Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. C/. V. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
jgj== mg- ,___^ - i»»||/»«/i uDl*nCllp//l// 1 UrednOtvo in uprava: Ljubljana, Franliikanska ulica $¡1. Rokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak ietrtek. Naročnina letno
BŠ Jrtesecnu PiliOga. Ual/Clll« = «0D;n za Inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. V. plaiajo list s ilanarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Polt. iek. rai. 11.153. Telefon 3112
Naše stališče
Resnično: usoda slovenskega učitelja ni bila nikdar zavidanja vredna; izpremenilo se je v življenju našega naroda marsikaj, žalosten delež tega životarjenja je pa naša nespremenljiva, stalna last. V vseh političnih peripetijah je učitelj vedno tisti kozel, na katetega se tovorijo grehi vseh političnih eksperimentov naše mlade države.
Ni pa to dejstvo samo na sebi najžalost-nejše, ker so to udarci, ki prihajajo od zunaj. Vajeni smo jih in le čudili bi se, če bi šel katerikoli »velik moment« našega nai-oda z božajočo roko mimo nas. Predobro vemo: Benjamini slovenske usode nismo bili nikdar in zato tudi danes ne postavljamo takih nemogočih zahtev. Nekoliko realisti smo vendarle postali. Bridek je le občutek, da se v našem stanu še vedno dobe posamezniki, ki upajo v periodično se ponavljajočih ugodnih konjunkturah doseči trajnih koristi na škodo svojih tovarišev in nravne višine vsega stanu.
Toda ogromna večina slovenskega uči-teljstva ne hodi več po tej poti. To je edina svetla točka zadnjih let našega stanovskega življenja, je pa istočasno edina tolažba za vse slovenske starše, ki nam izročajo svoje najdražje v vzgojo in pouk.
Odkar nas je zavest pastorke združila v Zgolj stanovsko nepolitično organizacijo, doni neprestano naš klic: pustite nas v našem pravem delu, v krogu slovenskega naraščaja in ne tirajte nas v politično areno! Naše delovno področje mora biti obvarovano pred strankarskimi strastmi; predelikatno je, da bi brez škode preneslo moralne pretresljaje, ki jih povzroča učiteljstvu naša nestalna politika.
Dobro se zavedamo, da bo ostala šoli v vseh časih in krajih politiCum, toda menjajoči se politični vplivi nanjo naj se uveljavljajo na tistih mestih, ki so po ustavi za to postavljena. Tam naj dobiva šola svojo zakonito vsebino in obliko, ki jo mora učitelj-Stvo kot državni uradnik čuvati in negovati, in to pod edino možnim nadzorstvom nadrejenih organov. Samo ti so upravičeni izrekati sodbo o delu učiteljstva, ker nima nihče drugi zadostnega upogleda v naše delo, pravice in dolžnosti.
V pravnih razmerah se izpremenibe šolske politike ne smejo vršiti na hrbtih uči-tejstva, ki po svojem položaju ne more nositi odgovornosti za vsakočasni šolski sistem. Ker se pravi krivci — če se more tu sploh govoriti o krivcih — ne morejo doseči, se znaša prijazna Nemesis nad podrejenim uradnikom.
Kar velja za učiteljevo delo v šoli, mora veljati tudi za njegovo izvenšolsko delovanje, v kolikor mu je po vsakokratnem režimu vsiljeno po nadrejenih oblastih. To delo tira učiteljstvo med Scilo in Karibdo: če ne pa-rira, nosi posledice takoj, če se pa ukloni, mu pa grozi že najbližja bodočnost.
To stanje je nevzdržno, je ponižujoče, za ugled učiteljstva in njegovo vzgojno delo pa skrajno škodljivo.
Dovolj je tega, kajti škoda postaja že nepopravljiva. Politični krogi imajo vse možnosti, uveljaviti svoja načela in svojo voljo tam, kjer se snuje državna prosvetna politika, od koder se tudi usmerja vse šolsko in izvenšolsko delo učiteljstva ter se mu določa edino možen zakonit nadzor.
To naše stališče je skupno vsemu učiteljstvu, nikaka razlika v svetovnem nazi-ranju nas ne more in ne sme ločiti, da bi ga fie branili v tovariški vzajemnosti v vseh momentih, ko se zopet in zopet zgrinjajo politične strasti nad našimi glavami.
Dolžni smo to svojemu človeškemu dostojanstvu, je pa tudi edino jamstvo našega uspešnega vzgojnega dela, na katerem edino lahko gradi država svojo kulturno usodo.
V naši stanovski organizaciji odklanjamo vsako partizanstvo, smo pa za pravno svobodo učiteljstva v okviru obstoječih zakonov. Toda prav tako, kakor dopuščamo, da se vsak naš član izven organizacije politično svobodno opredeljuje, zahtevamo za ves stan polne državljanske pravice, ker se zavedamo, da vestno vršimo vse svoje državljanske dolžnosti. Noben državljan si ne sme jemati pravice, kratiti nam oriih svoboščin, do katerih imamo kot državljani civilizirane države polno pravico. L. G.
Iz zasedanja banovlnskega sveta V5EBINAi
V ponedeljek 17. februarja t. 1. se je začelo zasedanje banovinskega sveta. Ob otvoritvi je podal ban g. dr. Marko Natlačen obširen ekspoze, v katerem se je poleg drugih vprašanj dotaknil tudi šolstva. Iz tega govora posnemamo:
Kmetijsko šolstvo
Proračun kmetijskega oddelka znaša 11 milj. 215.598 Din, to je 11.6 % celotnega proračuna. Napram tekočemu proračunu izkazuje poračun za 1,317.000 Din vec izdatkov. Pri tem moram ugotoviti, da gre precejšen del teh izdatkov, in sicer 3,436.507 Din za kmetijske zavode in šole. Ta prispevek je napram tekočemu proračunu povečan za 341.000 Din, in sicer deloma zaradi nujnih investicij, deloma pa tudi zaradi tega, ker število učencev v posameznih zavodih tega oddelka raste. Na novo pa se namerava otvo-riti zimsko-kmetijska šoia v Št. Jiirju ob juž. žel. Nadalje se predvideva na novo znesek 300.000 Din, kot prvi obrok za adaptacijo poslopij v Svečini, kamor nameravam s prihodnjim Šolskim letom preseliti kmetijsko-gospodarsko šolo s Št. Jurja.
Za kmetijsko izobrazbo je bilo 1. 1935/36 namenjeno delo: v treh kmetijskih, dveh ba-novinskih in šest sres. gospodinjskih šolah, v 133 nadaljevalnih šolah za kmet. mladino, v 21 potujočih kmet. gospodinjskih tečajih ter s 690 kmet. strokovnimi predavanji. Poljedelstvo je banovina pospeševala s selekcioniranjem žitnega semena in krompirja ter je uvozila tudi 550 stotov predarlskega krompirja. Travništvo je banovina pospeševala z napravo umetnih travnikov, travnih deteljišč, travniških semenarskih krožkov in učnih tra-višč. Banovina je podpirala Hmeljarsko društvo v Žalcu, ki je skrbelo za pospeševanje hmeljarstva. V svrho podpiranja živinoreje je banovina posebno pozornost posvetila govedoreji, svinjereji, perutninarstvu in ureditvi gospodarstva z gnojem.
Prosvetni oddelek
Velik del proračuna tega oddelka je vezan s posebnimi zakonskimi predpisi, ki nalagajo banovini dolžnost vzdrževanja poslopij srednjih in učiteljskih šol. Nadalje mora banovina vzdrževati zavode za slepo deco, gluhonemnico, deško vzgajališče ter prispevati k stroškom za vzdrževanje pomožnih šol. Ker je šolstvo eno največjih bremen podeželskih občin, posebno za one, ki so gradile nova šolska poslopja v dobi dobre konjunkture, sedaj pa zaTadi padca davčne moči ne zmorejo več anuitet niti obresti. V ta namen je postavljeno v pomoč takim občinam 800.000 Din. Nadalje mora biti banovina v pomoč revnim otrokom, ki absolutno ne zmorejo stroškov za učila. Moralna dolžnost banovine je, da omogoči tem siromašnim otrokom obisk šole. Ostali zneski tega poglavja so namenjeni splošni narodni prosveti ter posameznim kulturnim ustanovam v banovini.
Osnovne šole
Nato je g. ban navedel zanimive statistične podatke o prosveti v naši banovini. Od šolskega leta 1931/1932 do 1934/1935 je število osnovnih šol naraslo od 846 na 860, število razredov od 3457 na 3820, število učnih oseb od 3762 na 4113 in otrok od 149.296 na 182.321. Število šol in razredov ter osebja ne narašča primerno s številom otrok. Pomagamo si na ta način, da se več razredov poučuje v isti učilnici, da se je dopustno število otrok za en razred zvišalo od 50 na 65 in da banovina sama nastavlja učne moči kot dnevničarje na račun bednostnega fonda. Nezasedenih mest je 150, ban. učiteljev-dnevničarjev, ki dejansko poučujejo, pa 173.
Šolski proračuni so znašali 1931 36.86 milj., pa so do 1934 padli na 24 milj. Din, v 1935/1936 pa so se povečali na 25.2 milj. Din. Najsiromašnejšim šolskim in upravnim občinam je banovina podelila skoraj milijon
Naše stališče.
Trije napadi na učiteljstvo.
Stališče JUU v pogledu personalne prosvetne politike in intervencij.
Tretja knjiga SŠM za 1. 1935.
LISTEK: f Fran Merljak.
Splošne vesti. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Inozemsko šolstvo in učiteljstvo. — Novosti na knjižnem trg«.
podpor. Kar se z ozirom na težavni gospodarski položaj da omejiti, je zidanje novih šol.
Meščanske šole
Število meščanskih šol je naraslo od 1933 do 1934 na 1934 do 1936 od 40 na 41, razredov od 213 na 231, učnih oseb od 403 na 462 in učencev od 7736 na 8409. Proračuni meščanskih šol so znašali 1935/1936 1.68 milj. Din. Tudi za meščanske šole je banovina občinam podelila okoli 300.000 Din podpore. Številke srednjih šol izkazujejo še letos znaten dvig.
Srednje šole
Od 1931/1932 do 1934/1935 je število razredov srednjih šol brez učiteljišč naraslo od 188 na 209, učnih oseb od 306 na 335 in dijakov od 7751 na 9185. Stanje srednjih šol pa bi bilo slabše, če ne bi imeli zas. srednjih šol, ki se jim posveča mnogo premalo pozornosti. Od 1931/1932 na 1934/1935 je število razredov zas. srednjih šol padlo od 29 na 26, število dijakov pa od 1148 do 1074. Treba bo podvojiti napore, da se zas. srednjim šolam omogoči razvoj, če hočemo razbremeniti državo in če hočemo, da ostane srednja šola v obče na višini časa.
