AITP DI1TEIBUTED UNDP POMIT (No. 56Q lUTMUlIlIP W Hi ACT OF OCTOBER 8. W7. 0» fttSAt THE POgT OFFICE OF NEW Y01K, H. Y. By Order of the President, A. B. Burleson, p. M. Pen Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja sa vse leto..........$6.00 Za pol leta..................8.00 Sa Hew York caio leto.... 8.00 Za inozemstvo celo leto ... 7.00 GLAS NARODA slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Duly in the United States. Issued every day except Son ys and legal Holiday. 75,000 Readers. "VI iisucu V TELEPON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, 8ej ptember 21, 1903, at the Post Office at New Vork, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEPON: 4687 CORTLANDT. NO. 120. — fiTEV. 120. NEW YORK, FRIDAY, MAY 21,1920. — PETEK, 21. MAJA 1920. * VOLUME xxvm. — LETNIK XXVin. ANGLEŽI SE UMIKAJO IZ PERZIJE. ANOLUA IZJAVLJA. DA NI VEZANA BORITI SE PROTI BOLJ. 6 E VIKOM V'PERZIJI. — IZJAVA BONAR LAW A. — POLOŽAJ SE JE IZPREMENIL IZZA PODPISANJA ANGLEŠKO PERZIJ SKEGA DOGOVORA. London, Anglija. -O. maja. — Angln-perzijska po nib a ne na* lnjf« Angliji obveznosti z o/.irom na boljicviiko invazijo. — jc iiro-tovil danes v poslanski zbornici Andrew Bonar Uw, vladni voditelj. Bonar Law jc podal to izjavo v odgovor na stavljeno vprašanje. Invazija Perzije ter zavzetje Enzeui od strani boljševikov, od' k«*lcr so se umaknile angleške čete. je povzročila tukaj veliko vznemirjenje in poliaj v Bližnjem iztoku je skrajno resen kot se avtori-1;'tivno izjavlja. Listi vprašujejo, kuj namerava storiti angleška vlada vsprieo dogovora a Perzijo, ki je bil sklenjen preteklo leto ter m- glasi, da nalaga pogodba Angliji veliko moralno odgovornost, ee~ prav ni soglasno s pogodbo Anglija dolžna braniti Perzijo /. orožjem. — — Polovica prebivalstva Perzije dvomi o dogovoru z Anglijo in druga polovica živi v prepričanju, da pomenijo naše obljube aktivno pomoč. — pravi Times. Ta čaN^pis ostro napada angleško vlado radi njenega preteklega »tališča napram Perziji ter pravi, da nima nobene jasne in praktične politike >*'duj, k«i so pričeli boljševiki z ivazijo. s katero so že dolgo čaaa pretili. — O perzijskem vprašanju, — dostavlja list. — se ne more raz* pravljati brez omenit ve .Mezopotamije. Mi nismo pripravljeni privoliti v nobeno uravnavo, ki bi naložila angleškim davkoplačevalcem stroikc, da držimo Mezoptamijo do Mosula. <.'e bomo prijeli tam vrtati petrolejske vrelce, jih bo treba obdati z nevtevilnimi četami in zavarovati bo tudi treba ves perzijski bok. Drugi listi pravijo, da se je položaj bistveno izpremenil od one* ga časa, ko je bil po i pisan angleško-perzijski dogovor in to vsi cd i otranjegu poloma v Transkavkaziji. Boljševiki so zasedli Aserbej-iLžan, (ieorgija je sklenila političen dogovor k sovjetno H u si j o in tudi Armenska je poslala v Moskvo eniisarje. da se pogajajo glede t-tirnega dogovora. Poročila, da ao bili v Armeniji vstanovljeiii kra" jeMii sovjeti, so prihajala tekom vsega preteklega tedna. Nekateri krogi domnevajo, da bodo boljševiki najbrže skušali prodreti do Teherana, kajti nikjer ni niti angleških niti perzijskih •"■« i. k bi bile doMi močne, da se vstavljajo napredovanju. Kakorhitro In ilrtkpeli v perzijsko glavno mesto, bi del prebivalstva brez dvoma stopil na njih stran. Perzijski šah se je vrnil s svojega evropskega potovanja pretekli ponedeljek. NIZOZEMCI SE BOJE BOLJfiE VIKOV, FRANCIS BO ODSTOPIL. Haag. Nizozemsko, ' ). maja. — Oh mejah Nizozemske so postavili takozvano črto smrti, preko kale-re ne mo**e nihče priti, razen |hi glavnih eestah, železnicah ali vod" ni poti. Vsakdo, ki bi se aoper-Mavil temu, Im» ustreljen, rc m1 ne bo hotel vstaviti. To je le ena izmed ostrih «nl_ redb, katere mo bile spr»jete pred kratkim, da se prepreči ponovno prihajanje holjševikov na I Inland sko. t-nik jc bil prisiljen sprejeti ruske predloge nakar je angleška posadka zapustila mesto. Po mnenju tukajšnjih listov j«-namen ruske politike podminirat i in uničiti angleško nadvlado v Perziji. Posledice tega ruskega koraka bo čutiti tudi v Indiji. JEJO AEROPLANE. POMANJKANJE NOVI KABINET V PREMOGA JUGOSLAVIJI IN ITALIJI Po celi deželi je veliko pomanjka. Nitti je znova prevzel minif.tr&o nje in stavka železničarjev je za. predsedstvo. — V Jugoslaviji je prla veliko naprav. Vcsnič na krmilu. Pregled položaja premoga v Bel grad, Jugoslavija, lt>. maja. različnih delili dežele je vprizoril Regent je sprejel resignaeijo Pro" list Coal Trade Journal, ki izjav tičevega kabineta. Nova vlad >e- Ija da je stagnacija na železnicah stoji i/, sledečih članov: minis r vzrok ostrega pomanjkanja pre- ki predsednik Vesnič; notranji mi- moga vsled katerega so bile veli" nister Davidovič; železniški mini- ke industrijalne naprave prisil je- ster Korošec; pravosodni minister ne zapreti svoja vrata, česar po_ Trifkovič: minister vere Marinko* sledica je bila zopet veliko pove" voč; finančni minister Rtojanovi«'; čanje cen. zunanji minister Trumbič; mini- List pravi, da ni na newyor- ster gradnje oca Jovanovič; mi" šekm trgu uikakega izboljšanja z nister prosvote Svetozar Pril»ive- oziroin na premog, kajti prev;iža- vič; poljedelski ir;nister »Tanko^ic; nja premoga jc zelo počasno in trgovniski minister Ninčie; mini- nezanesljivo. ster agrarne reforme Križman; Trg v Philadelphiji jc baje ze* vojni in mornariški minister Vran lo vznemirjen. Nikakega premoga ko .Jovanovič; poštni minister ni na razpolago iu cene rastejo Drinkovič; minister gozdov in neprestano. Vsi pomoli so preoblo- rudnikov Kovačič; minister un- ženi z blagom. rodnega zdravja Kafajlovič; ltiini- Veliko je tudi pomanjkanje ster za socijalno politiko Vekoslav premoga v Hostonu. kjer plačuje- Kukovec; minister prehrane dojiljo rekordne eeiie^ za male množine London, Anglija, 21. maja. — premoga. Iz Rim« poročajo da se je Nit*iju Pri splošnem pregledu obupne* posrečilo sestaviti nov kabinet, ga stanja v katerem se nahaja tie- Sestoji iz sledečih članov: miui- žcla, pravi ta lLst : strski predsednik in notranji ml" Napori, tla se izognemo učinkom polovične paralize transpor-taeijc, so bili le deloma uspešni v premogarski industriji. Prenapol" idster Niti, zunanji Seialdin. vojni Bonoini, mornariški iseelii. za javna dela Na v a. naučili Torre, zakladnice Schanzer, finančni Ales- JAPONCI V SIBIRIJI. CARRANZA BEŽI V GORE. "SUSQUEHANNA" NE ODPLUJE Za potovanje v arniki, na katerih je r '~adno potovalo največ naših rojakov, ne vozijo. Kadar bo ta ttavka končana in se bo zopet pričel redni potniški promet, toni o naznanili v "C las Naroda". Vkled te sfivke je za Jugoslovane odprta samo Cosulieh proga, katere parniki vozijo v Trst. Pa tudi tu so se pojavile ovire; paril k "Susquehanna", la M bil imel odpluti 12. maja, je sopet preklican, tako da od parnika "Argentina", ld odpluje 5. junija, pa do panika "President Wilson", ld odpluje 8. julija, nimamo na ras-polago nobenga panika. Oni rojaki, katerim smo sporočili, da smo za nje preskrbeli prostore na "HusqUehanui", naj tedaj ne pridejo ▼ New York ▼ juniju, kakor jim je bilo naročeno, temveč šele okoli 4. julija, ker smo jih vpisali ca parnik 44President Wilson". Vsem onim pa, ki to bili namenjeni v kratkem odpotovati v Ju* C osla vije, svetujemo, da ostanejo na tvojih mestih iu pri svojem debi, dokler ae bomo v nažem lisu sporočili, da so se razmere kaj isboljial« in je potovanje sopet odprto. MM Uradnike r.a Ellis Island 11 je včeraj zelo presenetilo par prise- __ ,, , J . . 1 .. , f. Mexico City, Mehika, *20. maja. heneev, ki so imeli seboj velike . - v * 1 • ^ i Predsednik t arranza se je v »vote denarja. Na otok je dospela priprtja Španska z dvema "P"«*™ »voj.h pristašev sinovoma in pokazala 10.000 do- nahaJal v torek v ,,eki n«*natni larjev. Neka Armenka je imela"vasl 8eveni°

