo število latinskih maš kot npr. na čast Srcu Jezusovemu in svetemu Vincencu Pavel-skemu. Napisal je še številne latinske motete npr. Terra tre-muit, Ecce Sacerdos Magnus, Tantum ergo in druge. Naj- večje število pa je seveda slovenskih cerkvenih zborovskih skladb. To so v glavnem mašne pesmi, Marijine pesmi (kot čudovita Glej, o Marija), skladbe za vse dobe cerkvenega leta. Med zelo lepimi bi lahko tu omenili postno Pod oljkami, božični Blažena noč ali Zvezde svetle sevajo in druge, tako veličastno Najvišji vsemogočni Bog. Velik je njegov skladateljski opus na področju svetne glasbe. Sem štejemo pesmi za mešani, moški in ženski zbor. Omenimo naj le nekatere: O večerni uri, Žabja svatba, Bo- lečina, pa še večje kantatne oblike, kot so Aškerčev Mejnik, Jenkov Knezov zet in Levstikov Ubežni kralj. Za besedila je predvsem uporabljal Gregorčičeve in Stritarjeve tekste, pa tudi pesmi Ljubke Šorli, m. Elizabete in Venceslava Beleta. Vodopivec je zložil nekatere znane spevoigre (operete), zlasti Kovačev študent ali Srce in denar. Predvsem je komponiral z veliko lahkoto. Kakšen je Vodopivčev glasbeni slog? Največjo vlogo igra pri njem melodija, saj so vse njegove skladbe izredno melo-diozne in pevne. Ne išče težkih ali zelo zahtevnih konstrukcij, čeprav se je občasno poskusil tudi v instrumentalni obliki fuge. Večkrat je pisal tudi po naročilu. Vinko Vodopivec si je veliko dopisoval, tako zlasti z Lojzetom in Jožkom Bratužem pa tudi z drugimi prijatelji. Iz teh pisem razberemo tudi glavne poteze njegovega značaja, zlasti duhovitost. Še kako mnenje o Vodopivčevi glasbi. Skladatelj Fran Kimovec je zlasti poudaril narodnoobrambni pomen njegovega ustvarjanja. Ob koncu naj zabeležimo še lepo oznako Vodopivčeve glasbe s strani velikega slovenskega skladatelja Stanka Premrla: "Kot jasna in topla goriška pokrajina, tako je tudi Vodopivčeva glasba jasna in iskrena". Andrej Bratuž SOL V KAVI Črna živina Prva stvar, ki jo naredim zjutraj, je prijetna vaja joge, imenovana pozdrav soncu. Problem je v tem, da zadnje čase ni sonca, da bi mi odzdravilo. Tako je to, če vstajaš eno uro pred sončnim vzhodom. Popolnoma sem prepričan, da je tako zgodnje vstajanje nehumano in skregano s človeško naravo. To pa je le en vidik splošnega razčlovečenja, ki smo mu danes priča. Pred kakim tednom sem ugotovil, da trpim za poporodno depresijo, čeprav ima moja hči že več kot tri leta in pol in kljub neizpodbitnemu dejstvu, da sem moški. V čem se kaže poporodna depresija? Odločil sem se, da ne bom več tako pogosto potoval v tujino zaradi dela in bom raje doma, ker mi je družinsko okolje bolj všeč od hladnih hotelov. Po nekaj tednih domačega življenja pa sem se začel čutiti kot mlada mamica, ki nima nobenega stika z zunanjim svetom, temveč se dneve in noči ukvarja z dojenčkom, plenicami, dojenčkom, plenicami, dudami, dojenčkom in spet plenicami. Odkar sem doma, mi ni uspelo se pogovoriti niti z enim od svojih prijateljev. Na delih v tujini sem vsaj imel kolege in kolegice. Doma pa nič. Nato sem še ugotovil, da svojih prijateljev že mesece nisem videl. Z nekaterimi se že več kot eno leto nismo usedli, da bi se pogovorili ob kavi, kje pa še, da bi si zvečer privoščili sprostitev ob pivu. Vsi smo in so preveč zaposleni. Vstajamo pred soncem, vračamo se domov po zahodu in