UtlteUstvo In banovlnskl sveti
. ve- r«1.,:' o >}•&.; - >w/i -'nv m wb * o "*« k
Ofiii'
V banovinskem svetu se je letos ponovil primer pavšalnega napadanja učiteljstva. Na prvega kakor tudi na drugega smo odgovorili že takrat v »Učiteljskem tovarišu«. Sprejeta je bila takrat tudi posebna spomenica, v kateri smo obsodili tako postopanje. V naslednjem priobčujemo tri napade na učiteljstvo:
1931
Zaradi dajatev, ki jih prejema učiteljstvo, ga ne zavida samo podeželsko ljudstvo, temveč tudi uradništvo. Tudi delovni čas učiteljstva v primeru z drugimi državnimi uradniki ni tolik. Nekateri učitelji imajo komaj po par lir službe na dan. Pridni učitelji so redke izjeme.
(Izjava g. Martina Steblovnika v banovinskem švetu januarja 1031.)
1934
Banovinski svetnik Kuhar iz Murske Sobote obširno razpravlja o škodljivih posledicah, ker je Slovenija smatrala Prekmurje za kazensko kolonijo. S tem je Prekmurje večkrat dobilo manjvredne in premalo narodne učitelje. Navajal je celo zglede, ko učiteljica ni hotela govoriti na kraljev rojstni dan, češ da bi to storila lahko edino za Mussolinija, drugi je bil vohun itd.
(Izjava v banovinskem svetu februarja 1934.)
1936
Najdražji zaklad našega naroda je njegova mladina, za katero se vedno upravičeno bojimo. Ali naj to mladino vzgaja oni, v katerega nimamo pravega zaupanja? Kako naj bi imeli zaupanje v one, ki smo jih videli teptati zakone, one, ki so se norčevali iz vere in govorili, da niso vezani na moralne zakone. Prejšnji režim je izločil vse one, katerim so bili božji zakoni sveti in je na njih mesta postavil manj kvalificirane učne moči iz vrst onih, ki so se trkali na prsa in postavljali s svojim nacionalizmom, s tem pa prikrivali vse drugo. Zato poudarjam: Učiteljstvo nima v politiki nič opraviti, ono spada v šolo, kjer ima kot vzgojitelj dovolj široko polje dela in udejstvovanja. Ce se bo to zgodilo! bo ljudstvo s spoštovanjem zrlo na učiteljski stan.
Nadalje moramo ugotoviti, da je bil popravljen le majhen del krivic. Nismo maščevalni, toda naša morala zahteva, da mora biti pravici dana prosta pot! To hočemo imeti.
(Izjava g. dr. Leskovarja v banovinskem svetu februarja 1936.) —
nju banovinskega sveta, objavljeni v »Učiteljskem tovarišu« št. 27, od 5. februarja 1931, smo poudarili tudi naslednje:
»Da se taki primeri preprečijo v dobrobit stvari, je učiteljstvo mnenja, da spadajo v vse korporacije, tako tudi v banovinski svet, zastopniki učiteljstva kot zastopniki stanu, ki ima širok in pomemben delokrog v narodu ter je prizadet pri obravnavi skoro vseh občevažnih vprašanj.«
Isto stališče moramo poudariti tudi danes, ker se ponovno obdolžuje ves učiteljski stan.
NEKOLIKO DRUGAČE.
»Slovenec« št. 41 poroča iz banovinskega sveta.
Dr. Ravnik (Maribor) govori o učiteljskih premestitvih ter zahteva več previdnosti in opreznosti, Češ, da so bili pod prejšnjimi režimi le redki učitelji, ki so držali ravno linijo, ki niso bili agitatorji in niso šli na volišča. Pač pa je strogo za to, da se kaznujejo vsi oni, ki so gazili zakon. Tu napravi član ban. sv. Križnik medklic, da ne bo nikoli mogoče napraviti toliko krivic, kakor jih je napravil prejšnji režim. Dr. Ravnik v odgovor zatrdi, da je držal vedno linijo radikalne stranke. Dr. Ravnik zahteva dalje, naj bi kmetijski strokovnjaki vršili svojo službo med narodom ih ne toliko po pisarnah.
StallSie JUU v pogledu personalne prosvetne politike In Intervencij
(Soglasno sprejeto na seji Glavnega odbora JUU v Beogradu 28. XII. 1934.)
V spomenici, sprejeti 1. febr. 1931, z ozirom na kritiko učiteljstva pri prvem zaseda-
I.
INTERVENCIJE JUU.
1. Intervencijo in posredovanje Udruže-
nja lahko zahteva članstvo le v tem primtfru, ako ima zadeva zvezo s stanom, Šolo ali pro-sveto, odnosno z organizacijo in cilji, ki jih ta po pravilih zasleduje.
Za zadeve čisto privatnega značaja se ne •more zahtevati intervencije organizacije in njenih funkcionarjev.
II.
NAMEŠČANJA IN PREMEŠČANJA.
2. Nameščanja in premeščanja moramo smatrati za zadevo prosvetnih oblastev in se organizacija ne vmešava v nje, izvzemši načelnih in zaščitnih primerov, ki se posebej določijo. Organizacija intervenira pri obla-stvu le za primere, s katerimi smatra, da bi bila ogrožena in kršena načelna stališča glede nameščanj in premeščanj učiteljstva. V komisijah za namestitve in premestitve JUU sedaj nima svojega zastopnika — toda hoče delovati na to, da ga dobi v banovinski in centralni komisiji.
Vse organizačne edinice so dolžne pri članstvu pobijati pogrešeno mnenje, da je Udruženje biro (posredovalnica) za učiteljske službe, in da je edina naloga Udruženja pomagati članstvu v pogledu službe in premestitve.
3. Posredovanje političnih strank in osebnosti ter vplivnih upravnih osebnosti za namestitve in premestitve učiteljstva bo organizacija načeloma odklanjala. V to svrho morajo vse organizačne edinice v svojem delokrogu vzgajati članstvo ter z danimi sredstvi in sklepi zatirati pri članstvu uporabo takih posredovanj.
Udruženje se bo obračalo do političnih strank in oseb izven učiteljskih vrst samo V načelnih vprašanjih.
Vsaka prošnja učiteljstva samega in obračanje do neučiteljskih osebnosti in kor-poracij, da se one vmešajo in posredujejo v učiteljskih vprašanjih, smatra Udruženje za akcijo kvarno učiteljskemu stanu in šoli. To se smatra za nemoralno in škodljivo akcijo za stanovsko in službeno moralo učiteljstva.
4. Intervencije in sprejemi poedincev pri oblastih za učiteljska premeščanja in nameščanja naj se onemogočijo in odpravijo. Tudi v tem pogledu naj se zahteva instančna pot. Osebne pritožbe naj se pri intervencijah načeloma odklanjajo ter naj se zahteva v takih primerih pismena vloga vložena službeno in-stančnim potom.
5. Za napredovanja bo Udruženje posredovalo le načeloma in v nobenem primeru ne pred potekom treh mesecev od vložitve prošnje. Glede ekspeditivnosti in eventualnih zadržkov so dolžna predhodno intervenirati pri sreskih načelstvih sreska društva, pri bafi-skih upravah pa sekcije JUU.
6. Za vse primere naj se zahteva redna prošnja in njena obravnava instančnim potom.
Vsa izpraznjena službena mesta naj se razpisujejo. Namestitve naj se komisijsko obravnavajo pri vseh instancah oblastev. V razpisu služb naj bodo točno navedene na-turalne ugodnosti, spojene s službo ter eventualni posebni pogoji, ki bi se stavili na kom-petenta za dotični kraj, z ozirom na delo v šoli in izven nje.
7. Kriteriji za namestitve in premestitve naj bodo samo predpisi zakona.
Udruženje bo zastopalo pri namestitvah' učiteljstva v kraje s srednjo šolo načelo, da
pridejo za te kraje v poštev predvsem učitelji družinski očetje in matere z otroki za
te šole, radi šolanja. Poleg tega bo gledalo, da pridejo dobri organizačni, kulturni delavci v organizačne centre. Učiteljice, poročene z neučitelji ne smejo biti favorizirane na škodo starejših učiteljev in učiteljic.
Pri nameščanju novincev-začetnikov bo Udruženje zastopalo načelo, da se nameste najprej oni, ki so v težkih družinskih in socialnih razmerah ter so bili dobri dijaki.
Prosilcev s 35 leti službe organizacija pri namestitvah in premestitvah načeloma ne bo podpirala. Na nje morajo vse organizačne edinice vplivati s svojimi sredstvi in sklepi, da vlože prošnjo za upokojitev. Vsako odlaganje v tem pogledu se mora smatrati za škodljivo načelni zahtevi znižanja službene dobe za učiteljstvo in škodljivo za namestitve brezposelnih učiteljskih abiturientov.
Osebne ambicije posameznikov, ki bi bile na škodo upravičenejšim kolegom pri namestitvah, morajo vse organizačne edinice med članstvom odločno zatirati.
8. V pogledu ocene dela izven šole, naj bodo merodajni le po šol. upraviteljih in nadzornikih službeno ugotovljeni podatki. Ti podatki naj se vnašajo v »Uslužbenski list« učiteljstva, kar naj se uredi s posebno odredbo v zmislu § 91/6 Uradniškega zakona. Načeloma naj se zahteva, da je upoštevati šolsko delo kot prvo in šele v drugi vrsti delo izven šole.
9. Šolski upravitelji z dovršenimi službenimi leti naj se avtomatično razrešijo upra-viteljske dolžnosti. Upraviteljska mesta naj se oddajajo z razpisom, enako kakor učiteljska mesta. Brez dokazanih in disciplinsko ugotovljenih pregreškov naj se upravitelji ne izmenjujejo in razrešujejo.
10. Pri reševanju nadzorniškega vprašanja sodeluje Udruženje zgolj v načelnem pogledu. Izbiro nadzorniških oseb naj vrši prosvetna uprava po predlogu Glavnega prosvetnega sveta iz vrst učiteljev praktikov narodnih šol.
Nadzornik naj se izbira na podlagi kandidatne liste izmed oseb, ki bodo teoretično in praktično verzirane v modernih strem-ljenih šole in imajo tudi odrejeno stališče ter razumevanje za usmerjeno in ustaljeno delo izven šole. Kot kriterij pri izbiri naj velja samo kvalifikacija po zakonu, službena in strokovna neoporečnost, korektnost in takt ter pravičnost in objektivnost.
Razpored nadzornikov naj se izvrši samo z ozirom na stvarne potrebe šole in prosvete. Brez pristanka prizadetih naj se ne postavljajo nadzorniki.
Postavljanje preglednikov, poleg stalnih nadzornikov, smatra Udruženje za kvarno šolstvu v moralnem in stvarnem oziru in škodljivo za avtoriteto države. Udruženje se mora načelno zavzemati za ureditev nadzorniškega položaja, pavšalov, potnin in doklad. Povsod je treba zahtevati, da se izpraznjena nadzorniška mesta takoj izpopolnijo in zasedejo.