___skira pustinjam, katerih ni mogel 'predsednik Hucrta zavzeti leta VABILO 1914 po kampanji, ki je trajala na plesno veselico, katero priredi Vei~' kot e,,° SIovensko-Hrvaški Narodni Dom Generala Blanco in Marici sta soboto zvečer 22. maja. Mjud" zaP«stil« begunce ter sc vdala rc- v soboto zveeer 'ZZ. maja. no vabimo vse Slovence iz Hostet-ter, Whitney in Baggaley in bližnje okolice, da se mnogotevilno vdeleie te veselice. Cisti dobiček je namenjen našemu Domu. Na o. menjeni prireditvi bo igrala Youngstown godba na pihala. Torej vabimo, da se polnostevilno vdeležite te vesliee. Na veselo svidenje r sobqto zvečer. volueionaroim četam. Pariz, Francija. 'JO. maja — Vse nemške tovarne, ki so tekom vojne !?0,"e izdelovale aeroplane, obratujejo sedaj s polno paro ter skrbno pri" krivajo svoje proizvode. Vsled te-*?a ne iz«lela niti ena tovarna cue* «u celega stroja, temveč le posamezne k«»s«\ katere je lahko se" staviti v cele stroje na kratko obvestilo. Nemške Zepelinovc naprave so zoposlene v sedanjem času z izdelovanjem novih mogočnih zračnih ladij, za katere so bile zgrajene posebne lope v Friedrichshafen ob Bodenskem jezeru. Dnige tvrdke pa pridno izdeljujejo ter preisku-šajo mogočne stroje za aeroplane. njenost se nadaljuje in vsa želez-j sin. niška iztočiaea so zapostavljena, j Druga mesta zavzemajo mini-Preinikanje voz se vrši počasi in stri Beritini, Imieeli iu Fera. povratek praznih voz v premogovnike, je tako zakasnjen, da je o-težkočeno ne le normalno poslovanje rudnikov temveč tinli mi«»i ~ 1 " industrij, ko j ih obratovanje je od-j Honolulu, Havajsko otoeje. *J0. vistio dpremoga. maja. — Japonski vojni urad je 'Frank Burns, podpredsednik'objavil, da se je prvi oddelek ja-velike firme Burns Bros., je izja" ponskih čet izkrcal par milj južno vil naslednje: od Nikolajevska dne 15. maja 1er — Mi imamo dov'olj zalog ter pričel s svojimi operaeijami proti tudi dobivamo dosti premoga, da boljsevikom. zadostimo sedanjim potrebam. | Tako pravi kablogram iz Toki-Vendar pa ne dobavljamo svojim ja katerega je dobil japonski list odjemalcem nie več kot potrebi^ Nlpi židži, ki izhaja tukaj, jejo za neposredno uporabo. Ce dobimo naroeilo, za sto ton, doba" vimo le pet ton, razen v slučajih, kjer je to neobhodno potrebno. Na vsak načni pa si prizadevamo dobiti toliko premoga kot le mo. Sedaj plačujem . od 250 do >00 dolarjev za ladijski tovor pre" inoga iz South Ambov. Normalni stroški znašajo 75 dolarjev za ladijski tovor. Jasno je, da upliva to na podrobne eene premoga. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. NOVA AMF.RIŽKA NAPRAVA NA JAMAJKI. Kingston, Jamajka, 20. maja. • Zakonodajni svet je sprejel predlogo, ki določa, vstanovljenje centralne tovarne, vredne en miljon petstotisoč dolarjev, ki bo v rokah Amerikancev. Družba sc bo pečala s proizvajanjem sladkornega trsa. Za delo potrebni stroji bodo prišli iz Anglije. FRANCOSKI PARNIKI ZOPET VOZIJO ŽELEZNIŠKA STAVKA V HARTFORD. Harford, Conn., 19. maja — Stavka zaviračev v tukajšnih skla diščih in kolodvorih Xew York. New Ilaven in Harford železnici, st je končala včeraj, kajti skoro vsi možje, ki so pretekli ted»'n za-stavkali. so se vrnili na delo. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je ra-sedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantiramo sa vsako pošiljatev, toda sa kake mogoče samude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir____$ 3.00 100 lir____$ 5.70 300 lir____$16.50 500 lir____$27.50 1000 lir____$54.00 Denar nam poslati je najboljše po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft. Tvrdka Prank Parniki francoske proge prično prihodnji teden zopet z vožnjo v Havre. Pamik "FRANCE" odpluje 29. maja. Odhod drugih parnikov bomo pozneje naznanili. Kdor bi želel potovati s "FRANCE", naj se takoj prijavi ter naj bo t našem urad ti najkasneje v sredo, 26. maja zjutraj. Premislile dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožeje listke, i Sedaj živimo t času negotovosti in slorabe, vsak skuša postati bitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in sakot* oi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo ▼ denarnem prometu nepričakovane za* preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malini neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne poiiljafve se sadnji čas primeroma sedanjim r&4» ▼ Evropi dovolj hitro in sanesljivo izplačujejo. 900 kron $2.40 1,000 kron $ 7.70 400 kron >... $3.20 5,000 kron >... $38 50 600 km vw» $4.00 10,000 kron ----- $75.00 so veljavno do dno, ko so nadomestijo s drugimi podati j« najbolje po Domestic Postal Money Qrdst GLAS NARODA, 21. MAJA 1920. •LAINARODA LV. Francozi zapuščajo Frankfurt NYkor jo živel u> ki francoski kralj, ki j» s številnimi tisoči mojih moil splezal po nekem griču navzgor ter nato zopet odkorakal j Ki griču navzdol. Na zunaj j«' izpraznenje Kraukfurta, Darm-sladta, ilomburga ju iJunaua od strani francoskih čet, katerim po-\*Jjuje irt-mral l>ego?itte, preecj stično oucnta manevru. Kljub težim pa obstaja med clx ma precejšnja razlika. Francozi so vkorakali v Frunkfurt, ker so Nemci kršili sklenjen dogovor ter koncentrirali velike vile v Ruhr okraju. Francozi so zapustili Frankfurt, ker ho NVmei »»krčili »voje armade ob Ruhr do dovoljen** -ile. Mogoče je najti kake franeoske aneksijouiste, ki bi radi os»ali v Frankfurtii prav kot j< najti številne ameriške "liberalce", ki bi rjidi videli, da bi Knuicozi ostali v Frankfutm, v namenu, da na ta način opravičijo svoje kričanje glede iiuperijalizma. Glavna sila tranco»kegu javnega iiiienja pa «*slaja nadalje hladna napram wUek*eij<>t:i>»toui in francoske čete sa držale oLljubo. katero j«» dal ministrski predsednik Millereud, ob času, ko so pričele napredovati v Nennijo. Ostale so \ Frankfnrtu dokler se jih je potrebovalo ter nato oil šle. Potom sv je ura napredovanja pa so obvestile Nemce, tla ne more iti proces u^j>n stanega kršenja pogodbe brez kazni naprej I rez konca in kraja. ( ;*ti uspeh cele episode je bil, tla so morali Nemci priti do s|k>z;iim ja. da se pričakuje od njih, da drže svojo I cscdo, iti da se jim be naložilo kazni, če bodo neprestano kršili svoje si o ve*ue obljube. Obenem pa se je Nemcem tudi vsililo spoznanje, da se ne bo v nobenem ozirti omejevalo pravice Nemcev, če se •bodo držali mirovne petrodbe tako kot je bila sklenjena. To j.