nimamo časa. Prepričan sem, da so moji starši imeli več prostega časa. Če pa je služba nujno zlo, je prosti čas tisto, kar nam ostane od življenja. Po novem nihče od nas ne živi, ampak smo vsi samo delovna sredstva za naše delodajalce. Nismo ne delavci ne zaposleni, temveč človeški viri, tako kot energetski, naravni ali finančni viri, ki jih je treba izko- ristiti; tudi človeške vire je treba v čim večji meri izkoristiti, iztisniti iz njih, kolikor se le da. Prihod računalnikov, kot vsake druge tehnologije, je obetal, da nam bo omogočil, da delo opravimo hitreje in imamo več prostega časa. Pa ni tako. Zakaj? Zaradi vedno iste preklete gospodarske rasti. Za gospodarsko rast je namreč treba vsako leto več narediti, več prodati, več porabiti. Čeprav nam računalniki omogočajo, da naredimo več v krajšem času, nam ni uspelo si izboriti, da bi opravili potrebno delo v krajšem času in bili več časa prosti, temveč ravno nasprotno. Sedaj smo prisiljeni narediti več in presedeti ob delu enako časa kot prej oz., kakor ugotavljam, celo več. Vse to pa zato, ker temelji naše gospodarstvo na nenehni rasti. Nenehna rast je proti naravi. Bolezen ljudi, ki se ne ustavijo rasti, se imenuje ali akromegalija ali gigantizem. Bolezen tkiv, ki se ne ustavijo rasti, se imenuje tumor. In to je bolezen našega gospodarstva. Al Gore je ob svojem nedavnem obisku v Sloveniji rekel, da je ekonomska kriza dejansko lahko priložnost za večjo pozornost do narave, za gospodarstvo, ki bi bilo bolj skladno z naravo, sonaravno in trajnostno. Današnja kriza je znak, da je nenehna rast zabloda ekonomistov, ki v svoji vsevednosti niso predvideli, da je njihov model obsojen na samouničenje. Tudi človeške vire je možno izkoriščati do določene mere, potem pa se izčrpajo in začnejo odpovedovati. Ni čudno, da imajo Japonci besedo za smrt zaradi izčrpanosti od dela: kaioši. In ni čudno, da so rak in bolezni srca in ožilja med prvimi vzroki smrti v zahodnem svetu. Obe vrsti obolenj imata, zelo poenostavljeno povedano, za poglavitni vzrok stres. Nenehna gospodarska rast nas je torej spremenila v stroje, saj nam je že odvzela to, kar je najbolj človeškega: osebne odnose. In to nas počasi ubija. Rešitev obstaja, vendar o tem naslednjič. Peter Szabo zelo pogosti tematiki v ljudski literaturi, in njeni prav tako zlobni hčeri, ki v svoji škodoželjnosti komaj čaka, da ušpiči kaj neprijetnega ubogi pastorki. Potrpežljive in ustrežljive pastorke si seveda najbolj hudo privošči mačeha, ki čuti do nje le mržnjo in zavist zaradi njene lepote. Ta čednost krasi tudi srce dobre deklice, ki ji pri reševanju mačehi-nih nemogočih nalog pomaga zmeraj prisotni škratek Copatek. Vse nevšečnosti se za pastorko tudi z njegovo pomočjo dobro razpletejo in dobrota je poplačana. Pastorka se poroči z zalim, sicer malce nerodnim in neučaka- prehitro mine. Glasbeno stran predstave je Aberšek prepustil Mateju Petejanu, ki je opremil že veliko njegovih uprizoritev. Koreografske korake je tudi tokrat podpisala mlada Sara Kenda. Bogate ko- nem oddelku bolnišnice v Šempetru. Ob tem lepem srečanju so izročili tudi igrače, ki so jih Lions klub Nova Gorica in nekatere šole zbrali za bolne otroke. Iva Koršič V sredo, 3. decembra, je ob dnevu odprtih vrat na "ta veseli dan kulture” Gledališče na vrvici, mladinska