Od nadzornikov zahteva Udruženje, da so preizkušeni prijatelji Udruženja, a da se ne vmešavajo v organizačne stvari, da ostanejo nevtralni in se ne opredeljujejo v primeru če nastane več skupin, še manj pa da vplivajo v prilog katerekoli skupine.
11. Načeloma deluje Udruženje na tem, da se sedanji sistem nameščanja in premeščanja izpremeni administrativnim potom in potom zakona. Njega stremljenje je, da se namestitve in premestitve vrše potom name-stilnih komisij, v katerih naj bodo tudi predstavniki učiteljstva.
V tem pogledu bo Udruženje zastopalo načelo, ki ga je zavzelo v svojem »Projektu za izpremembo postopka v pogledu stalnosti, nameščanj in premeščanj učiteljstva« predloženega prosvetnemu ministrstvu.
III.
DISCIPLINSKI POSTOPEK.
12. V disciplinske zadeve se Udruženje načeloma ne vmešava, posebno ne med potekom postopka. Čuvati hoče objektivni postopek in razsodbo disciplinskih zadev.
Načeloma prestane organizacija s posredovanjem v vseh primerih, v katerih se je pričelo redno disciplinsko postopanje. Udruženje ne vpliva na preiskavo izvzemši zahtev:
da se da prizadetemu vpogled v obtožbo in priliko zagovora; da opozarja oblastvo na eventualne krivce in zlorabe pri preiskavi; da se obramba (zagovori) prizadetih v polnem obsegu beležijo, ne zadržujejo in omalovažujejo; da se zaslišijo priče, ki jih navaja obtoženi v svoj prilog.
13. V vsakem primeru zahteva Udruženje v svrho zaščite osebno odgovornost predlagatelja in zadosten dokazilni material v naprej ter brez tega ne izvršuje intervencij.
14. V primerih, kjer je bil kršen zakon ali odredba, Udruženje načeloma ne intervenira in ne brani krivcev.
15. Načeloma deluje Udruženje na to, da se vsi primeri, ki imajo za ozadje kako službeno pomanjkljivost prizadetega, službe-no-disicplinsko preiščejo ter, da se prizadeti zasliši in se mu priobči nedostatek.
Anonimne ovadbe naj se načeloma ne upoštevajo in naj se zavračajo.
16. Tožbe lajikov naj se upoštevajo le, ako so podpisane, pismeno predložene in ako ovaditelj prevzame polno odgovornost za posledice v primeru neresničnosti navedb. Enako naj se tudi pritožbe korporacij in društev upoštevajo le v tem primeru, ako so predložene kot sklep odbora, in prevzamejo zanje podpisani funkcionarji polno odgovornost.
Vsaka pritožba naj se priobči najprej prizadetemu ter se mu da polna možnost zagovora. Na to naj se službeno-disciplinsko obravnava. Pred zaključkom preiskave in priobčitve rezultata prizadetemu naj ne slede nikaki ukrepi.
Načeloma naj se učiteljstvo ne premešča brez predhodne službeno-disciplinske ugotovitve nedostatkov.
17. Disciplinske kazni naj se izvršujejo postopoma, po stopnjah, predvidenih v zakonu. Dokler ni bil uradnik predhodno kaznovan z nižjo kaznijo, se ne sme izreči večja kazen, izvzemši težjih pregreškov.
18. V vrhovnem disciplinskem senatu sodeluje Udruženje po svojem zastopniku, predvidenem na osnovi zakona. Ta zastopnik je sodnik in ne zagovornik učiteljstva. Temu zastopniku oddaja Udruženje zaščitni material, ki ga dobi potom podrejenih edinic, v svrho pravilne in objektivne presoje primera.
19. Načeloma deluje Udruženje na to, da se sedanji učiteljski disciplinski postopek izpremeni potom zakona in uredbe po načelih, predvidenih za ostalo uradništvo po zakonu o drž. uradnikih. V tem pogledu bo Udruženje zastopalo stališče, ki ga je zavzelo s svojim projektom za izpremembo učiteljskega disciplinskega postopka, predloženim prosvetnemu ministru.
IV.
VLOGE ČLANSTVA JUU ZA INTERVENCIJE.
20. Vsak član JUU se mora, ko se obrača do Udruženja, ravnati po »Pravilniku za postopek pri zaščiti članov JUU«, odobrenem
t Fran Merljak
1878.—1936.
Umrl je — mož! Te besede našega planinskega slavčka veljajo tudi Tebi, dragi pobratim Frane! Oboževal si našega klicarja in vodnika na Gradišču nad svojimi rodnimi Ren-čami in recitiral si mi njegove stihe Soči na njegovem grobu pri Sv. Lovrencu v planinskem raju, koder sva šetala vojaka spomladi 1915. Saj sva takrat slutila naval' »zemljelač-nih tujcev« na našo bistro hči planin, ki bo morala še izvršiti klicarjevo naročilo in prerokovanje se uresniči... Tvoj vedri duh se razveseli z nami in plovel bo nad Vipavsko in Soško dolino ...
Sreski prosvetni referent Fran Merljak je 1898 nastopil svojo prvo učiteljsko službo tam v središču vinorodne Vipavske doline v cvetnem Dornbergu. Rojen v podkraških Renčah v prestolnici naših zidarjev se je šolal v Ljubljani, kjer je njegov skrbni oče hotel vzgojiti svojega ljubljenca v nacionalnega učitelja. Iz ljubljanskega učiteljišča ga je peljalo domov gorko srce, ker je že takrat znalo ljubiti dom in rod svojih očetov ter besedo in pesem svoje vzorne matere Kraševke iz Doberdoba. Še danes se pohvalijo ponosni Dornberžani, da je bilo v njih farni cerkvi Sv. Danijela takrat najbolj ubrano petje in orglanje. ko je mladi učitelj Renčan tipkal po njih orglah.
Iz Dornberga je šel k bistri Soči v Plave, ne daleč od sončne Gorice, a se že po dveh letih vrnil zopet k svoji Vipavi v Batuje — Selo v ajdovskem okraju. Tu je gradil prosvetno delo z gospodarskimi dobrinami do svetovne vojne. Bil je poleg vseh drugih vrlin narodnega učitelja izboren zadrugar in je
na podlagi čl. 3. točke č) pravil JUU ter mora upoštevati gornja načela organizacije, ki jih ta zastopa glede personalne prosvetne politike.
21. V svrho vsestranskih in zanesljivih podatkov mora vsak član izpolniti od izvršnega odbora JUU predpisani obrazec. Brez teh podatkov se njegova zahteva ne bo vzela v postopek. Obrazce za te podatke imajo vsa sreska društva in sekcije JUU.
Ti obrazci služijo:
za pritožbe proti premestitvam;
za prošnje v svrho premestitve po gornjih načelih;
za druge upravičene želje članstva, ki spadajo načelno v področje Udruženja.
22. Nobena organizačna edinica ne sme sprejeti vloge za intervencijo, če niso podatki potrjeni od nižje edinice in ni podano tudi mišljenje te edinice.
Nobena organizačna edinica ne sme reševati predmetov na podlagi osebnih pisem poslanih organizačnim funkcionarjem in brez redne vloge. Privatna pisma se smejo priložiti le v podkrepitev rednim spisom.
23. V primerih, kjer bi članstvo samo kršilo gornja načela, naj organizačne edinice v svojem delokrogu, z danimi sredstvi zatirajo škodljivo postopanje ter naj se poslužujejo sredstev in postopanja potom stanovskih častnih razsodišč.
spretno vodil mlekarno v črničah, ki je tamkajšnjemu podčavenskemu kmetu zboljšala gospodarske razmere in spravila govedorejo na višek blagostanja.
Mobilizacija je 1. 1914. vzela batujski šoli vzornega učitelja, črniški občini izbornega za-drugarja in srečni družinici najskrbnejšega očeta. Naš IVLerljak je šel na vojsko k železniški straži v Kanal in od tod so ga poslali s prvimi zvezdami kot računskega podčastnika k planinskemu polku v Kobarid. Tu je bil ljubljenec vseh svojih rojakov do vojne napovedi Italije. Umaknil se je vrh našega »belega« Krna in razmišljal preroško naročilo Gregorčičeve Soče, ki je tekla pod njegovim pogledom. V »Jutru« z dne 9. junija 1935 nam je še sam zelo lepo opisal to svoje slovo pod naslovom: »Na Binkoštno nedeljo 1915 v Kobaridu«. Spomini ob dvajsetletnici italijanske vojne napovedi. Kot dobra pobratima sva se učila spoznavati naš zavedni narod v Vipavski in Soški dolini, saj je vedno stopal za menoj v službeno razmerje v Dornbergu in 1902 v Batuljah a prvo vojno leto 1914/15 sva večkrat razmišljala na sprehodih ob Soči usodo naše rodne zemlje rn nikdar nisva slutila niti od daleč, da jo zadene gorje današnje usode.
S Krna je šel s puško na Doberdob v rodni kraj svoje blagopokojne matere in od tod v častniško šolo in ko je napravil vojaške izpite, je bil kot nadporočnik prideljen vojnemu governatorju v Cetinje. Ta ga je 1916 poslal v Peč v rodovitno Metohijo, kjer je bil v funkciji okrožnega prosvetnega referenta do konca vojne 1918. Tu se je najbrže na-lezel malarije ter pričel bolj in bolj bolehati na naduhi, prehladih itd. Prideljen je bil prosvetnemu oddelku za Slovenijo v Ljubljani. Že 1920 je prevzel upravništvo, zaščito,
je za izbor snovi v prvi vrsti odločilna duševna zrelost in potreba po duševni rasti otrok, četudi se hkrati zahteva, da se naj v drugi vrsti upošteva pomen učnih snovi tudi za življenje, kolikor namreč take snovi ustrezajo načelu otroškosti. To velja tudi za višjo narodno šolo, le da je treba tukaj še v večji meri upoštevati načelo življenjske bližine in potreb vsakdanjega življenja.
S posebnim poudarkom kažejo smernice za višjo narodno šolo na opozorilo, ki prav tako velja za osnovno šolo: da šola vedno smatraj tudi pospeševanje celotnega otroškega razvoja glede na čuvstveno življenje in hotenje za svojo bistveno nalogo. V narodni šoli ni mesta za pouk, ki bi se obračal samo do spomina in razuma, srce pa puščal hladno in prazno.
Smernice hočejo torej, da se izmera, izbor in razporedba snovi vrši po geslu »Ravnaj se po otroku!« in sicer za vso narodno šolo, le da zastopajo stališče, da pri tem ne sme odločati otroška samovolja, ampak otroška zmogljivost.
Da ne gre v prvi vrsti za snovne učne rezultate in ne za učenje, ampak predvsem za pot, po kateri se znanje in spretnosti pridobivajo, sledi nedvomno iz smernic za osnovno šolo, ki pravijo: Za ves pouk v osnovni šoli veljaj načelo, da se znanje in veščine ne pridobivajo samo zunanje, temveč da otroci po možnosti vse, česar se uče, notranje doživljajo ter si samotvorno pridobivajo. Zato pa je potrebno, da se vse šolsko delo po načelu domorodnosti vrši na tleh domačije. Kjer se dela tako, tam bo kmalu sam od sebe izginil zgolj knjižni in verbalni pouk in se bo tudi najlažje doseglo, da bo vse s čimer se učitelj in otroci v šoli ukvarjajo, postalo njihov doživljaj.