- bil nauk. U.iterepa je Nemčija nujno potrebovala in je tudi mogoče, tla je imel »lobre posledice tudi v drugem oziru iu v drugih deželah. 4 £ • v . t __ K dogodkom v Nemčiji. Nemčija preživi)-, hude čase. Toliko spozna vsak. kdor čita j>*>-jo.'ila. Mnogo težje i>a je reci. kakšen je v resniei splošni položaj, kajti slika se neprenehoma kaleidoskopično menja; razun tega si ni l. hko napravili občen pregled po vesteh, ki se tičejo večinoma lokalnih dogodkov, napravijo včasi mogočen \sti>k. pa so za splošno »itanje morda vendar le postranskega pomena. Priznati se mora, di» ni v kaosu, ki nastane v revolucionarni de-?eli, lahka naloga opažati vv dogodke in jih spoznavati v pravi luči. In pri tem pa moti tudi dejstvo, da sd pri vsakem pok ret u v današnji Nemčiji din-kino ali indinktno angažirani socijalisti, med meščanskimi poročevalci pa ni o nobenem predmetu neznanje tako bplo&iio, kakor o sooijalizmu. Rusija in Nemčija, sta v tisočerih rečeh različni deželi. Različna sta tudi naroda. !'<> tem sodeč bi bilo pričakovati, tla razvije btvar v Nemčiji vse drugače kakor na Ruskem .Dogodki pa silijo v eno smer in to dokazuje, da ne odločuje v takih historičnih dramah, kar so buržoaški etičtrji vedno postavljali v. prvo vrsto, ampak- tla »o razmere zlasti gospodarske razmere predvsem merodajne. Razlik« sc. najdejo v dcajlih; na to vpliva tisoč razlogov. Ali kjerkoli je družabni sistem razvit v smislu kapitalizma do gotove višine in so iazredna nasprotja strogo detertuirana, tam dobi v naši dobi vsaka revolucija soeijalcn značaj. To je nauk. Obenem pa je, kakor smo dejali, tudi resno svarilo. Revolueije niso dejanja posameznikov, ampak plod razmer. Revolucionarjev je na svetu vedno dovolj. Vsak čas se najdejo med njimi fanatiki, včasi čudovito idealni ljudje, pripravljeni na vse: in pozivov na revolucijo prihaja od njih mnogo več, nego bi človek mislil. Prav tukaj se pa kaže zmota enostransko individualističnih teorij. Iz takega fanatizma se porod i kakšen atentat, kakšen puč. nikdar pa ne revolucija- 1'«»' pu nastane ta neizogibno, kadar jo povzroče razmere, fieakcijonarji, ki se znašajo na moč zatiranja in na nspešuost sile, so pri tem na najbolj napačni poti. Pritisk ne prepreči revolueije. ampak jo pospešuje. In oviranje naravnega razvoja je najbolj odgovorno za tragične prikazni, kakršne opažamo pravkar v Nemčiji. V Nemčiji sedaj marsikaj spominja na pretekle dobe ruske revolueije. Včasi izgleda, kakor tla bo tudi končni rezultat tak, kakršen je bil v Rusiji. Pri tem pa imamo svoje pomisleke. Že tekom vojne smo imeli priliko konstatirati, da ni Nemčija tuko do jedra socialistična, kakor se je navadno trdilo. Socialistična stranka je imela pred vojno na voliščih velike rezultate: število njenih glasov je imponiralo in pri teiu so ljudje pozabili pravilno šteti. Prezrli so. tla so tudi druge stranke dobivale glasove, na milijone, in da je manjkalo socijalistom še mnogo do večine. Zlasti pa s.» prezrli, da ne pride vsak glas za socialističnega kandidata od socialista. ampak pogost »111 a le od navadnega nezadovoljnega, ki "jim bo že pokazal" s tem. da glasuje socialistično. Nezadovoljnost jo vojna gotovo zelo pomnožila. Ampak drugo je vprašanje, v koliko je razširila socializem. V strelskih jarkih se je lahko nabavljalo in preklinjalo, ne pa študiralo. In nato se ne sme pozabiti: Socijalizma ni brez znanja. Nezadovoljnost ni socialize m. Punt ni socializem. Strast ni socializem. Socialist more biti le tisti, kdor razume socializem . Nezadovoljnost brez zadostnega razumevanja problemov in brez primerne izkušnje pa pripravlja tla za take dogodke, kakršne opažamo sedaj tudi v Nemčiji. Mi pa nikdar n* pozabimo-. Iz neznanja se porajajo največje kriz« in tragedije. Za to nam je dala žalosten vzgled že Madžarska, kjer je manjkalo najnujnejših pred|»ogojev za komunizem. Renneijev govor ▼ avstrijskem parlamentu Prelat Hatiser otvori sejo avstrijske na rt-d ne skupščine, ki preide takoj na dnevni red. t. j. nadaljevanje generalne debate o državnem proračunu. Državni kaneelar dr. Rentier je meti drugim izvajal: Z energijo 141 previdnostjo sta narodna skupščina in po njej izvoljena vlada, podpirani po obth večinskih strankah. vodili mlado državo do tre-notka. ko more prvi parlament republike obravnavati prvi proračun. IV t«» dejstvo samo je u-speli nove države. Ako si vlada listi zase skrouieu del zaslug, smalra. tla je storila to, ker je dejanski izvedla načela, ki so v instituciji narodne skupščine same. Sistem, ki ga zastopa vlada, označuje državni kaneelar kol ' vlado po zaupnikih organiziranih mas v mestu in na deželi ne pa kot vlado z birokracijo, policijo in militarizmom kot uradno vlado. Državni kaneelar našteva nato tlela, ki jih jo izvršila koalicija in njena vlada. Skupno delo je preprečilo državljansko vojno iu s tem gospodarsko uničenje Avstrije. Glede na zunanjo politiko izjavlja državni kaneelar. da upa. da bo narodno skupščina sklenila pristopiti k zvezi narodov, tla pridobi zakoniti forum, pred katerim bo mogla zastopati svojo srčno željo: priklopitev k Nemčiji. V duhu sprave narodov je ponovno od SI o dposlanst vo vlade v Pariz. Zunanji urad se je odločil, tla zaključi preteklost, polno nespora-znmljenj iu zamotano v obojestranski) nesrečo, iu da nemeri pot v Prago, da se začne drugačna prihodujost. Cehoslovaška re-.. „ . j publika nam je prišla do praga alls. \ sake-1 . , ... nasproti m uspeh pogajanj je pokazal. tla kljub prevratom obstaja med obema sosednjima repu .. , , .... ... , .... blikama mnogo skupnih interesov ui. kaka politika se vodila pod protektoratom te dinastije napram , .. , . 1 • 1 * 1 •• i » _. . m nalog nasi m takratnim slavja! *>Rin< ><>-tdnj;m državam. Kazni procesi. razne zlobno izmišljene afere pričajo o t*.m dovoljno. Zato smo tudi v dno svoje duše prepričan?, da se ni takratni cesar Franc -ložef prav nič pomišljal, ko je podpisal vojno napoved Srbiji. In če se je kaj pomišlijal. je to storii le iz strahu pred rusko mobilizacija. — Mar-eutti popisuje razpolož« nje, U: je vladalo 2S. julija leta 1014 na cesarskem letovišču v isehlu. Spočetka se najnovejši dogodek, mobi- iimaslmtauska Ustanovljena 1. 