gledališka skupina, ki deluje v Zvezi kulturnih društev Nova Gorica, pripravilo za otroke kar dve presenečenji. V dopoldanskih urah so mladi gledališki zanesenjaki v prepolno zasedeni dvorani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica uprizorili za osnovnošolce pravljično igrico Hudobna mačeha in dobra pastorka, ki jo je po ljudski pripovedki priredil in dramatiziral Emil Aberšek, duša in pobudnik ustanovitve Gledališča na vrvici, ki vsako leto preseneča otroke z lepo odrsko postavitvijo. Tokrat je izbira padla na zgodbico o hudobni mačehi, nim princem. Škratek je seveda povabljen na gostijo in o tem na dolgo in široko pripoveduje vsem, ki so voljni ga poslušati. Tudi v tej svoji novi gledališki uprizoritvi se je Aberšek poslužil lika Skratka Copatka, ki se prvi pojavi na odru in odigra uvod v igrico. Ta je kot vse dosedanje Aberškove predstave prepletena z glasbo, petjem in plesom. Škratek v predigri npr. zapoje priljubljeno pesmico Lenčke Kup-per Enkrat je bil en škrat, ki jo tako radi prepevajo otroški zbori. Pa tudi v ostali del pravljične igrice so vpleteni songi, nekateri z rahlim pridihom melanholije, ki jo morda še najbolj občuti odrasli gledalec, ker se mu stoži po času pravljic, ki vse stume, z "rokokojskimi" našitki za mačeho in njeno hčer, si je zamislila Eva To-maševič, ki je škratku namenila posebno privlačno pisano paleto barv. Igro je v scenografski okvir vrisal sam Aberšek. Spet se je odločil za bistvene elemente - nakazan vhod v grajsko sobano z rdečo zaveso in skrinjo z večpomensko namembnostjo -, ki domiselno uokvirjajo prizorišče. Mladi igralci Damijana Srednik - škratek Copatek, Vida Krt - mačeha, Vane-sa Benak Cvijanovič - njena hčerka, Kaja Zelinšček - pastorka Zala in Marko Kebe -princ Srečko so zelo dobro opravili svojo vlogo. Ob mentorju Aberšku se stalno izpopolnjujejo in njihove gledališke izkušnje se od predstave do predstave bogatijo. Vidna je rastoča odrska sproščenost, prepričljivost igre in vživetost v dramske like. Damijana Srednik si kot škratek Copatek zasluži še posebno pohvalo, saj se zna prepričljivo preleviti v gibčnega možiclja in navezati neposreden, živ stik z malim občinstvom. Aberšek je svojemu dolgemu seznamu uspešnih iger pridal še eno dramaturško lepo zaokroženo predstavo, odlomki katere so na prvo decembrsko sredo zvabili smeh na upadla ličeca malih bolnikov na pediatrič- Sladek nadomestek za materialno srečo Kaj imata skupnega ekonomija in čokolada??? V Veliki Britaniji je v zadnjih mesedh povpraševanje po čokoladi močno naraslo; statistike kažejo, da se je prodaja povečala za celih 42 odstotkov, sorazmerno seveda se je povečala tudi uporaba. Marsikdo bi povečano povpraševanje povezal z bližajočimi se prazniki in z jesenskim malodušjem, raziskava kalifornijske univerze pa je pokazala, da ni tako. Poraba čokolade se redno povečuje ob gospodarskih krizah, saj uživanje čokolade sproži v našem telesu enake hormonske učinke kot denarni dobitek. Skratka, čokolada naj bi vsebovala edinstveno mešanico, ki v naših možganih povzroči podoben občutek sreče in ugodja, kot recimo, velik dobitek na loteriji. Sama pravzaprav ne vem, kakšen občutek dobiš, ko ti povedo, da imaš v žepu srečko, ki je vezana na večmilijonski dobitek, saj v svojem življenju nisem nikoli nikjer zmagala. Še