V smernicah za višjo narodno šolo se z vsem poudarkom zahteva lastna delavnost glede na prosto duševno delo — opazovanje, poizkus, sklepanje, izsledovanje, samostojno branje — in prav tako tudi glede na ročno udejstvovanje i za starejše učence.
Kot novost uvajajo smernice za šolsko delo v osnovnih razredil strnjeni pouk, priporočajo pa tudi, da posamezni učitelji, ki to žele in ki s svojim dosedanjim delom jamčijo za dosego učnega smotra, nadaljujejo s strnjenim poukom i v višji narodni šoli. Notranji razlog za uvedbo strnjenega pouka je v tem, da je ta način pouka otroški naravi, zlasti pa naravi šolskih novincev najpriklad-nejši. V višji narodni šoli nam je treba najprej poizkusov s prostim in vezanim strnjenim poukom. Nikar pa nismo danes še tako daleč, da bi mogli z vseobčimi odredbami in predpisi v tako ali drugače pojmovanem strnjenem pouku stopiti na plan. Kdaj se bo to lahko zgodilo, je odvisno od izkustev in rezultatov, ki si jih bomo pridobili s poizkusi na raznih šolah. V smernicah je dovolj prostora za take poizkuse, vendar bi bilo tako eksperimentiranje na celi fronti danes še preuranjeno. Je pa treba povsod skrbeti za poenotenje šolskega dela v posameznih predmetih in za vzpostavitev čim več in čim tesnejših zvez med njimi. Ko izide knjiga o teorijskih in praktičnih osnovah sodobne šole, ki se nam obeta, bo imelo tudi naše učiteljstvo priliko, da se poglobi v bistvo strnjenega pouka, ki ga bo potem lahko na celi črti uveljavljalo in presajalo v prakso.
V posebnih pripombah razpravlja avtor v zgoščeni obliki o pravem smislu delovnega pouka, o smislu in nalogi višje narodne šole in o vprašanju, kako organizirati šolski razred v smislu delovne pedagogike, zlasti tedaj, ako je kak razred prenapolnjen. Zaključuje pa svoja izvajanja z besedami, iz katerih se da sklepati, da se pisec v vprašanju obnove naše narodne šole nagiba k tisti struji, ki ima pred očmi evolucijo, a ne revolucijo, ki ruši to, kar obstoja in kar se je kot preizkušeno že do sedaj dobro obneslo.
Želeti bi bilo, da naše učiteljstvo to knjigo bere, da se vse šole resno poglobijo v duha smernic in da se z njim okoriščajo v praksi. — en —
pouk. vzgojo in oskrbo slepcev v Kočevju in 1923 je že bil imenovan predstojnikom uprave taborišča vojnih beguncev in emigrantov v Strnišču pri Ptuju. Povsod je bil mož na mestu, ki je znal vršiti svoje posle v popolno zadovoljstvo svojih predstojnikov in vseh onih, ki so bili podrejeni njegovemu delokrogu.
Ko so bila slična taborišča ukinjena, se je vrnil 1924 k prosvetnemu oddelku v Ljubljano in bil je imenovan sreskim prosvetnim referentom v Logatcu. Dodelili so ga kot prosvetnega referenta za dravsko banovino v prosvetno ministrstvo v Beogradu, kjer je pa v 1. 1933. resno obolel. Iskal je zdravja po mnogih letoviščih v Sloveniji in ob Jadranskem morju po Dalmaciji, tudi v Trstu, a vsa njegova prizadevanja so bila zaman. Dotrpel je 15. februarja t. 1. in zatisnile so se njegove trudne oči. Vsej rodbini izrekamo njegovi žalostni rojaki iskreno sožalje, a v tej bridki bolesti naj jo krepi zavest, da je bil naš bla-gopokojni Fran Merljak vzor — moža, soproga, očeta in učitelja svojemu narodu. Spomin njegov ostane svetal v srcih vseh njegovih po-bratimov, tovarišev, prijateljev in znancev, ki plakamo za njim ob njegovem odprtem grobu.
Pobratime! Kaj naj Ti še povem v slovo ob odkriti gomili v svobodni Jugoslaviji? Boril si se za svobodo zlato z uma svetlim mečem ob bistri Soči in njeni hčerki Vipavi, v plodo-viti Metohiji, po vsej Sloveniji in v kraljevskem Beogradu. Boril si se tudi. s puško na rami od materinega Doberdoba do našega Krna v planinskem raju. Povsod si bil mož na mestu ter zapisana bodi resnica našega preroka Tebi in našim dragim — tam doma: »Pepelni dan ni dan več Tvoj, Tvoj je — vstajenja dan!«
Tretja knjiga SŠM za 1.1935.
M. Senkovič: Novodobno šolsko delo.
V tej knjigi, ki bo kmalu dotiskana, se objavljajo v jasni besedi ter pregnantni obliki idejne smernice za izdelavo in izvajanje učnih načrtov za osnovno in višjo narodno šolo. Avtor se zaveda, da njegove smernice ne vsebujejo prav za prav nič novega. Njegovo delo hoče biti le skromen poizkus, strniti v zaokroženo, pregledno celoto vse to, kar je učiteljstvo, ki koraka z duhom časa, v zadnjih letih na področju vzgoje in pouka spoznalo kot pravilno in ljubo in kar se že danes izvaja povsod tam, kjer se šolsko delo vrši v novem duhu.
Smernice vsebujejo predvsem načela za izdelavo učnih načrtov. Kdor jih pazljivo prebere, bo kmalu naletel na stavke, ki gredo navidezno preko tega ozkega okvira. Zasledil bo namreč napotke in migljaje, ki se nanašajo ne samo na učni postopek, ampak tudi na vzgojna in učna vprašanja splošne prirode, ki bi utegnil marsikdo misliti o njih, da nimajo z izdelavo učnih načrtov prav za prav nič skupnega. To naziranje bi pač ne bilo upravičeno. Učni načrti ne smejo biti zgolj zbirka snovi, ki naj se obravnavajo; temveč morajo tudi označiti smer, v kateri se šolsko delo vrši. Pa tudi če bi hotel pojem tesno tolmačiti, ne smemo prezreti, da na izbor in razporeditev učnih snovi bistveno vpliva celotno pojmovanje o vzgoji in popkq in da nanju zlasti še vplivajo splošna načela o smotru in načinu pouka. Ako se da \z smernic tako celotno pojmovanje razbrati in če one upoštevajo učni postopek v splošnem in v posameznih predmetih, ostanejo s tem vsekakor v okviru svoje naloge. Ali ta naloga sama je pač obsežnejša, nego bi se to marsikomu na prvi pogled dozdevalo. Izdelava učnih načrtov pomeni prav za prav določbo o tem, kako se naj izoblikuje vse notranje šolsko življenje, in zato so nam potrebne jasne smernice, ki naj bodo nekak načrt za notranjo ureditev narodne šole, ki ne določa in ne omejuje samo učne vsebine, ampak ki daje tudi za učni način ne sicer predpisov, vendar pa migljaje in pobude.
Za delitev smernic na dvoje: za osnovno in za višjo narodno šolo ni notranjega razloga, najmanj pa to pomeni, da naj bi na zunaj osnovna šola v bodoče zavzemala kak poseben položaj v okviru narodne šole ali da bi bila celo kaka samostojna vrsta poleg višje narodne šole. Iz tega sledi, da v učnem načrtu narodne šole ne sme morda nastati
kak prelom na tistem mestu, kjer se osnovna šola končuje.
Ako se vprašamo, katero je najvišje načelo smernic, lahko na to odgovorimo z dvema besedama: svoboda in mnogoličnost. Bili so časi, ko so mislili, da se dado izdelati učni načrti, po katerih se lahko dela v vsaki pokrajini in y vsakem poljubnem kraju. Takih »normalnih« učnih načrtov, razen uradnih, ki jih kot okvir izda najvišja šolska oblast v državi, smernice ne priznavajo. Šole vsakega kraja si morajo izdelati svoj načrt, ki se najtesneje naslanja na obstoječe razmere v kraju.
Vsi učni načrti morajo biti velikopotezni in ne smejo učitelja vezati na ta način, da mu krmo tako rekoč za vsak teden ali celo za vsako uro vnaprej prežvekujejo. Učitelj mora biti pri svojem delu svoboden in se sme ravnati po danem položaju, ako naj bo njegovo delo plodno. Ta svoboda pa ne pomeni breznačrtnosti dela. Nujno je temveč potrebno, da si učitelj poleg splošnega načrta, ki je glede postavljenih smotrov zanj obvezen, sam izdela za svoje šolsko delo poseben načrt, ki učno snov podrobno razčle-nja, in da za vsako tako delovno enoto določi tudi čas, ki ji ga lahko odmeri. Ali ta načrt mora biti po prirodi stvari same le neobvezen in se bo moral trajno izpremi-njati.
Kot smoter pouka se v smernicah za osnovno šolo zahteva, da naj osnovna šola na eni strani vzbuja in krepi vse duševne in telesne sile otrok, na drugi pa naj otroke opremi z znanjem in veščinami, ki so za vsako vrsto nadaljnje izobrazbe neobhodno potrebne. To ni nič novega. Obe zahtevi ustrezata marveč že od nekdaj priporočenemu enakomernemu upoštevanju »formalne« in »materialne« izobrazbe učnega smotra. Lahko pa z mirno vestjo ugotovimo, da se je enakomerno upoštevanje do sedaj sicer splošno zahtevalo, dejanski pa se le prepogosto na škodo razvoja sil zanemarjalo. Še vedno se je pridobljeno znanje samo na sebi smatralo kot zadosten uspeh šolskega dela in nihče ni mnogo povpraševal po tem, na kateri način se je prav za prav to znanje pridobilo in ali je bilo to prisvajanje znanja tudi v kaki zvezi z razvojem pa s stopnjevanjem sil. S tem hočejo smernice brezpogojno prelomiti ter polagajo težišče na pridobivanje, ne na posest znanja, ne da bi morebiti to posest omalovaževale. To izvira iz zahteve, da
Splošne vesti
— Javno predavanje. V soboto, 22. februarja ob 6. uri zvečer predava v »Filozofskem društvu« (mineraloški institut na univerzi) prof. dr. K. Ozvald o temi »Pedagogika in filozofija«. — Predavatelj bo ob zgledih iz čisto konkretnega življenja pojasnjeval, da vzgajanje in obrazovanje človeka ni nemara stvar, ki bi zadevala le otroško sobo ali pa da bi oboje bilo isto, kar šolska pedanterija. Eno in drugo je namreč zelo kompliciran kulturni proces živega dogajanja, ki mlademu rodu pomagaj, da pride v medsebojnem življenju pravi človek na pravo mesto. In posebe še, da bi se ta proces v redu odigraval. Pravega odziva bo našlo predavanje v vseh tistih, ki jim je kaj do globljega tretiranja pedagoških vprašanj.