1898 SCutol. dfrimnta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Predsednik: It I HA EI- ROVANS«*, Bok 2U, Conemaufb, Pa. Pod pred sed.: LOUIS BALA NT, Box 106, Pear Avenue, Lor*In, O. Tajnik: JOSEPH PISHLEK. Bj, Minnesota. Blagajnik: GEO. L BROZICH, Ely, Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnln: LOUIS COSTELLO, Salida, Cola Trlisinl Zdriraft, Dr. JOS. T. GRAHEK, M3 R. Ohlp Street, N. 8., Pittsburgh, Pa. GREGOB J. PORENTA. Box 17«, Bit Diamond, Wash. LEONARD SLABODNXK, Box 480b Ely. Minnesota. JOBS BL'PNIK, S. B. Box 24, Export Pa. Vnnkinja gen. Granta — predsednica Ameriškega Centralnega Od' bora za rusko pomoč. Kaj je napotilo bivšega cesarja, da je podpisal vojno napoved Srbiji? V dobi ko pošiljajo razne o*-ebe. ki >o stale v večji ali manjši bližini s krogom odločujočim t» vojni, svoje nifinoarje v svt't. napisal tmli ltiv-i Ki Mir .lo/.ofov adjutant lutroii Marjrutti svoje nit'inoarje, i;i jih pri'i.i^a tržaški **I1 I*ift-t>lo tlflla sera". s«*veda rooramo računati > uri<, da j" mar>ikatera ln-vu« v tt*h in enakih iiiemoarjili nai»i">ana j><,t' priii^kom nastalih ra/nicr in zato jih mo-lamo smatrati iiiar.-tikcdaj kot napi silit- i;otovim naiueiiom. bodisi i-a se >kn>a na ta J:a« Ix- ]»tik;tXiiti veljavnost j»i><*a ali pa da se hoi-e n.veljabiti pi^e«.- v iiovt iii režimu. Zato sprejemamo tmli razkritja te-i «_ a bivšejra avstrijskevi.Šjejra ofieirja — enm irrano l.on Slavljanu bivše avstrijske mtniarhije je znano, v koliko nam je bila bivša habsburška dinastija naklonjena in da ni zamudila trenutka, pritisniti m - oh tla. :iko j. to bilo le mojroee. Znano je tu- m naiojr. V istem namenu so se začela pogajanja tudi z južno-vzhotlnimi sosetli, z juiroslovan-skim kraljestvom. Ta pogajanja litK-emo razširiti tudi na druge obmejne sosede, na Rumunijo in Poljsko, ki je pod doljrem trplje- . ... i . • . -i i - "J" srečno zopet vstala in se zdrn azaeija 111 smatrala 'oi.k< u*a ntnuena. tla bi inl potreben eesariev no- ... r, , . . . ,, , , • . , . - , »žila. Seveda je mt vratek na Dunaj. Zdelo se je. da namerava ostati cesar kljnb vsemu ... , ... . . , , t . • i i i , • n Istrijska republika takoj b:lo vsako leto njegova navada. , , ' . ... .. , -i, , ......... . . ... eetka polagati največjo važnost \ avoiinh krogih s.- je govorilo o ekspediciji, ki naj pusti kri vročekrvni Srbiji. Zakaj pa ni sprejela stavljenih pogojev v polnem obsegu? 1'iribalo -.<■ je. ali bo Rusija nastopila ali ne. Splošno prepričanje j«' bilo, da t»staiie konflikt lokaliziran. Cesar se je bil zaprl v svojo pisiirno in prepovedal, tla se jra nu)ti. Naslednjega jutra pa se je vendar sklenilo ? 1m». jniija. že so Srbi zasetlli preeejšen kos avsti ipskt ga teriiorija v ]»<>-ni. Margn!ti. ki se mu je zdel ta vpad v liosno inalo vi jeten, pripoveduje nato na dolgo in široko, kako je poizvedoval i:;i raznih mestih, koliko bi bilo re>niee i:a tej trtlitxi: v kabineten jr-iini pri generalu Martererju. Njemu ni bilo nič znano, .dart^rrr je obljubil vprašati na vojnem ministrstvu iu pri generalnem štabu. Nikdo !ii vedel nir-^sar. C Vsa rja s«> j»- dpisa napove resniei. sem izvedel v svoje ogorčenje, tla je bila vest*o srbski invaziji neresnična**, pravi Margutti, ne da bi nadalj" [-.ojasnil. kdo j.' povzrtn'il to vest iii kje s^ je prepričal o njeni izmišljenosti. _ , , "oni m a m o d A". HAmOn «W?IMU Wfmi ▼ imuuiiv PM&AYAM Kako služi magnet. Z»-lo važna uporaba magneta je i ter pobirajo plošče z enostavnim ona, da se spravi majhne kosce kontaktom, agnet lahko dvigne železa iz tako kočljivih krajev kot jeklene ali železne plošče, doeim je naprimer človeško oko. Na- so slednje še tako vroče, da bi jih daljna uporaba privlačne sile ma-; ljudje ne mogli prijeti. Značilna je tudi varnost, s katero dviga magnet tako velikanske teže. Kakorhitro je električni tok zvezan, postane kos železa magnet i čen in ne izgubi svoje magnetične sile do trenutka, ko se zopet prekine električni tok. Malt ] magnete se uporablja se v števil-predvsem v ISKRE gnetizma v veliko večjem obsegu je bila ona pri Edison o vem magne-tičnem separatorju za rudo. Preje so rudo zdrobili v droben prah. a sedaj tega ni treba več. Napol zdrobljena ruda gre navzdol po kanalu, ob kojega stranicah se nahaja mogočni magneti. Kosi ko_ vine se primejo magnetov, doeim! nih drugih obrtih pada kamen neovirano naprej po urarstvu, kanalu. Nadaljna splošno razširjena u-poraba magneta je ona pri dviganju masivnih železnih ali jeklenih plošč, ki so težke po šest ali dvanajst ton. Taki velikanski magneti so setlaj v rabi v skoro vsaki večji jeklarski napravi. T'porablja se seveda elektro-magnerlzem i n oblika magneta je ponavadi pravokotna za te vrste delo ter nndi plo-iščam. katere je treba dvipniti, gladko površno. Magneti ko obe' eni n« dvigala s pomočjo verig na obnovitev normalnih odnoša-jev z največjo narodnostno sosednjo državo. italjanskim kraljestvom. Državni kaneelar je pojasnil pomen svojega potovanja v Rim, kj«-r so udeleženci dobili utis. ki jim je nadvse dobro del. Zdelo se nam je, pravi državni kaneelar, da se tu pripravlja novost : mir med narodi in ne samo meti vladami, mir v sreu narodov samih, ki je edini pravi in končni mir. Državni kaneelar je nato o-menil J,c znane gospt»tlarske in trgovske dogovore in obljubo Italije, da bo dala nemški južni Ti-rilski obsežno narodno samovlado. Nitti je v Rimu krenil na nova pota evropske politične in go spodarske obnove, ki imajo vrednost za vso Evropo, ker se bodo gotovo razširila na ves zapadui svet. Skušali bomo. da bomo iz vedli isto gospodarsko zbližanjc k vsem sosednjim državam. Končno je omenjal državni kan cel ar, da mora narodna skupščina dati državi finančno in politično ustavo in da se prva brez druge ne da izvesti. Ko bo ta na loga končana, bodo narodna skup ščino in žnjo vred tudi koalirane stranke izvršile svojo dolžnost, Dajte bahaču priliko, da udej-stvi svojo baliarijo in videli bo" ste. kako bo izginil s pozorišča. * * * Enodnevni gostje v resniei nikdar ne vedo. kako izhajata mož in žena meti seboj. . * » * \ Resnični prijatelji so oni, katere bi najrajse nabili, ker na* opozarjajo na nase napake. Klanci in Gradišče hočeta i* sedaj k Avstriji. V mirovni pogodbi Avstriji pri-sojeni občini Klanci in Gradišče, kateri sta še vedno zasedeni po Jugoslovanih, ter občinsko predstavništvo v Lučanali in okrajno zastopstvo v Arvežu. so prosili avstrijsko vlado, da bi diploma-tičnim potom nenadoma dosegla izpraznitev Klancev in Gradišča z mednarodno kontrolo v navzočnosti avstrijskega komisarja. Vae noviee niso take črne kot se jih tiska. JOHN PLAUTZ Jr„ 432-7tfe Cfc- lumet. Hleb. JOH9 MOYEBN, 624 2nd At*, Dolvtlft, Minnesota. MATT. POGORELO. 7 W. Ifadlaoa 8t* Chicago, I1L JOHN OOUŽ*. Ely. Minnesota. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue M. So. CMcajto. ILL IVAN VAROGA, 6126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa. BUDOLF PERDAN, 6026 Bt. OUU A Ten ne, Cleveland, Ohla FRANK SKRARKC, 4A64 Wuhln|M St.. Denver, Colo. GREGOR HRESOAK, 407 =? 