velikonočnega jajca nisem nikoli dobila na lote- riji, kaj šele denarja. Prav zaradi tega pa sem navdušen porabnik čokolade in njenih številnih derivatov, še predvsem črne čokolade in čokoladnih tortic. Morda ravno zato, ker je to lažja, varnejša in krajša pot do srečnih trenutkov. O mojem odnosu do čokolade vedo veliko povedati moji domači. Načeloma je v naših predalih ni, kajti če že kdo kupi čokolado in jo prinese k nam domov, je njena življenjska doba izredno kratka in trenutki so ji tako rekoč šteti. Nekako tako kot otroci, ki jih nobena kazen ne prepriča, da bi ne stikali po prepovedanih čokoladnih užitkih. No, predstavljam si, da je nekako tako tudi z denarjem, drugače bi se morda svetovno gospodarstvo sploh ne znašlo v tem globokem breznu, ki mu sedaj ni videti dna. Delnice na borzi padajo kot pri do-minu, v igri, ki ni nič drugačna od igralniške rulete, pa se velike denarne investicije spreminjajo v brezvrednostno gmoto papirja. Nekateri seveda ob tem bogatijo in kopičijo svoje užitke, preprosti ljudje pa nemo in nejeverno čakamo, kaj bo. Morda se vse to dogaja ravno zato, ker je okus po denarju ravno tako zasvajujoč kot košček dobre čokolade. Italijanski varčevalci so se o tem lahko prepričali že ob bankrotu znane italijanske družbe PAR-MALAT, ki je sicer svoje številne proizvode dobro prodajala doma in po svetu, njeno vodstvo pa je poskrbelo, da je dobiček izginil "neznano kam" in da se je podjetje znašlo v stečaju, zaposleni pa na cesti. Lastniki delnic in obveznic vodilnega italijanskega podjetja pa so seveda ostali z dolgim nosom in zaman verjeli v pravične sodne ukrepe. Ampak Calisto Tanzi, nekdanji prvi mož in ustanovitelj Parmalata, ni edini, ki je podlegel omamnemu vonju denarja, kot kloni otrok pred tablico dišeče čokolade. Podobnih primerov je v svetu veliko in posredno jih vsak dan občuti- mo tudi na lastni koži. V Združenih državah Amerike so predsedniki uprav treh vodilnih avtomobilskih koncernov, Rick Wagoner za General Motors, Alan Mullaly za Ford in Robert Nordel-li kot predstavnik Cryslerja na prvi sestanek z ameriškimi kongresniki prišli z zasebnimi letali, šele potem, ko so jih na to opozorili in je bila zgrožena vsa ameriška in svetovna javnost, so se na drugi sestanek pripeljali z avtom ter obljubili da bodo, če bo država rešila avtomobilsko industrijo pred bankrotom, delali za dolar na leto. No verjetno ne bo tako hudo, saj imajo vsi trije rankov dovolj, napočil pa je čas, ko do morali vsi na vodilnih položajih razumeti, da so prihodnost podjetja samega in življenje številnih zaposlenih in njihovih družin pomembnejši kot kopičenje osebnega bogastva. Seveda imamo podobne primere tudi doma, saj so lastniki spravili veliko podjetij v stečaj zgolj iz osebnih interesov. Zadnji tak primer je izolski Mehano, kjer se delavci že dolgo pritožujejo nad nevzdržnimi delovnimi razmerami in neizplačanimi dohodki, novembra pa je bil za slovensko tovarno igrač napovedan stečaj in odpust vseh, ki v njej delajo. Šušlja pa se na veliko, da zadnje lastnike tovarne sploh ni zanimala proiz- vodnja električnih vlakcev, ki gredo drugače dobro v prodajo, temveč zgolj zemljišče, na katerem tovarna stoji. Lepa lega, primerna za turistično destinacijo, bo lastniku zagotovila mastne denarce in zago- tovljeno prihodnost. Pa kaj