— Odbor učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol obvešča vse voditeljice in učiteljice teh šol, kakor tudi ostale tovarišice, da je izšla druga brošura: Dom, obleka in perilo.
ki sta jo spisali tov. Anka Mešiček-černejeva
in tov. Andreja Grum-Skuljeva. — Opozarjamo na sklep lanskega delovnega občestva, da mora vsaka izmed gojenk imeti obe brošuri, ki sta za uspešen pouk nujno potrebni. V njej je zbrana vsa snov, ki se mora po učnem načrtu v gospodinjsko nadaljevalni šoli obdelati. — Brošuro toplo priporočamo tudi vsem onim tovarišicam, ki poučujejo gospodinjstvo v osnovni, oziroma višji narodni šoli. Snov je obdelana preprosto in kratko in že naslovi, kot n. pr. kuhinja, spalnica, pometanje, razvrstitev in kakovost tkanin, likanje, škrobljenje, obutev itd. pričajo, da v njej najdete snov, ki je predpisana po učnem programu za višje in nižje narodne šole. Knjižica se naroča pri tajnici odbora učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol tov. Andreji Grum-Skuljevi, Brezovica pri Ljubljani. — Odbor.
— V pisarni sekcije se je našla denarnica z manjšo vsoto denarja. Lastnik jo dobi v tajništvu.
Listi
o učiteljstvu, šoli, prosveti in JW
—1 Poslovilni večer tov. Tomori Ludviku, ki je stopil te dni iz aktivne službe, je priredilo učiteljstvo v Gornji Lendavi. (»Murska krajina« z dne 16. II.).
—1 Ambulanta za govorne hibe kot jo imajo v Zagrebu, se je ustanovila zdaj tudi v Zemunu. Dobro bi bilo, da bi jo dobili tudi v Ljubljani. (»Jutro« od 13. II.).
—1 Nekrolog o tov. Ivanu Smolnikarju prinaša »Slovenec« od 14. II.
—1 Lužiški Srbi se morajo smatrati odslej za slovansko govoreče Nemce. Vsi programi in vstopnice morajo biti odslej dvojezični, z nemškim besedilom na prvem mestu. Prepovedane so lužiškosrbske modro - rdeče -bele zastave. O vsem tem ne smejo listi nič pisati.
—1 V polemiki glede monopola šol. knjig
prikazuje »Slovenec« ZKD in dr. Kramarja kot pristaša monopolizacije. »Jutro« od 13. II. imenuje to zahrbtno igro in pravi da nimata ne ZKD ne dr. Kramar nikake ingerence na rešitev te zadeve, kakor tudi nimata nikake krivde, da je do tega prišlo.
—1 Tretjina nemških univerz nepotrebna in naj se opusti pravi profesor in znani nar. soc. reformator nemških visokih šol Ernst Krieck. (»Pragerpresse« od 12. II.).
—1 Z zborovanja Podpornega društva za gluhonemo deco izvemo, da je I* gluhonemih otrok v Sloveniji brez pouka. Potreba bo glu-honemnico razširiti. Poročila v dnevnem časopisju od 13. II. prinašajo tudi podrobno statistiko gluhonemcev in njihove socialne razmere.
—1 Katehetske nagrade je občina obvezana plačati, če so bile vnešene v proračun in je bil ta odobren. (»Slovenec« od 13. II.).
—1 O premestitvi tov. Milana Sile iz Mokronoga, ki da je bil od prejšnjega režima poslan, da okrepi tamk. nacionalne vrste, piše »Slovenec« od 13. II.
—1 V Martinici v Vojvodini se uči celo pravoslavna srbska deca tudi verstvo v nemškem jeziku. Kaj takega je mogoče menda samo pri nas. (Po »Narodni Odbrani« in »Pohodu«).
—1 Iz Mirne je premeščena tov. Lea Auer-nik, ki je posvečala v svojem prostem času vse delo vzgoji naše nacionalne mladine. — (»Pohod« z dne 10. II.).
—1 Proti monopolizaciji šolskih knjig je
protestiralo 23 najvažnejših slovenskih kulturnih in gospodarskih ustanov in 320 občin. Kljub temu piše »Obzor«, da se je ministrstvo postavilo na stališče, da bodo učenci ljudskih in srednjih šol vzgojeni v istem duhu in da pridejo novi učbeniki že prihodnje leto v veljavo. Rok za oddajo rokopisov za nove knjige poteče 23. t. m.
—1 Popolno finančno samoupravo Slovenije zahteva »Slovenija« od 14. II. v svojem uvodniku Banovinski proračun in Jugosloveni.
—1 Proti državnim šolam v Mehiki je podpisalo 39 škofov pastirsko pismo, kjer poživljajo starše, naj ne pošiljajo svojih otrok v te šole, ker se tu naužijejo socialističnega duha, rajši naj denarno podpirajo religiozno vzgojo, ki jo nudi cerkev. (»Neue Zuricher Zeitung« od 15. II.).
—1 »Izbira poklica« je naslov knjige, ki jo je napisal praktični psiholog Albert Acker-mann (Založba Vogl - Schild, Soloturn, Švica), pisana je za učitelje in starše.
—1 Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov je zborovalo te dni v Ljubljani. Društvo je zelo delavno, organiziralo je razne tečaje, seje jd imelo večinoma1 pod milim nebom, člani pa nestrpno čakajo na mesta. (Po »Slovencu« od 17. II.)
—1 Nemci se pritožujejo, da se jim slabše godi v Jugoslaviji kot koroškim Slovencem. »Freie Stimmen« osporavajo uradno statistiko o manjšinskem šolstvu v Jugoslaviji, se jezi nad »krivičnim« postopanjem šolskih oblastev in trdi, da imajo koroški Slovenci tudi drugače več svobode kot Nemci. Pone-deljski »Slovenec« od 17. II. prinaša na vse temeljit odgovor.
—1 V novem banskem svetu je 12 zastopnikov kmetov, 11 advokatov, 8 županov, 6 duhovnikov, profesorjev 0, učiteljev 0. (Po »Glasu naroda« od 18. II.).
znam čistonemških priimkov. V tem seznamu, ki ga je sestavil učitelj Perz v Kočevju, so 3 italijanska imena, 4 češka in kar 30 slovenskih, med temi Bučar, Jelen, Kožar, Petelin itd. (»Življenje in svet« št. 8.).
—1 Rast otrok in letna doba. Profesor Lange je po mnogih poizkusih ugotovil, da se otrokom od septembra do decembra teža zelo veča, manj od januarja do aprila, najmanj od maja do avgusta. Čisto drugače je z rastjo v dolžino. Otroci rastejo v dolžino najhitreje od aprila do junija, najpočasneje pozimi od decembra do marca. (»Življenje in svet« št. 8).
—1 Manjšinsko šolstvo na Koroškem. Na Koroškem smo imeli prej 2 privatni šoli in okrog 80 utrakvističnih. Danes sta na Koroškem le dva slovenska učitelja in 4 utrakvi-stične šole, kjer se vrši celo prvo leto pouk v slovenščini. Ponemčenih je 29 šol, po ostalih šolah pa kakih 6 tednov poučujejo deco v »koroškem dialektu«, dokler se za silo ne privadi nemščine. (Iz predavanja predsednika Koroškega kluba »Straža v viharju« od 15. II.)
—1 Obrtni naraščaj in strokovno nadaljevalno šolstvo v dobi gospodarske krize je prvi članek iz ciklusa, ki je začel izhajati v »Obrtnem vestniku« od 15. II.
—1 »Mariborski večernik« prinaša v svoji številki od 15. II. spomenico predsedniškega zbora JUU, sekcije za dravsko banovino, ki se je vršil 9. t. m. v Mariboru.
—1 Iz Habinghorsta v Nemčiji poročajo, da bi rabili eno učno moč, ker drugače je nevarnost, da se odtuji domovini 90% mladine. (»Izseljeniški vestnik Rafael« št. 2.)
—1 Iz holandskega Limburga prosijo za novo učiteljico, ki bi poučevala otroke naših izseljencev. Gospodična Ažmanova je odšla in s tem je prenehala šola. Ves dosedanji trud bo v kratkem uničen, če ne dobijo nove učne moči. (»Izšelj. vestnik« št. 2.)
—1 V Buenos Airesu v Južni Ameriki je uprizorilo izseljeniško društvo »Tabor« 8. decembra »V kraljestvu palčkov« od tov. Ribičiča. (»Izšelj. vestnik« št. 2.)
—1 Zbirajo se podpisi za otvoritev realne gimnazije pri uršulinkah v Škof j i loki (»Gorenjec« od 15. II.)
—1 Avtorske tantijeme bo pobirala odslej samo ena poslovalnica, in sicer Centralna zadruga jugoslovanskih avtorjev.
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljskemu domu v Mariboru so
darovali za »Hrenov kamen« nadalje: Mlekuž Zora, učit. v Krogu pri Murski Soboti 50 Din; Majer Franjo, trg. v Mariboru 100 Din; prof. dr. Anton Dolar v Mariboru 50 Din; Druzo-vič Hinko, prof. v pokoju, v Mariboru 100 Din; osobje penzijonata UD 150 Din; osobje podružnice »Učiteljske knjigarne« v Mariboru 200 Din; Ivan Dimnik, predsednik JUU v Beogradu 100 Din; Ivan Tomažič, sres. šol. nadz. v p., v Mariboru 50 Din; Lešnik Mirko, šol. upr. v Marenbergu 120 Din; krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru 720 Din; Fran Karbaš, sr. šol. nadz. v Ljutomeru 100 Din; učiteljstvo deške in dekliške osn. šole v Konjicah 120 Din; Savez nabavlj. zadrug v Beogradu 1000 Din; Nabav. zadr. drž. uslužbencev v Mariboru 500 Din; Kari Roglič, trg., Maribor 100 Din; Rosina Adolf in Ana, šol. upr. in učit. v Ormožu 100 Din; Jože Klemen-čič, šol. upr. v p., Podbrežje 100 Din; skupaj 3660 Din, z zadnjič izkazanimi 2500 Din je doslej darovanih 6160 Din. — Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala!
M. Kožuh, blagajnik.
—g Učiteljski dom v Ljubljani. V počastitev spomina pok. Antona Hrena je darovalo logaško učiteljsko društvo našemu domu 200 Din. Neimenovan tovariš iz Logatca v isti spomin 50 Din. Tov. Julij Mayer iz Doba 25 Din kot Hrenov kamen. Tov. Josip in Kati Kobal iz Ljubljane ob 30 letnici svoje poroke 100 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Blagajnik.