8th Ar A« Johnstown. Pa. Jednotino glasilo: "OLAJ NARODA** V« at vari tikajoče se uradnih cadev kakor tndl denarne poHlJatev naj •e pošiljajo na slavnega tajnika. Vae prltoibe naj ae poSUJaJo na predaed-nlka porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih članov ln sploh vaa sdrav-> nl£ka_apričevala ae naj pošiljajo na vrhovnega adravnika. Jugoalovanaka Katoliška Jednota ae prlporoCa vsem Jugoslovanom m obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvlcL V blagajni Ima okrog $300.000. (trlstotlsoč dolarjev). Bolniških podpor, od. Skodnln, ln posmrtnln Je Izplačala ie nad poldrugi mil Jon dolarjev. Jednota •tsje okrog 8 tisoč rednih Članov (Ice) ln okrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednote ae nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih Se ol, priporočamo Tstanovltev novih. Kdor Zeli postati član Prt tajniku bliiaop« drnRtvs JSKJ. Za vstanovltev novih drnfttev as pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovl ■ 8 Plani all Wanleail Belgtad, Beli grad ali Beograd? Soci-jalen ali socialen? Časopisje n i edino «;I«'tl»> vprašanja, k;iko nuj se piše ime miš«-prestoliee. beremo dal) za dnem "v Belgradu", v IieJriu «rradn" in * v Beograd". Prijatelj "rsio-venea se j«» obrnil na prof. dr. A. Breznika v St. Vidu. ki j«- opisal slovensko slovnico in ^loveif-ski pravopis, ki izide menda v kratkem, s prošnjo, naj pove o stvari svoje mnenje. Kako bomo pisali po njegovem pravopisu* (J. profesor je rekel, da je pisati Belprad iz trli-le vzrokov: k to je stara srbska oblika iz katere >c jt» razvila poznejša oblika B<*»-prad. Tiše. Sklanja sc soveda lU'l^rad. lit-l^ra,• čudi. da je tako težko, disciplinirati Jugoslovane z;« skupnost, naj sc ozre samo na naše pravopisne razmere. Tu razcepljenost v malem, tam v velikem. Časti zvezane z marelo. Prav nič novega ni izvediti. da je korakala Kitajska na čelu o-stalega sveta z oziroin na iznajdbe. Kot čujemo dolguje celo ma. rela svoj postanek ženiju Kitajcev ali pa Japoncev, (jlasi s«*. ,la se je dežnik ali solnčnik kopiralo najprvo po nekem drevesu, ki je dajal dobro senco in da so Kitajci dežnik in solnčuik prav tako ,~a stili kot drevo, po katerem je 1 > i I posnet. Veliki dostojanstveniki so imeli privilegij nastopiti v javnosti pod solučnikom in pozneje so izumili vozove, opremljene s solnčniki ali dežniki. Uveljavljena je bila cela vrsta dvornih regulacij, tikajočih se dežnikov in solnčnikov. Po dežniku in solnčniku, katerega sine nositi kak kitajski gospotl, pozna oni, ki je poučen o stvari, kak čin zavzema dotični gospod. Navaden narod sme nositi dežnik ali soln-čnik, ki pa ne sme biti naprav* Ijen iz blaga, temevč le iz papirja. Ce vidi človek na Kitajskem kak sprevod, na kojega čelu se nahajata dva velikanska svilena solčnika, potem je lahko zagotovljen, da prihaja za solnčnikom najmanj generalni governer kake province ali pa visok častnik armade. Pesmi za otroke. ■špisid Oton Župančič. Brihten rekrut. Častnik je \*prašal novinca, koliko je star. Novinec*- "Enoiitflvaj-set let. Toda bi bil že 22 let star. če ne bi bil eno leto bolan." Dedek Samonog. Pase dedek Sauiono«* čroga" ta gospa v lepi in dolgi obleki. Med plesom ji je stopil po nesreči kmetski plesalee na vlečko. Gospa se *»rdito zadere: "Vol, ali nimate oči?" — Kmet ji mirno odgovori: "Oprostite, nisem vedel,, .dp ima krava tako dolg rep!" ) r GLAS N'ARODA, 21. MAJA 1920. Poljska v škripcih. r Ve* svet. posebno Evropa. stoji danes pred boljševiškim vprašanjem kot pred neko sfingo, ki je nihče ne pozna in ne razume. Problem boljševizma je vsakemu nejasen, in čim več sc o njem piše, tem manj se pravzaprav o njem ve. Htrab pred boljševiki je strah I r« d nekaj nepoznanim- «' i m Ih»Ij st* trudiš, da t »i si ta problem jasno |»r« do« d, trm bolj sr /uvimUn. da s«- ti to sedaj ne mor«* posrečiti. Ta i:ervuznoct nt hirali i»»ed Imljševizmom vlada po vsej Evropi, seveda v v »a ki državi d rogač* Ko m> boljševiki predložili mir poljski republiki, m- je seveda vsa Evropa za to vprašanje veliko bolj živo zanimala, kol bi pravzaprav mir meti dvema evropej<»kima državama to zaslužil. Vsi to takoj čutili, tla bodo podajanja med Poljsko in sovjetsko Kusijo prvi pt /kirs, kako uaj sc uredijo razmere med meščanskim in koiunni-st lenim dru/ahaim rrdore. Seveda je čisto naravno, du je tudi Poljaka sprejela boljševiško mirovno ponudbo z velikim za u i man jem. Kajti vse poijsko javno mnenje stoji pod uplivom vzhodne poljske 1 rotil ' ni z nepotrpežljivostjo čaka, kako se bodo mogli z boljševiki pobtHati. Boljševiška mirovna ponudba je jako okupirala vso poljsko javnost in vsaka stranka, kot ludi vse časopisje debatirajo, l.akstto »tališče naj zamt-jo napram boljševikoui. Vsi čutijo, tla m- lukaj u«* Im» reševalo Mimo vprašauj*' mira mttl dvrtna meščanskima državamu. um|»jk, o tukaj pokazalo, It je mir med dvema d niža bil ima redon.a »pluli mogoč. t 'clc tetine -so jtoljske stranke in poljski časopisi razpravljali o možnosti mira z boljševiki in skušali kolikor mogoče jusiio formulirati svoje stališče iu svoje zahteve napram boljševizma Tudi vlada je dolgo premišljevala, p red no je prišla do konkret rili predlogov, ki jih je pretil oži I a komisiji poljskega parlamenta /.a zunanjo politiko. Ta seja je bila sklicana na 2."». februarja in ni i»>Io mojjix r v zmlajiU in*beeili v poljskem javnem življenju bol j važ-i-ega dogodka, kot debata v tej seji. Seja komisije pa ni bila javna, debatiralo se je pri aadnjih vratih. navzoča pa je bila vsa vlada in vrhovi vojaške administracije. Za javnost so sporočili samo ofiei-jclni komunike, ki pa je v jako diplomatičnih besedah povedal samo itckuj rezultatov te seje. Vendar pa je ta komunike vsaj približno orisal nazore in predloge, ki jih imata poljska vlada in poljski parlament napram boljševiški mirovni ponudbi. Ti nazori bi se dali na kratko povedati t.tko-le: 1. Poljska vlada in parlament vzameta na znanje mirovno pogodbo iiUMtkovske noljševiške vlade in at teiu ofieijelno priznata ]<*mnovn društvo. 2. Poljska je v princip«} pripravljena, da se pogaja m sklene mir. '1. Poljska izjavlja napram boljševikoui, da ve ni t ikdar vojskovala proti boljševikoui z ofenzivnim namenom, ampak, da je hotela braniti samo interese svoje države iu svojega ljudstva. —- Po tej prieipijelni izjavi je komisija namignila, pod kakimi po-gojpi bi se dalo pogasiti o miru. Ti pogoji bi bili v splošnem sle-d-• i 1. Poljska država mora dobiti na vzhodu take meje, da bo zavarovana preti v»akim presenečenjem od vzhoda: 2. tam, kjer bi inogel nastati spoti,r ali naj kraji pripadejo eni ali drugi državi, bi se moral izvršiti pleb.si it; 3. kolikor poljska vojska še ni okupirala vseli poljskih krajev, ,ii morajo boljševiki a priori priznati tisto drži vno mej|m. ki jo jr imela poljska država leta 1772; 4, poljska država je istotako neposredno zainteresirana na vseli mirovnih po-gajanjih, ki jih bodo unci i boljševiki z njenimi sosedi, kot n. pr. z Litvo, Estonijo, Finsko itd.; a. če bi se sklenil mir z boljieviško vla-t!o. In moral biti ratificiran po predstaništvu celega ruskega na-roda. Tej ktnnisiji se t«) še ni zdelo zadosti, ampak je v svojem komu-I ikeju še pristavila, »'a je pripravlejna pogajati se na tej potllagi n le potem, ko se bo sporazumela z entento in drugimi boljševiškimi sosedi. Šele ko bo dosežen ta sporazum, bo poljska vlada definltivno