pomeni usoda 160 družin v primerjavi z velikimi denarnimi dobički? V vrtincu gospodarske krize, katere glavni krivec je dobičkarska usmerjenost naše neokapitalistič-ne ekonomije, tonejo tudi številni upi slovenske manjšine v Italiji, ki bo, če se ne bo zgodil čudež, stopila v novo leto s skoraj prepolovljenimi finančnimi prispevki. In boj številnih družin za osebno preživetje bo tudi boj narodnostne manjšine za rešitev svojih ustanov, svoje kulture in svoje prihodnosti. Nihče pravzaprav ne ve, če smo šele na začetku krize ali če smo zašli že dovolj globoko. Svetle točke, ki bi nakazovala izhod, vsekakor še ni videti. Številni sociologi pa tudi mnogi gospodarstveniki pravijo, da smo tokrat zašli pregloboko in da se da svet rešiti samo s temeljito preureditvijo ekonomskih zakonov in z vrnitvijo etike med temeljna pravila svetovnega gospodarstva. To se pravi, da bodo morali tisti, ki so na vodilnih mestih, raje poiskati srečo v koščku čokolade kot kopičiti denar na račun revnih družin in sestradanih otrok. Suzi Peitot Loris Manici Ob iztekajočem se sončnem letu Dobro in slabo v našem športu Leto je naokrog in na raznih področjih človekovih dejavnosti je podzavestno čas pregledov in obračunov, šele zatem pa načrtov in namer za novo leto. Pod božičnim drevescem se praviloma najprej zazremo nazaj v to, kar smo storili v minulih dvanajstih mesecih. Naj bo tako tudi za naš šport, se pravi tekmovalno dejavnost Slovencev v Italiji, ki bo med drugim prav danes nagrajena s priznanji na tradicionalni prireditvi Naš Športnik. Kaj torej jemljemo z lepimi, kaj pa z bolj grenkimi občutki? Loris Mania' ambasador našega športa s stalnim uspešnim nastopanjem v dresu državne odbojkarske reprezentance, srečen očka in testimonial za spodnje perilo: Ja! Loris Mania' izključen iz dvanajsterice azzurrov za Peking: Ne... Tanja Romano preprosto Ja, dvanajsti in trinajsti svetovni naslov sta jo še bolj povzdignila ob bok svetovnim velikanom današnjega športa; Sandra Vitez, ki se najprej odpove reprezentanci v olimpijskem poletju in nato celo preneha z igranjem pri 21 letih Ne... Matej Černič večkrat poškodovan in odrinjen iz reprezentance Ne, spet nasmejan in protagonist na igrišču na italijanskem jugu Ja... Mateja Bogateč zmagovalka svetovnega pokala v rolkanju absolutno Ja, da mednarodna federacija odpove dve tekmi (od sedmih) svetovnega pokala in ne priredi največjih tekmovanj v rolkanju pa Ne gre... Paola Cigui vse boljša in med petstoterico na svetovni teniški lestvici stokrat Ja, konec epopeje bratov Plesničar in Gajine moške ekipe pa, žal, Ne... Michele Leghissa svetovni podprvak v nogometu na mivki (po finalu proti brazilskim virtuozom) in Alen Carli s trinajstimi goli akter napredovanja Itale iz Gradišča med poklicne nogometaše v C2 ligo: Ja, Ja in Ja; zamejski nogomet brez elitne lige po nazadovanju Juven-tine in Vesne Ne Ne... Kras z Alejnikovom brez uvrstitve vplay-off promocijske lige menda Ne, Kras s specialistom za napredovanja Musolinom kot valjar elitni ligi naproti: Ja... Pomladanski obstanek Pomladi v deželnem naraščaj niškem prvenstvu Ja, letošnje razsulo združenega društva in naraščajniki zadnji ter brez trenerja Ne, Ne in Ne. Čezmejno nogometno mladinsko prvenstvo Ja, še vedno prisotna železna zavesa v športu med Opčinami in Sežano