—g Za Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja so darovala sreska društva Ormož v vložni knjižici Din 3020.—, čajniče Din 20.—, Maglaj Din 65. Skupaj Din 3105.—. Prej objavljeno Din 68.385.—. Skupaj Din 71.490.—.
Mladinska
matica
—mm Vsebina 5. številke »Našega roda«.
Ribičič: Uvodna.
Seliškar; Bratovščina Sinjega galeba.
Roš: Pust gre skozi vas.
Magajna: Račko — komedijant.
Jarc: Naša mala sredi stvarstva.
Young-Kunaver: Bivališča ljudi v tujih deželah.
Jan Plestenjak; Iz mladosti.
Zupane: Lokvičani in polž.
* * * Vseved. — Zakaj je ovca miroljubna. — 10 zamorčkov. — Dolina Črnega di-jamanta (Župančič). Prleška gostija (Klemen-čič). — Mladi smučar (Sicherl). — Uganke. — Nagrade itd.
Ilustrirali: Ravnikar, Sirk, Gaspari in drugi. ,
—mm Antologijo bolgarske mladinske proze izda Mladinska matica za veliko noč. Zbirko je uredil dober poznavalec bolgarske literature Tone Potokar. Zastopanih bo 25 najboljših bolgarskih mladinskih pisateljev. Od Jugoslovanov imajo Bolgari najboljšo mladinsko slovstvo, kljub temu nam je popolnoma neznano. Tol bo prva mladinska knjiga, ki izide v slovenskem prevodu. Knjiga izide v izrednih publikacijah M. M. na boljšem papirju in izredno bogato ilustrirana, saj bo sodelovalo nad 20 naših najboljših ilustratorjev.
—mm Ekspedicija 5. številke »Našega roda« se je pričela danes, v četrtek 20. Tega dne jo lahko dobijo tudi vse ljubljanske šole. Številka je izredno lepa in bogato ilustrirana. Pa tudi vesela je, da bodo otroci nad vse zadovoljni. Prosimo cenj. poverjenike, da pošljejo čimprej naročila.
—mm Še par sto izvodov posameznih številk »Našega roda« imamo v zalogi in jih oddajamo po 20 par. Opozarjamo na to posebno revne šole, kjer so otroci brez šolskih knjig.
Učiteljski pevski zbor JVV
—pev. Predsednik tov. Emil Adamič je
15. in 16. t. m. organiziral naše nastope v Murski Soboti, Ljutomeru in Ptuju. Mero-dajni faktorji, s katerimi je imel v gori označenih krajih sestanke bodo storili vse potrebno, da naši nastopi v vseh ozirih kar najlepše uspejo. Še eno prošnjo imamo do članstva: Prireditveni odbor v Murski Soboti, kjer bomo 7. marca prenočili želi imeti točno število udeležencev, da zamore preskrbeti prenočišča. Da lahko ustrežemo želji, prosimo, celokupno članstvo, da nam takoj, ko prebere ta poziv sporoči po dopisnici ali se turneje udeleži ali ne. Red drži svet! Kot smo že poročali, se odpeljejo člani iz Ljubljane ob 7.22. Njim se pridružijo oni pevci, ki prispejo z jutranjimi vlaki v Ljubljano. Ostali vstopijo na vmesnih postajah, ki so jim najprimernejše. Vsak naj si preskrbi vozni listek sam. Note in mape prinese arhivar. Vsi in vse, točno!
Šolski radio
—r XIX. teden. Torek 25. februarja zaigrajo mali harmonikarji pod vodstvom gosp. Pavla Rančigaja tele pemi: 1. Triglavska koračnica. 2. Prav vesel iz šole grem. 3. Stoji, stoji Ljubljan'ca. 4. Preljubi sv. Lenart. 5. Ti, pa jaz, pa židana marela. 6. Kmečki valček. 7. En hribček bom kupil. 8. Prleška. 9. Pa kol'-ker tolk'. 10. Polka. 11. Lisica. 12. Vesela pesem. 13. Hopsasa, hopsasa, pustna nedelja. 14. Šmentana muha. 15. Seljančica. 16. Prej pa ne gremo dam. I.—III.
Petek 28. februarja bo govoril g. Etbin Boje »Naše šole v preteklosti.« Razpored: 1. Uvod. 2. Kdaj smo dobili prve podeželske šole. Razvoj naših šol v zadnjih 50. letih. 3. Najstarejše šole pri nas. 4. Koliko šol smo imeli pred 100 leti in v katerih krajih. 5. Nekatere zanimivosti iz zgodovine šolstva» pri nas. II,—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 23. februarja ob 16. uri predaval g. inž. Muri: »O prašičjereji«.
Stanovska organizacija JUU
Iz IzvrSnega odbora
—iz Glavnom odboru Jugoslov. učitelj-skog udruženja Beograd. Izjavljujuči odboru puno poverenje i svoju potporu učiteljstvo bivšeg okruga užičkog i sreza višegradskog sa Sretenjske skupštine pozdravlja svoje vodstvo i moli ga da istraje u vršenju poverene-mu dužnosti. — Pretsednik skupštine Mališe Štefanovič.
—iz Izvršnemu odboru JUU in uredništvu »Narodne prosvete« Beograd. Predsedniški zbor dravske banovine JUU zbran na seji u Mariboru pošilja pozdrave s prošnjo da vztrajate kot doslej tudi dalje na braniku za moralne in materialne pravice učiteljstva. — Predsednica Završanova.
—iz Pretsedništvu Jugoslovenskog učit. udruženja, sekcija za Dunavsku banovinu — Novi Sad. Učiteljsko udruženje za grad i srez Suboticu, na svojoj redovnoj skupštini, održa-noj 3. februara 1936 god., nakon diskusije po dnevnom redu o staleškim i drugim pitanjima, disikutovalo je i po uvredi nanesenoj drugu
Dimniku, od strane pretsednika učiteljskog društva »Jedinstvo« iz Zagreba na skupštini održanoj 9. novembra 1935 god., te jednoglas-no izjavljuje: 1) Predlog pomenutog pretsednika kao nemoralan i učitelja nedostojan, osuduje. 2) Druga Dmnika, kao neustrašiva borca za ugrožena učiteljska prava, pozdravlja i ovim putem izriče mu ponu poverenje i zahvalnost, duboko uvereno, da če svojo dužnost — potpomogunut jednodušnim pove-renjem čestitoga učiteljstva — i u buduče vršiti na ponos staleža koga pretstavlja!...
Molim, da se ovo svojim putem i načinom dostavi do znanja drugu Dimniku!... — Pretsednik učit. udruženja: Milan Todorovič,
s. r.
Iz sekcije
—s Učiteljskoj sekciji Ljubljana, Frančiškanska ulica. Učiteljstvo Moravske banovine stoji nepokolebivo uz vas i vaš stav u odbrani staleških prava smatra svojim. Želi da u tome ustrajete jer je to na korist celo-kupnog jugoslovenskog učiteljstva a za dobro naroda i države — pretsednik Svetolik Jankovič.
—a Jugoslovenskom učiteljskom udruže-nju — sekciji za Dravsku banovinu — Ljubljana. Napadaji namenjeni sekcijskoj upravi u Ljubljani, pogadaju čitavo organizirano učiteljstvo Jugoslavije. U pravednoj borbi za staleška prava i obranu> svojih drugova solidarno je svama učiteljstvo Primorske banovine. — Primite drugarski pozdrav! — Sekretar: M. Krstič, s. r. Pretsednik: Grego.
—s Učitel jski sekciji Ljubljana. Novi Sad, 13. II. 1936. U tradicionalnoj borbi za jugoslovensku nacionalnu uniju i učiteljska prava pozdravljamo Vas drugarski, jer Vaši napori služe idealizma celokupnog jugoslovenskog učiteljstva. — Sekcija JUU za dunavsku banovinu.
—s Učiteljskoj sekciji — Ljubljana, Frančiškanska ulica. — Naša potpuna solidarnost za borbu koju časno vodite u duhu učiteljskih tradicija a u korist prosvete, učitelja i naroda. Atak na Vas jeste atak na učitelje u opšte u borbi protiv reakcije. Učiteljski ideali i idea-lizam je sigurni pobednik. — Sa sednice uprav-nog odbora, pretsednik Ostojič.
—s Učiteljskoj sekciji Ljubljana, Frančiškanska ulica--Učiteljstvo Vrbaske banovine prateči s pažnjom odobravanjem Vaš rad za opštu i pravednu stvar pozdravljaju Vas da istrajete pod udarcima namjenjenim preko Vas celokupnom učiteljstvu Jugoslavije za napredak škole i učiteljskog staleža za dobro otadžbine — za sekciju pretsjednik Stambo-lija.
—s Skupštini pretsednika učiteljskih društava Ljubljana. Beograd 9. II. 1936. Srda-čno pozdravljamo skupštinu, želimo složan rad za odbranu učiteljskih prava. — Dimitri-jevič, Mirkov, Lazič.
Iz druitev
Vabila
= JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR, DESNI BREG bo zborovalo dne 7. marca 1936 ob 9.30 uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zadnjega zapisnika. 2. Predsednikovo poročilo v zvezi z dopisi. 3. Načela personalne prosvetne politike v JUU. Referent: Šeško.
V slučaju, da se udeleži zborovanja naš g. sreski šolski nadzornik, bomo dnevni red primerno spremenili in se pogovorili o aktualnih vprašanjih narodnega šolstva v našem srezu.
Predsednik: Petrovič Simon.
= JUU ZA SREZ DOLNJA LENDAVA
prenese svoje napovedano zborovanje, ki bi se moralo vršiti dne 7. marca v Beltincih na 4. aprila 1936. in to radi slabega vremena. — Članom (-icam) zamudnikom na plačevanju članarine. Na vsakem zborovanju se obljublja, da bo vsak že poravnal zaostalo članarino, toda do dejanja ne pride. Od samih obljub pa društvo ne more uspevati. Zaostanki pri posameznikih se od meseca do meseca večajo. Tako se kopiči dolg pri sekciji, ki znaša Din 6000.—. Imamo celo za 1. 1934.-35. nekatere člane, ki dolgujejo večje vsote. Ako ne poravnajo te članarine do 1. marca, bomo izvajali sklep zborovanja v Dol. Lendavi in jih bomo poimenoma objavili v stan. glasilu. Polovica članstva je še, ki ni plačalo članarino za 1. 1936. Tovariši, ni treba izgovarjati se, da nimate položnic. Lahko stopite na poštni urad in plačate po položnici na št. 13.165. Upamo, da bo ta opomin zalegel in da ne bo tako brezuspešen, kot je bilo že več drugih. Odbor.
Poroilla
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE
je zborovalo 8. februarja 1936. v Celju.
Zborovanja se je udeležilo 172 članov, t. j. 84,7%. Predsednik je uvodoma počastil spomin zaslužnega umrlega tov. Antona Hrena, organizatorja stanu in njegovega zadružništva ter nacionalnega delavca.
Za tem pozdravlja odličnega pedagoškega delavca prof. tov. dr. Žgeča.