Crtl<.'ovorila sovjetski vladi. Ta komunike kaže, kako previdno in opre no se je poljska vlada lotila tega vprašanja iu kako daleč smo Še od mira meti Poljsko in boljševiki. Razumljivo je, da ta diplomatsko-lakonični komunike ni zado-voljpil poljske javnosti in tutli ne poljskega časopisja. Javnost je čakala na bolj konkretne predloge, časopisje na bolj nattnčno formulirane motive. Skoraj vsi časopisi so obžalovali, da je vlada oziroma komisija povedali poljskemu ljudstvu t tej tako važni zadevi tako malo, opozicija n soeijalisti so seveda takoj zakričali; Doli z diploma t ičnimi tajnostmi. Tem bolj živahno je bilo torej življenje za kulisami in slišali A. ^ A—»Mftlfc MORNARI&KE ČETE NA HAITI. Gospodarski položitj sovjetske v notranje razmere tujih držav, držati pa ne bodo mogli svoje be-fje. shujskajo skupina proti skusile. Bistvena poteza boljševizma je svetovna revolucija, bistvo pini in voditelja proti voditeljem. boljševizma je njegov notranji nagon, da uniči vse na svetu, kar je fezidano na kapitali-ičnem egoizmu. Ce se s podpisom na mirovni pogodbi boljševizem odpove temu notranjemu nagonu, bo moral u-Llažiti tudi pri sebi doma komunistične soeijalue reforme iu sc tako pt*časi preleviti v sistem dosedanjega socijalucga in socijalističnega gibanja. Temu razvoj i"t se pa ravno Lenin in Trocki upirata na ži-\e in mrtve in sta ponovno izjavila, da raje pogineta s svojimi idejami, kot da bi pripeljala boljševiško gibanje v tako strujo. Anglija in interoarijonala. Naloga, da sestavi novo delavsko iiiternacijonalo, je bila poverjena v Bemu permanentni komisiji, ki so jo soglasno odobravale vse zastopane stranke. Komisija je pričela «*voje delo z iskreno željo, da služi interesom mednarodnega delavskega gibanja ter sc je potrudila, da lojalno izpolni prevzete dolžnosti. Sprejeli smo načelo, da mora biti novi' socijalistična delavska interna-cijonala delo splošnega kongresa, na katerem ne sme biti nobena proletarska organizacija — socijalistična. strokovna ali zadružne ,— ki se ujema z našim splošnim naziranjem. izključena, pa če bi se tudi sama hotela izključiti. Toda napore permanentne komisije prav ro.no ovirajo različ-nt sekcije organiziranega gibanja v različnik deželah, ki pravijo, da imajo isti namen, toda lia podlagi popolnoma nasprotnega načela. Nova reorganizaeijska središča, ki so se ustanovila ne glede na to. d; so tlala mandat permanentni komisiji, ne opirajo svojega dela na načelo fundamentalne solidarnosti delavskega razreda, marveč i.a že vnaprej obstoječo identiteto naziranja in akcije, ki morajo že obstajati pri sodelujočih skupinah. To je prej načelo izključe-nja kakor združevanja. Pri njem prihajajo vpoštev razlike v teoriji kakor tudi v taktiki, podčrta- no se najbolj različni predlogi, kaj naj sc vse zahteva od boljševikov Kar s*- ti*-e meja so se vsi strinjali z vladnim nazorom, seveda j v a in razglaša razlike ter uganja .i"h ni manjkalo, ki «.<- zahtevali še več. Drugače so pa zahtevali še| separatizem do sklicanja konferenc, od katerih sc sekcije delavskega "ribanja v različnih deželah osteutativno izključijo. Ce bi se to načelo izvelo do svojega logičnega konca, potem bi imeil toliko delavskih internacio-nal, kolikor separatnih in različnih tedeuc ter nasprotujočih si taktičnih naziranj v vsakem na-eijonalnem gibanju, le bi hoteli popolno identiteto naziranja in akcije za vse stranke, neglede na nacijonalne tradicije in na značaj njih gospodarskih in političnih ustanov, staviti kot predpogoj za vzpostavitev mednarodnosti. potem bi ne potrebovali le drugo in tretjo, marveč tudi četrto in celo peto interuaeijonalo. mišljenim akcijara v skupnih interesih in potom mnogokratnik konferenc o vprašanjih, ki se tičejo mednarodnega proletanjata. kakor tudi inspiracija (vpliv), ki ga bo porabljalo vsako nacijftnal-lio gibanje iz uspehov drugih, kar nas bo vse podpiralo pri naši težki in trudljivi nalogi, da se duševnim in ročnim delavcem zagotovi popolen sad njih pridnosti in najpravičneje razdeliti družabno bogastvo na podlagi skupne lasti produkcijskih pomočkov, kakor tudi najboljši dosegljivi sistem uprave in kontrole industrije po ljudstvu. teritska delavska stranka ni pripadnica diktature kot akcijskega principa, niti nimamo želje, da bi jo vpisali v naš besednjak v enakim pomenom kakor demokracijo. V tem zmislu tudi ne želimo skleniti kompromisa s pripadniki te doktrine s tem, da bi nje fra-zeologijo o sovjetski diktaturi ali revoluciji prevzeli, ki mora za rrzlične dežele imeti različen pomen. Mi pa tudi nismo pozabili, da smo se obvezali, da bomo politični sistem socializma in s so-cializiranjem spojene probleme obravnavali na splošnem, na najširši podlagi organiziranemu kongresu; in nismo pričakovali, da bo katera stranka ali sekcija, ki je prevzela isto dolnost, prejudicirata vprašanje in celo poskušala interuaeijonalo na potllagi svo- (,'e hi utegnilo to imzirauje, plod ne bo zdelo več nt ko eni nacionalni stranki potrebno, tla se premisli, ali naj sc fc loči od tega vira slabosti ali pa od (lastne) moči. Nobena stranka bi ne obžalovala bolj globoko to. kakor britska delavska stranka, ki je. zvesta svojim obvezam, ki jili je sklenila z drugrim i strankami v Bernu. Amsterdamu in Lueernu. pripravljena k vsem naporom, da zopet zbudi internacionalno organizacijo delavskega razreda na trajni podlagi v novem duhu iz agonije, ki jo je povzročila vojna. Za smeh in kratekj cis koraj vsi, naj se jasif, in določno formulira tudi zahteva, da sc mo rajo boljševiki brezpogojno obvezati, tla se ne bodo vtikali v notranje razmere poljski republike. Druga, ravnotako močna struja zahteva še poleg lega, naj boljševiki plačajo vso škodo, ki so liare-diel ruske armade za časa vojne poljskemu ljudstvu. Kako velika je ta škoda, sodit j še nii če ne ve. V poučenih krofih trdijo, tla mora znašati okoli 3 in pol milijarde poljskih mark v zlatu, kar bi bilo po našem okoli 5 milijard jugoslovanskih kron v zlatu. Ker pravi komunike, tla s*- mora Poljska sporazumeti naiprvo z entento in drugimi boljševiškimi sosedi, se je poljska javnost začela takoj brigati, kdo bo sodeloval pri tem sporazumu. Vlada še ni povedala ničesar konkretnega, splošno se pa sodi, da bo poslala v ta namen v Pariz in London svojega ministra za zunanje zadev« Pa-toka in predsednika parlamentarne komisije za 7 inanje zadeve. e lika nervoznost, Pcniur se pa tudi ne smemo čuditi. Poljska je država. ki je nastala iz teritorijev, kjer je dolga leta divjala vojska. 1 <»lj*ka obsega kraje. l;i so še danes popolnoma razrušeni iu nima v svojem območju niti ene petina take zemlje, kjer bi se še danes ne poznali Ofttaivki srapnelov. 