pa Ne... Pred kamero in mikrofonom vse več Slovencev v italijanskih ekipah Ja, pred kamero in mikrofonom vse manj Slovencev v slovenskih ekipah Ne... Jadran premočni zmagovalec v deželni C2 ligi Ja in še kako! Jadran pri dnu v državni košarkarski Gl ligi pa, eh Ne... Začetki prvenstva in prvi polčasi Borovih košarkarjev prav Ne, Bor zanesljivo tudi peto leto zapored v kakovostni državni Gl ligi pa: Ja, Ja... Jadranovi mladinci na meddežel-no fazo, oh Ja; Jadranovi mladinci, ko je treba naskakovati kak višji cilj, pa Ne (še)... Breg košarka v lanski sezoni Ne preveč, Breg v letošnji sezoni zaenkrat Ja... Goriška moška odbojka na članski ravni Ne, goriška ženska odbojka na članski ravni za spremembo... tudi Ne... Slogine članske ekipe so v naši odbojki naš edini Ja... Ali Ne? Namizno-teniške Krasove igralke v A2 ligi Ja, namizno-teniške Krasove igralke v Al ligi Ne... Naš šport v videmski pokrajini in poročanje o njem še vedno Ne, Kanalski Slovenec Tadej Pivk iz Žabnic bronast na svetovnem prvenstvu v gorskem teku (in uspešen tudi v turnem smučanju) Ja s pohvalo... Jadralca Jaš Farneti in Simon Si-vitz Košuta tudi letos dokaj Ja, ostali naši jadralci v minuli sezoni Ne... Dolžnosten Ja: Mitja Kosmina z Obale na Barcolani in v upravnem odboru Triestine... Dolžnosten Ne: upoštevanje in vrednotenje zamejskega športa v Sloveniji... Za konec, smo s športnim letom 2008 lahko zadovoljni? Ja in Ne... HC HOKEJ IN LINE Al liga: Asiago - Polet Kwins 10:4 NAMIZNI TENIS Ženska Al liga: Molfetta - Kras 4:2 Moška B2 liga: Verina - Kras 1:5 KOŠARKA Moška C liga: Jadran - Caorle 71:83, Venezia - Bor 82:79 Moška D liga: Poggi - Breg 57:73, Intermuggia - Kontocvel 83:75, Romans - Dom 75:58 Ženska B liga: Polet - Pordenone 79:67 ODBOJKA Moška C liga: Sloga Tabor - San Vito 3:1, Soča - Rigutti 0:3, Val - FerroAlluminio 0:3, Porcia - Olympia 3:0 Ženska C liga: Libertas - Sloga 3:1 Moška D liga: Sloga - San Sergio 3:1 Ženska D liga: Carnia - Bor/Breg 1:3 BALINANJE Ronchi - Gaja 14:2 NOGOMET Zarodi slabega vremena in razmočenih igrišče je deželna nogometna zveza minuli konec tedna prekinila vsa članska in mladinska deželna ter pokrajinska prvenstva. Tekmovalni krog bodo nadoknadili v soboto, 27., in v nedeljo, 28. decembra. Na študijskem bivanju v Rimu (3) Vtisi iz večnega mesta, v katerem se prepleta pisanost kultur Nadaljevala sem peš mimo Marcelovega teatra, ki ga je cesar Avgust posvetil spominu svojega zeta, in prišla do Kapitola, enega sedmih gričev. Danes je sedež rimske občine in Kapitolinskih muzejev, nekoč so se na njem dvigovali številni templji rimskih božanstev. Bogove so pogosto spremljale njihove svete živali. Med temi so še posebej zaslovele Herine kapitalske gosi, ki so leta 390 pr. Kr., z glasnim kričanjem preprečile Galcem napad na grič. Trg na vrhu te rimske akropole je Michelangelovo delo. Veliki umetnik je izdelal podroben načrt, poskrbel je za vse, od palač, ki ustvarjajo genialno perspektivo, do vzorca na tleh, balustrad in podstavka za konjeniški kip cesarja Marka Avrelija. Obrnil je tudi njegovo usmerjenost, prej se je grič odpiral proti rimskemu Forumu, sedaj gleda proti Vatikanu. Tam je bila oblast v Michelangelovem času. Komu drugemo bi lahko papež Pavel III. zaupal njegovo ureditev? Kapital je bil v tistem obdobju zapuščen, na