Spominja se desetletnice v Celju sprejete deklaracije, ki je postavila organizacijo na strogo stanovski temelj v izvajanju dosledno le stanovske politike in zaščite vsega članstva, ki je iskalo zaščite pri njej.
Sledilo je predavanje prof. tov. dr. Žgeča: Sociološka študija Haloz. V temeljitem, globoko zasnovanem referatu je predavatelj pregledno prikazal gospodarsko - sociološko strukturo Haloz z diagramskimi slikami.
Po končanem referatu, kateremu je učiteljstvo sledilo z največjim zanimanjem, je poročal predavatelj, da je Pedagoška centrala sklenila prirediti anketo v življenju slovenskega otroka zlasti glede na njegovo socialno
fetanje. Pri tej anketi naj bi sodelovalo učiteljstvo vseh šol.
Tov. Gosak je pojasnil, da namerava poslati banska uprava slične popisnice tudi kmetijskim in gospodinjskim nadaljevalnim šolam v banovini.
Tov- predsednik podaja situacijsko poročilo, nato se obravnavajo dopisi sekcije iii ceiltrale JUU.
V zvezi s temi se sklene:
1. Sreskemu odboru JUU Sisak se ha-kaže iz društvene blagajne Din 100,— za saniranje materialnih stroškov zaslužnega borca ža pravice učiteljstva v savski banovini.
2. Sekcija naj porabi prispevek, namenjen pevskemu zboru, v kritje naraslih izdatkov ob zaščiti materialnih in pravnih interesov svojega članstva.
3. Člastvo sreskega učiteljskega društva Celje ostro obsoja izpade Milojeviča proti predsedniku JUU tov. Dimniku in zahteva uvedbo častnega razsodišča proti Milojeviču.
Slučajnosti:
a) Tov. Gerlanc poroča o Samopomoči za zavarovanje učit. otrok.
b) Priporoča se nakupovanje pri Učiteljski tiskarni, ki nudi članstvu 15% popusta.
Fran Roš, Milena Žagar,
t. Č. preds. t. č. tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA ZAH. DEL je imelo dne 15. februarja 1936 izreden občni zbor v Ljubljani.
Od 98 članov je bilo navzočih 86.
Zborovanje je otvoril podpredsednik tov. Vrhovec Stanko. V toplih besedah se je spominjal vrlega učiteljskega delavca pokojnega tov. Hrena Antona. Pozval je člane, da z eno-minutnim molkom počaste njegov spomin.
O društvenih stvareh je poročal tole:
S svojim pismom z dne 28. i. 1936. je dosedanji predsednik tov. Mikuž Zdravko sporočil. da je odstopil, ker namerava iti v pokoj. ,Na svoji seji z dne 30. I. 1936 je upravni od-(bor sklenil, da se skliče izredni občni zbor, na katerem se izvoli nov predsednik, u Ko je tov. Vrhovec prečital še poslovilno pismo tov. Mikužu, v katerem sie dosedanji predsednik s prisrčnimi besedami zahvaljuje za zaupanje, ki mu ga je izkazoval odbor in članstvo, in v skrbi za učiteljsko organizacijo, priporoča vsem članom udejstvovanje v učiteljskih gospodarskih ustanovah, je tov. Vrhovec predlagal, da mu izreče občni zbor za njegovo nesebično delovanje zahvalo in priznanje. Zbor je ta predlog soglasno odobril.
Tajnica je poročala, da je Učiteljski dom v Ljubljani prosil naše društvo /a posojilo po zmernih obrestih. Na odborov predlog
je zbor odobril 1000 dinarjev brezobrestnega posojila in pristop društva k zadrugi z deležem 100 Din in vpisnino 10 Din. V nadaljnjem svojem poročilu je tajnica navajala: o znani gonji proti ^Našemu rodu«, o redakcijskem odboru za sestavo čitank, o tem, da ni primerno, da išče učiteljstvo posredovanja pri poslancih in strankah za svoje osebne težnje, prav tako pa naj ne hadleguje s prošnjami vodstva naše organizacije v Beogradu, kajti učiteljska organizacija pač ne more podpirati poedin.eev v njihovih osebnih težnjah, s katerimi morejo škodovati ostalim članom naše organizacije, o poslovniku za stanovska častna razsodišča, o podpiranju našega stanovskega tiska z rednim plačevanjem naročnine in pridobivanjem novih naročnikov, o gospodarskem odseku, o snovdnju odsekov za učiteljske zadeve pri raznih društvih.
Kohčno je tajnica prečitala še hekaj dopisov, ki jih je prejelo društvo od sekcije v Ljubljani glede namestitev in premestitev. Ob sklepu je izjavila, da mora biti vse učiteljstvo predsedniku JUU tov. Dimniku hvaležno, da se možato poteguje za pravice našega stanu.
Blagajničarka je opozorila na izreden pojav v našem društvu, da je namreč mnogo zaostankov v plačevanju članarine.
Volitev se je vršila pismeno. Za predsednika je bil izvoljen s 65 glasovi od oddanih 74 glasov tov. Vrhovec, šol. upravitelj na Logu.
V stanovsko častno razsodišče so bili izvoljeni z vzklikom kot sodnika Lovše Anton in Svetlič Ruža, za njiju namestnika pa Tau-čar Ljudevit in Škerle Josipina. Za predsednike je določil zbor Trpina Josipa, Faturja Josipa in Zakrajškovo Albino. Tajnica razsodišča bo Zupančič Nataša, njen namestnik pa Podobriikar Pavel.
Po volitvah je tov. Vrhovec poročal o naših gospodarskih ustanovah in dal na glasovanje odborov sklep, ki se glasi: Odslej še bodo na zborovanjih obravnavali samo tisti predlogi, ki jih bodo izročili člani pismeno odboru tako pravočasno, da jih bo mogel odbor proučiti na svoji seji. S tem hočemo preprečiti, da ne bomo razpravljali na svojih zborovanjih o neprimernih predlogih in o takih, ki so bili že kdaj sprejeti.
Proti predlogu je govoril tov. Grašič. Zbor pa je odborov predlog izglasoval z devetde-setinsko večipo.
Tov. Šmajdek je vzpodbujal člane, naj pristopajo k stanovskim gospodarskim ustanovam, tov. Starman pa je vabil tovariše, naj na vse načine podpirajo Pomladek Rdečega
"križa. S. Vrhovec, preds.
Lenarčič Ana, tajnica.
inozemsko šolstvo m učiteljstvo
* PRAŽKE SKOLSTVI 1935, 146 prinaša naslednjo statistiko: Na 184 praških osnovnih šolah se je vpisalo 45.437 otrok proti 47.440 otrokom lanskega leta. V 98 meščanskih šol se je letos vpisalo 22.013 otrok, lansko leto 23.346. V pomožne razrede se je vpisalo letos 685 otrok, lansko leto 700. Vseh otrok je bilo letos vpisanih 71.807. Vpis je bil na osnovnih šolah za 2003, na meščanskih žk 1333 in v pomožnih razredih za 17 otrok manjši ko lansko leto.
Padec števila otrok na osnovnih šolah je imel tudi za posledico redukcijo 33 učiteljev.
* DEUTSCHE WISSENSCHAFT, ERZIEHUNG UND VOLKSBILDUNG (1935, 189 a 190). Nemški in pruski minister šolstva je izdal 30. aprila t. 1. podrobne smernice za novinarski študij na visokih šolah, kakor tudi podrobni program za študij narodnega gospodarstva in to od 2. maja t. 1. za poedine predmete za sledečih 6 semestrov.
* V DANSKI je po statistiki za šol. leto 1932-33 3706 javnih osnovnih šol s 413.711 dijaki in 456 zasebnih osnovnih šol s 23.567 dijaki. Srednjih šol je 171 z 26.001 dijakom (12.396 dijakinj), 135 zasebnih s 23,787 dijaki. Učiteljskih šol je 7 s 561 kandidatom (174 kandidatkami), zasebnih je 12 s 1122 kandidatoma (537 kandidatk). Na 3 univerzah sta 7372 slušatelja (1249 ženskih) in na 3 ostalih visokih šolah 589 slušateljev (155 ženskih).
4 PÄDAGOGISCHER FÜHRER (1935, 578). Po naredbi wiirtenberškega prosvetnega ministra je bila reformirana učiteljska izobrazba in postavljena na povsem novo podlago. Učiteljski seminarji, ki so obstojali že 125 let, so se ukinili. Učitelji in Učiteljice osnovnih šol se bodo od sedäj dalje izobraževali na visokih šolah za izobrazbo učiteljstva v Eszlingenu. Ta šola ima dvoletni program. Zä sprejem je potrebna srednješolska izobrazba. Predpostavlja se nacionalno socialistično mišljenje in ustrezajoči karakter. V prvem letu morajo študirati v društvenem domu skupaj, y drugem letu pa si lahko svobodno izbirajo stanovanje v mestu. Stanovanja v omenjenem domu so brezplačna, kakor tudi vsi pripomočki za študij.
* IL CORRIERE DELLE MAESTRE (1935, 211) poroča o učiteljskih izpitih v Italiji naslednje: Z dekretom od 28. marca 1935 je razpisalo ministrstvo nov program za praktične učiteljske izpitb. Izpitni predmeti so: I. Italijanščina: kandidat mora pokazati, da de vešč jezika, da pozna vsebino treh del italijanskih klasikov. Kandidat mora poznati ¡podrobno vsebino, kakor tudi pravilno tolmačiti poffleh omenjenih del za literaturo in narod. II. Pedagogika: Kandidat mora pokazati zrelost pojmovanja naloge osnovne šole, poznati mora njen ustroj in organizacijo, učbenike in didaktična vprašanja i ozirom na poedine predmete. Poznati mora avtobiogra-iijo Marka Aurelija, Sv. Auguština, Cellinia
in avtorjev Viča D' Azeglia, Settembinia, Vis-contia Venosta, Coste in De Sanctisa. Naučiti se mora tudi mnogo citatov pedagoških del in avtorjev. V seznamu so navedeni: Komensky, Locke, Froebel, Herbart, Cuoco, Pestalozzi, Laberthonničre, Gentile, G. Vidari, B. Va-riseo. III. Zgodovina in zemljepis. Kandidat mora pri izpitu znati posamezna obdobja italijanske zgodovine do najnovejše dobe fašizma. V zemljepisu mora poznati Evropo in posebno Italijo. (Podroben program je naveden v dekretu.) IV. Fašistična vzgoja s T>o-drobnim programom. V. Telesna vzgoja: 1. Organizacija, ustroj in delo mladinske organizacije Balille, 2. osnovo in pravila zk tičenje in vežbanje v Balilli, kakor tudi podrobnosti o izpitu, za kar služijo publikacije, ki jih je izdala Balilla. 3. Fiziološka in vzgojna korist Balille za. dijaštvo. Kandidat mora pokazati zrelost tudi s praktičnim nastopom. VI. Vero-nauk: Evangelij. Zgodovino Don Boska. Poznati mora vsebino katekizmov za IV. in V. razred. VII. Literatura za mladino in naraščaj. Kandidat mora vedeti za vso omladinsko literaturo, poznati vsebino in vzgojno vrednost. V postev pride vsa mladinska literatura v prozi in poeziji, zgodovinska, zemljepisna, literarna, umetniška in didaktična.