1'stvarjati novo državo na takih razvalinah in pripeljati gospodarsko življenje v normalen tir. pa ni lahko, ba,i si to še ni posrečilo niti takim državam, ki so trpele od vojske velikokrat manj, ko* Poljska. Kdor nepristransko presoja doseda-clsnje delo poljske države, ji mora priznati, da je dosedaj dobro in častno vršila svoje nalogo iu upravičila svojo eksistenco. Da pa ni anoxia narediti toliko, kolikor bi mogoče naredile druge mlade države, je pa tudi jattio, kajti takih težav, kit jili imo ona, ni imela in jih nima nobena druga novo državo. Če torej poljska država ni ta |co dobro urejena, kot druge uove države, ui kriva vlada, ampak splošen položaj poljskega naroda; krivda pa zadene tiste, ki so tekom dolgih let rušili in uničevali blagostanje poljskega ljudstva. Ifesnici na ljubo je torej treba ^povedati, da so gospodarske razmere ua Paljskem zelo težke, čeprav jih niso krivi Poljaki sami. ven-, dar pa sili ravno ta težki gospodarski položaj PoljskeT naj kolikor mogoče hitro urede rasmere napram boljševikom. To je glavni povod, zakaj se ni odklonila boljševiška mirovna ponudba. Prihodnji meseci bodo pokazali, ali bo sploh mogoče kajki me-viad# akleoit« mit m sovjetske vlado. Zdi se, da je mir mo-v end ar pa je ravnotako mofofe, d« bo ta mir ostal nemo na pa-lahko podpišejo stokrat, da ae ne bodo vtikali Ugodnosti sa varovanja. Zavarovalni potnik je nagovarjal obrtnika, naj se zavaruje zo" per nezgode: ''Zavarovalnina je neznatna v primeri z ugodnostmi. Ako si zlotaite roko. dobite tri tisoč kron; za nogo pet tisoč kron. Ako pa se ubijete, Vam sploh ni treba več delati, ker postanete bo gat maž!" Dobrosrčen deček. Tet: "Boris, povej, zakaj si bil tepen?'T Boris pa ui bil pripravljen priznati svojih grehov, zato reče: "Naj bo za duše v vie ah !,T Kaj čebljajo gosi. Mlade jroske: "Me smo mlade, me smo fletne!'' — Stare gosi: "Me smo bile tudi!" — Gosak: "Pa že davno, pa že davno!" « Zakaj ni moža domov? Žena možu: "Kako moreš toliko časa v noč presedati v gostil" ni?** Mož: "Saj ravno zato, ker jih lastnih političnih naziranj re- sc te pogosto spominjam, ne grem konstruriati. ] rad domov!" Celo, če bi bila britska tlelav-; ska stranka povabljena, da se. Moder turški sodnik, udeleži na konferenci, ki jo pre-i Turški ribiči so odšli na lov. Ko veva duh izključevanja in nestrp-j«?, «e vrnili zopet domov, je opa-nosti, bi se ne mogli odločiti za to, da se je udeležimo. Ne more-remo pritrditi, da bi bila katera- koli smer v internacijonali opravičena, ki bi diktirala pogoje za udeležbo, niti ne moremo dovoliti, da bi katerakoli skupina ali priznan voditelj kaki skupini se pridružil, preden je splošni kon-5-res sam ugotovil pripustne pogoje in dognal članske dolžnosti, ki jih imajo člani internacijonale. Po sklenjenem dogovoru naj bi se dala strankam, ki imajo pritožbe proti drugim strankam, pri-Tako sklepanje bi dovedlo do'i^ Za to v Geniu, toda mi odkla- popolnega zanikanja misli o med-:njamo da bi koga preklinjali, ne narodnem združenju. Ustvaritev ene internacijonale pa bi predo-čevala svetu obstoj ene edine pro-letarske razredne volje, ki bi ker doroljnje glede metod najširši delokrog, edino mogla zagotoviti končni tritimf nase stvari. Nasprotno pa bi ustanovitev več in-temacijonal postavila delavsko gibanje v zasmeh in ga obsodila k nezmožnosti. Britska delavska stranka je se sedaj pripravljena, da dela s soci jalističnimi strankami drugih dežel za ustanovitev internacijonale na podlagi svobode glede tak- da bi ga zaslišali. Zadnji dogodki so dokazali, da je evropska reakcija izkoristila delavsko neslogo v svoj prid. Učinkovit upor p rot i revolucionarnemu gibanju, ki nastopa v vseh deželah različnemu proletarskemu napredovanju nasproti, je mogoče le, "e je delavstvo složno in organizirano za skupno akcijo. Glede na sedanjo situacijo se nam zdi primerno, da vprašamo, ali je intemaeionala res simbol ideala zil eden izmed njih, da mu jc bi-|la za njegove odsotnosti ukradena vrv. Odšel je takoj h kadiji, t. j. turškemu sodniku, ki je poklical vse ribiče in jih zaslišal. Toda nihče ni hotel priznati krivde. Kadi j a je nato poizkusil drugače. Dal je vsakemu ribču po eno vejica sipka, da je ponese domov. "Vse te vejice so enako dolge", je dejal kadi-ja ribičem, "tistemu, ki je kriv, bo vejica čez noč zrastla". Drugi dan so ribiči zopet zbrali pred kadijo iu mu pokazali svoje vejice. Kadija pregleda vejice in se obrne takoj k najmlajšemu, rekoč: "Ti si kriv, ker si odrezal košček vejice. misleč v strahu da ti je res zrastla". Tako je vsled kadijeve modrosti prišel okradeni ribič do svoje vrvi, tat pa do zaslužene kazni. Znameniti ruski narodni ekonom Aleksinskij prinaša v listu r* Novaja Ruska j a Žizni" člaink, v katerem slika gos-potlarski polo-jžaj sovjetske Rusije ob početku leta 11)20. V svojem članku se naslanja na date iz stenografskih zapisnikov o poročilih predsednika vrhovnega sovjeta narodnega gospodarstva A. Rikova, predsednika centralnega sovjeta profesionalne zveze M. Tomskega, predsednika j moskovskega sovjeta Xamjenova in končno tudi na date iz poročil Trockcga in Lenina. Ker se ravno v današnjih dneh dela za komunizem velika propaganda, obljubljajoč vernim dušam, ki se vieajo v skrbeh za jutrišnji kruhek, deveta boljševiška nebesa, poglejmo malo, kakšna so pravzaprav ta boljševiška nebesa od blizu. Vodniki po teh nebesih naj hum bodo boljševiški svetniki sami. navedeni v Aleksinskcga članku. V seji predstavilijev sovjeta narodnega gospodarstva, due 2-"». januarja t. 1., ki so se je udeležili tudi sovjetski poverjen ki in člani moskovskega sovjeta vojaških in delavskih deputatov, je poročal H i kov. da je dosegla za časa imperialistične in meščanske vojne gospodarska onemoglost Kusije ogromne dimenzije. Zlasti je pahnila Rusijo v gospodarsko onemoglost meščanska vojim vsled oplenitvc narodnega gospodarstva in razsipanja materijulnih in živili sil. Kriza. ki je nastala, se more opredeliti v treh smereh: prometna kriza, kriza kurjave in kriza žive delavne sile. Procent neuporabnih lokomotiv pred vojno ni nikdar presegal petnajst odstotkov. Danes znaša ta odstotek šestdeset. Pred vojno se ie « odstotkov pokvarjenih lokomotiv brzo popravilo, po september-ski revoluciji se je odstotek popravljenih lokomotiv tako zmanjšal. da znaša daties komaj eden. V gotovih številkah pomeni to nasproti preteklemu me-.ecu odpadek dvatisoč lokomotiv v tekočem mesecu. V kratkem ča-u bi morali radi tega vsak železniški promet 'zostati, ako se razmerje ne izpremeni. Za delavca iu kmeta pa polteni pešfiiije promet t nemožnost izkoristiti razne žitne zaloge, pomanjkanje kurjave in surovin. Rikov navaja v svojem poročilu samo dva primera, ki pa^kažeta krizo v bengalični luči: da bi 6C moglo transportirati iz u-alskili rud okopov 10 milijonov pudov kovin z enim vlakom na mesec r centralno Rusijo, bi bilo treba deset let ob sedanjih prometnih ra.uuerah. .Rusija je dobivala bombaž za svoje tvoril ice iz Tur kes t ana. V tekstilni industriji je Rusija v mirnem času mogla konkurirati z Nemčijo. Bila jc torej poleg Nemčije takoj na prvem mestu za Anglijo. Sedaj pa ima sovjetska Rusija samo dva vlaka mesečno, ki dovažata bombaž iz Turkestana, tako da bi trajalo deset let p red no se