njem so se pasle koze. Pravijo, da se je papež sramoval takšnega prizora, ko je leta 1536 Rim obiskal cesar Karel V. Michelangelo ni videl dokončanega trga, dela so se vlekla do današnjih dni. Tlakovali so ga komaj leta 1940. Grič se dviga tik ob trgu Venezia, na katerem kraljuje mogočna in absurdna - v estetskem smislu -neoklasicistična gmota Oltarja Domovine (Altare della Patria, ali Vittoriano), ki je posvečen spominu kralja Viktorja Emanuela II. Scenografski projekt je izdelal Giuseppe Sacconi, postavili so ga leta 1885 in ga odkrili ob petdeseti obletnici združitve Italije. Njegovo strogo postavitev razgibava cela množica frfotajočih, belih in pozlačenih bitij, ki se bleščijo v soncu (Viktorije, poosebitve mest, morij, lastnosti, idealov...). Odleta 1921 je tudi grob Neznanega vojaka iz prve svetovne vojne. Na trgu, levo od oltarja, stoji slavni Palazzo Venezia, od koder se je s svojimi delirantni-mi govori oglašal Mussolini. Leta 1929 je palača postala sedež prvega ministra, do leta 1943 je v njenih prostorih vladal Veliki svet fašizma (Gran Consiglio del Fascismo). Trg Venezia je takrat dobil vzdevek "Forum Italije", bil je fizični in idejni center mesta. V palači so danes muzej, knjižnica in sedež državne uprave rimskega spomeniškega varstva. Med Kapitalom, cerkvijo in oltarjem stoji droben biser rimske preteklosti. Tam se je, stisnjena med vso veličino, in skoraj neopazna, zelo dobro ohranila tako imenovana Insula. Edina ohranjena, od številnih stanovanjskih kompleksov, ki so zrasli okoli pobočij Kapitola. Antična stanovanjska hiša iz drugega stoletja. Takrat se je rimsko prebivalstvo neverjetno namnožita, zato so začeli graditi v višino in ta "stanovanjski blok" iz starih časov je verjetno dosegal šest nadstropij, ohranjena so samo štiri. Na tako imenitni lokaciji, ob Kapitalu, so prebivali preprosti ljudje. Mogoče jim je bita neko- liko tesno. Trenutek vsakdanjosti, manj opazen kot slavni Forum na drugi strani oltarja. Tam je na eni strani ceste Trajanov steber, ki meče senco na Trajanov forum. Steber fizično ničesar ne podpira. Njegov vpliv idejno nosi, tako kot mnogi drugi antični spomeniki, zgradbo razvoja umetnosti skozi čas. Vi- sok naj bi bil kot grič, ki ga je dal cesar zravnati, da bi pokazal svojo veličino. 39, 87 metrov. Obkroža ga trak z reliefi. Z vojnimi epizodami seveda. Za ta verodostojni dokument se moramo zahvaliti odličnemu Mojstru Trajanovih podvigov. In njegovemu naročniku. V črevesju stebra se skriva stopnišče, ki pripelje do samega vrha, kjer kraljuje kip sv. Petra. Svetnik je izpodrinil cesarja. Po velikem Rimskem Forumu se še nisem sprehodila (pred leti že, na šolski ekskurziji), morala bom počakati, da bo vrsta pri vhodu bolj primerna človeškim razmeram. Ista usoda je doletela tudi Flavijev amfiteater, ki ga poznamo tudi z imenom Kolosej. Veliki masiv kraljuje še neosvojen. S Konstantinovim slavolokom sem imela več sreče, ker stoji tam na odprtem. Pravi muzej kiparske umetnosti (reliefi so iz različnih obdobij), ki je služila uradnim namenom. Odkrili so ga leta 315, ob obletnici Konstantinove vladavine, v spomin cesarjeve zmage nad Maksencijem. Katarina Brešan www.bccdos.it ustvarja zaupanje, ol osnovne in inovacijske blaginjo številnim obč načrte civilne družbe, v različnosti je naša moč