•
Mali oglasi
Mali «glasi, ki služijo t posredovalne in socialne namene Občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'-
■ ¡
•T
FR. P. ZAJEC
lipriiia optik
LJubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, Jčlpalnike, barometra, toplomere, risalno orodje, mikroskop«, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnina i» »rebrnine. Ceniki brezplačno.
s
■
H m'--
==
H m
m ■
1 m §Ü
■ M
■
m = ñ
Avgust Agnola
LJUBLJANA
TTRSBVA CESTA ST. 10
Teletom 2471
Zaloga »tekla, porcelana, kamenine, zreal is iip. Kompletne opreme u re-»tarraeije, hotele, goitilne, kavarn« in ban tei sa aploino gospodinjatvo. Lakimnl predmeti.
Novosti na knjižnem trgu
—k Razpis dveh literarnih nagrad. Podpisana založnica naznaiija, da je izšla napovedana filozofska knjiga »Svetozor« izpod peresa zdravnika dr. Fr. Derganca. Knjiga podaja hamesto doslejšnje individualistične metode osnutek nove, kolektivne (sotrudnorazvojne) metode, po kateri noben posamezen pisatelj ne zmore sam celosti znanstvene naloge, rnar-več le sodeluje s pobudo ali skromnim prispevkom. Da se kolektivna metoda vdomači tudi pri nas na vseh teoretičnih in praktičnih toriščih, razpisuje založnica dve nagradi po 2500 Din za dva najtehtnejša kritična prispevka. Natisnjeni referati naj se pošljejo do Binko-šti 1936 na naslov založnice (Frančiškanska ulica 6). Po potrebi se rok podaljša.
Ljubljana, 17. februarja 1936.
Učiteljska tiskarna.
—k Prva monografija o slovenski zemlji.
V založbi Slovenske matice je kot izredna publikacija pravkar izšel 1. zvezek široko zasnovane monografije »Slovenija« izpod peresa univ. prof. dr. Antona Melika. Prvi zvezek obsega 402 strani s 120 slikami in tabelami ter tremi kartami, od katerih je ena dvobarvna. Prvi zvezek obsega naslednja poglavja: Geografski značaj in geografsko-politični položaj Slovenije, Površinsko lice, Podnebje iii vodne razmere, Rastje in živali na našem ozemlju, Potek poselitve. Z drugim zvezkom, ki izide spomladi in bo približno enako obsežen, bo Naključen splošni geografski opis Slovenije. S tem delom dobimo prvi geografski opis vsega ozemlja, kjer prebivajo Slovenci strnjeno, neglede na državne meje. Subskribenti dobe izišli zvezek broširan za 120 Din, vezanega za 134 Din, dragi .za 140 oz. 160 Din. Knjiga, ki je važna še posebej za znanstvenike, učitelje, šole, gospodarstvenike, politike, časnikarje, se 'naroča pri Slovenski matici, Ljubljana, Kongresni trg 7.
KNJIGE »KMETIJSKE MATICE«.
Kakor že vrsto let, tako smo se tudi letos razveselili knjig Kmetijske matice.
Štiri lepe knjige nam poklanja naša edina kmetska književna družba.
Prikupna in v vsakem oziru zanimiva za našega čitatelja bo knjiga Novo kmetstvo, ki jo je iz češkega izvirnika lepo presadil k nam France Gerželj. Vprav na tem polju smo doslej občutili v naši književnosti občutno praznino.
Preprosti, poljudni način pisanja in raz-motrivanja o vprašanjih, ki danes zanimajo vsakega podeželskega človeka iii sploh vsakogar, ki se zaveda, da je podeželje mozeg naroda in poglavitni temelj njegovega obstoja, bo vsekakor pridobil knjigi brez dvoma širok krog čitateljev. Brez znanstvene navlake, a vendar s potrebno resnostjo podaja knjiga v štirih poglavjih nekako kfnetsko sociologijo, sicer v skromni, a vendar poučni obliki. Ker se pri takem spisu ni mogoče popolnoma izogniti izrazom, ki so nešolanemu čitatelju tuji, je prevajalec storil prav, da je knjigi dodal primeren slovarček tujk. Tako smo uverjeni, da jo bo s pridom in umeva-njem lahko čital tudi tisti naš kmetski človek, ki mu je žulj malone edina šola.
Zlasti za sedanje razmere je dobrodošla tudi strokovna knjiga ing. Vinka Sadarja Lan in konoplja.
Kakor v uvodu naglaša pisatelj sam, je napisal to lepo delo zato, da bi se pri nas poživilo lanarstvo. V času hude gospodarske stiske je hotel kmeta opozoriti na rastlino, ki mu je nekoč donašala lepe dohodke.
Obsežna tvarina je obdelana tako pregledno in nazorno, da po knjigi z veseljem lista in jo prebira celo človek, ki mu je kmetovanje samo še lep spomin na otroška leta. Od zgodovine lanarstva se čitatelj sprehaja po vseh lehah te gospodarske rfjive in pride nazadnje prav k tkalcem, da že lahko kar naroči platno za balo. Prijetno osvežuje besedilo vrsto narodnih pregovorov in rekov. Knjigo krasi obilo lepih in nazornih slik in črtežev.
V leposlovni matični knjigi se nam je to pot predstavil goriški rojak in znani slovenski pisatelj France Bevk. Pod skupnim na-
slovom Samote je zbral tri značilne krajše povesti, ki nosijo v sebi vse značilne lastnosti Bevkovega pisateljskega daru. Prepričani smo, da jih hodo čitatelji sprejeli z zadovoljstvom. Saj Bevka kot pisatelja odlikuje marsikatera lastnost, ki odpita in utira pot k čitatelju: bistro zna opazovati, prijetno oblikovati in neizumetničeno povedati.
Kot četrta knjiga je izšel Koledar za leto 1936., ki je po opremi in obsegu bogatejši mimo dosedanjih.
Izvirne risbe je oskrbel akad. slikar R. Šubic. Od naslovne slike do malih vinjet v knjigi je vsaka risba zaSe Zanimiva mojstrovina, polna žive domačnosti in prijetne toplote.
Razen teh krasi Koledar še lepo število drugih slik iz domovine in od drugod.
V pestri vrsti prispevkov bo našel brez dvoma vsak čitatelj kaj primernega zase. Strokovni sestavki, razgled doma in po svetu, in še marsikaj, zlasti ¿a poročila o Abe-siniji, ki danes zanima vsakega človeka, vse to bo Koledarju zagotovilo, da ne bo obležal zapraŠert in pozabljen kje v kotu, ampak ga bodo ljudje z veseljem čitali. To pa je ono, kar hoče in mora vsaka dobra knjiga začeti.
Ker Kmetijska matica tako vestno vrši svojo nalogo, je upati, da se bodo tudi dosedanji naročniki zavedali svoje: Pridobiti Kmetijski matici novih naročnikov. Nihče naj ne prezre besedi S. Gregorčiča, ki so kot vodilno geslo v opomin postavljene na naslovno stran Koledarja:
»Kar mož nebesa so poslala, čla večnih nas otmo grobov, vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov.«
—k Knjige Kmetijske matice. Ker je prva naklada knjig pošla, naj tisti naročniki, ki knjig niso prejeli pred božičem, oproste. Zdaj je dotiskana tudi druga naklada in medtem že odposlana naročnikom. — Naročnina znaša 20 Din, po pošti pa 24 Din.
—k »Za pridne roke — za vsako nekaj«.
Minili mesec je izšla pod tem naslovom v zbirki »Za pridne roke«, ki jo izdaja založba revije »Žena in dom«, že peta knjiga ročnih del-— V tej knjigi je cela vrsta vzorcev za razna kvačkana in pletena oblačila, ki jih bo izkoristila lahko vsaka, če je pazljivo in z zanimanjem predelala prejšnje knjige, v katerih so bili podani osnovni pojmi kvačkanja, pletenja, šivanja in vezenja. — Knjiga stane 30 Din. Naroča se pri upravi »Žena in dom« v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10.
—k »Naša volja«, glasilo jugoslovenske omladine. List s tem naslovom je pričel izhajati v pričetku šol. leta 1935.-36. in je namenjen predvsem srednješolski mladini in ostalim v isti starostni dobi. List »je strofo nepolitičen v smislu dnevne politike, skuša pa izoblikovati našega omladinca v pravega nacionalista in državljana, ki se mora že v tej starostni dobi zavedati dolžnosti, ki jih ima danes in ki ga čakajo v dobi, ko stopi v življenje kot svoboden in neodvisen državljan.«
—k Škola skijanja za djecu od prof. Jan-koviča in s predgovorom ban. šol. nadzornika D. Bogunoviča vsebuje: metoda skijanja pri otrokih, skijaška obleka in potrebe, prva pomoč. — Obseg 20 strani. Cena Din 6.— za komad. Naroča se na naslov »Telesno vaspita-nje«, Zagreb, Sinkovičeva ul. 6.
—k Telesno vaspitanje Jugoslavenske školske omladine Št. 5., 1.1935.-36., prinaša snov za telovadbo in tudi članke o zgodovini telovadbe. Izhaja mesečno. Letna naročnina Din 30.—. Naroča se pri lastniku lista: Dušan M. Bogunovič, Zagreb, Sinkovičeva 6.
—k 6—7 broj Telesnog vaspitanja — jugoslovenske školske omladine. Iz štampe je izašao 6—7 broj Telesnog Vaspitanja jugoslovenske školske omladine, koga ureduje ban. škol. nadzornik D. M. Bogunovič. Taj broj donosi vrlo opširan članak o obveznom tjeles-nom odgoju omladine, a zatim život i rad zaslužnih športskih radnika, dalje metodski ob-radenu jedinicu »Kiša pada«, članak » Škola skijanja za decU«, »Rad, radnici i tjelesno vježbanje«. — Telesno Vaspitanje je j edini školski list koji se bavi svestrano pitanjem tjelesnog vježbanja školske omladine od osnovne škole — do univerziteta. — Godišnja pretplata 30 Din. Administracija: Sinkovičeva ulica broj 6 (Zagreb).
tannn
umuB
KNJIGARNA
»UČITELJSKE TISKARNI«
ragistrovana zadrug« s om«J. zavaza
L i u b I i a n a
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidnel Postrežba točna!
bi
FranCiikanska ulica it. 6
PODRUŽNICA MARIBOR, palata banovlnska hranilnica
Izdeluje diazo - amoniak - papir „JASNIT", za kopiranje načrtov, ki je edini 100% domač izdelek te vrste v državi!
jtln.
»Sir
485300010101010223004848230223482300020253530100534853230200010053
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si