uvozi osem miljonov pudov bombaža, ki ga morejo podelati ruske tvornice. Napačno pa bi bilo misliti, tla izvira ta primanjkljaj samo iz prometne krize. Rusija jc producira-la tudi sama mnogo kinu; tekom boljševiškega režima pa je padla ta produkcija na 30 odstotkov, ker kmetje lanu iz prehranjevalnih ozirov ne sejejo več. Cesto se jc trdilo, da je povod gospodarskemu propadanju Rusije blokada. Rikov pa to naziranje pobija trdeč, da bi dvigneuje blokade krize surovin ne odstranila, marveč jo še le povečala, ker so surovine edini produkt, s katerim jc Rusija zalagala Evropo. Glede kurjave poroča Rikoj, da je je Moskva imela leta 1919. samo še za bolnišnice in lazarete — za silo seveda! Sov je t narodnih komisarjev je bil zapovedal pripraviti dvanajst do štirinajst milijonov kubičnih sežnjev dr. Pripravilo pa sc je bilo samo šest, od katerih je železnica mogla dovoaiti pa samo dva in pol milijona kubičnih sežnjev. Premogovniki moskovskega ray on a. ki so bili boljševikoui vedno na razpolago, niso dali niti 30 odstotov premoga nasproti prejšnjim letom. Neizmerno težko jc stališče delavstva v prehranbenem pogledu. Ko se zahteva v tvornicah povišanje produkcije, zahtevajo delavci: dajte nam kruha, prej, potem bomo šele delali Seveda je tudi tukaj vzrok pomanjkanja v prvi vrsti prometna kriza. Delavci zahtevajo vzpostavitev svobodne trgovine, ki je pa vlada ne more dovoliti, ker hi to pomenilo popoln bankerot. Boljševiški režim je do kouca leta 1919 nacionaliziral okoli 4000 tvornic, kar zna ':i — kakor izjavlja Rikov — vso sedanjo rusko ii dustrijo, ker je ostala privatna industrija uničena. Po neki predvojni statistiki je štela ruskia industrja kakih 10,000 tvornic. Od onih 4000 nacionaliziranih tornic pa jih danes dela le polovica, število delavcev znaša okoli enega milijona, po Troekijevih navedbah pa saino osemsto petdeset tisoč. V enakem razmerju je padla tudi metalurgična in drtisre industrije, kar pomenja, da živi sedanja sovjetska Rusija od ene tretjine onega, od česar je živela v miru. V tekstilni industrnji dela samo 11 odstotkov tvornic oziroma sami 7 odstotkov vreten. Toda nazadovanje se vedno bolj širi. Dočim je Rusija, izdelovala v prvem |»oletju lanskega leta še 100.000 do 200 tisoč pudov tkanine i,a mesec, je je izdelovala v drugem polletju komaj 23 do 68 tiso*- pudov mesečno. Tretja kriza je kriza delavskih sil. Delavci se nekam izgubljajo, tako da se zatvorja din na dan več tvornic. Dogodilo so je, da se včasih cele mesece ni moglo dobiti kvalificiranih delavcev za neobhodno potrebuo delo v puškama h. ki so delale za rdečo armado. Po-točilo konstatira. da dclavec ne beži le iz mesta na kmete, iz ene tvornice v drugo, ki mu nudi boljše življenske pogoje, ampak se udaja "na našo nesrečo in sramoto"* v velikem številu veriženju. Tako je v Rusiji. A kako bi bilo pri nas. ako bi zavladali boljševiki T tike, medsebijne strpnosti in svobode misli; menimo, da bi s tem omogočena zamenjava izkušenj m znanja pripomogla k dobro pre \ i * Slaba isbira. Mož si je kupil na semnju neko reč. ki ženi ni dopadla, zato se je zadrla: "Ti si vselej izbereš, kar je najslabše!" Mož ji je mirno odgovoril : "Imaš prav, a začel sem pri tebi". Vabljiva hiša. , i * . Orožnik: "Gospod svetnik, pro- internacionalne proletar- „ .. . . . . ... . ' sun Vas, ali je to nova jet nisem- Raznoterosti Zgodovina sladkorja. Dandanašnji je sladkor jedno najpotrebnejših živil. Malokdo pa Ve, da so sladkor rabili že Kitajci pred 2000 leti. V srednjem veku je prišel sladkor v rabo pri Portugalcih najprvo. Ljudstvo je govorilo, da izdelujejo sladkor indijski čarodejci. Šele Marco Polo ščih. Obrusjev piše: Ko smo se vračali v neko mesto, smo zaslišali nad seboj čudno godbo, prijetno iu izredno, v resnici "godbo višjih sfer*'. Slišal sem že prej c podobnih koncertih v kitajskih božjih hramih, ali še nikdar jih nisem slišal na svoja ušesa. V mestu je uglušil godbo poulični šum je prepričal v letih 1271 do 1295 in hrum. Godba je zvenela, ko je svet, da je to bajka in je razložil nad glavo letela jata svetih cer-iz česa se izdeluje sladkor. Potem kvenili golobov. Rila vam je to ske razredne enotnosti ki dražil^,. _ Svetllik: «Da, prav lopa vse sekcije vsakega nacionalnega I tayha je ^ moja ^ ^ uko gibanja, ali pa ni morda ze po-j^lejML." — Orožnik: "Saj res, prestala središče, iz katerega i*ba-jlepa je »^e lnmpe in vlsčugarje. jajo razkrajati .vplivi, da solidar-jTam bi morali biti pravzaprav Vi, nost nacionalnih gibag razkroji-j goqwd svetnik." se je širil sladkor po Arabiji in počasi po vsem svetu. Golobja godba v svetiščih na Kitajskem. O doslej še nepreiskani Kitajski krožijo marsikatera negotova poročila, polua tajnosti in prelesti obenem. Rn^ovski popotnik Obrusjev podaje nekaj slik v svoji knjigi "Kitajska in njeni ljudje**, tako na. primer o nenavadni golob ji godbi T kita/(kih s veti- mila m mehka godba, polna brid-k os tn i h melanholičnih zvokov. Ti zvoki nastnejo s tem. da cerkveni berači (bouz — cerkveni duhovnik in berač obenem V pritrdijo dmbnp bambusove lahke piščalke golobom med letalna peresa. V letu piščalke zvene. Kitajci majo to godbo jako radi. Posebno po pekinški okolici, kjer je največ svetišč. poletavajo celi zbori teh kri-lakih godbenikov, • -v^r^c GLAS NARODA, 21. MAJA 1920. ANŽE PITOV AU pizul 56 (Nadaljevanje.) Gilbert se ni dokončal teh besed, ko so se nek« skrivna vratica nfslišno odprla ter se pokazal baron Neeker smehljaje na robu nekih zavitih stopnjieah. na kojih vrhu je bilo videti blesteti lue. — Če je temu tako, moj dragi doktor, potem ostanite pri tem, cia ste postali igrača političnih intrig. Govorili ste o grofu Caglio-siro! — — Da, on je bil rtoj prijatelj in več kot moj prijatelj, moj u-Čitclj in več kot moj učitelj, moj reiitelj. — Dobro. Avstrija ali pa Sveta stolica sta zahtevala, da se vas vrže v ječo. Vi ste pisali brošure? — Da, to sem storil. — Vse te majhne osvete se obračajo proti kraljiei, kot se o-braea k oni pa sna igla proti severu in kot se obraza železo proti magnetu. Kovali so zarot«, proti vam. Dali so vas zasledovati od ljudi. Kraljica je dala grofici de Charny naročilo, naj odpiše pismo, da odstrani od sebe sum iu s tem je pojasnjena cela skrivnost. Gilbert je nekaj trenutkov premišljal. V tem trenutku premišljanja pa se je spomnil škatljice, katero Frank Au^uatin. Lm SaBe, DL Matija Kom p. North CUof% DL: Anton Kobal in Math. Ogrln. Frank Čeme. DL: Matija BarboriE. (Dalja prihodnji*.) 0 ruskih izseljencih t Jugoslaviji Izvanredno gostoljubnost Bel-grada napram ruskim izseljen- | gotove strani skušalo opravičiti s i mi sprejeli ru- sedaj ravnotako I kot sedaj Deuikinovee, ako bi bili I oni primorani iskati pri nas zave- _ . , i t:šča. Od bliže pa izgleda stvar je vprašal lillbert.t „. , ' . ... .. . ... cisto drugače. Frivihgije, 4 ki jih imajo Deuikinovci v Jugoslaviji, presegajo vse meje gostoljubnosti in očitno kažejo prist ran ost gotovih vodilnih krogov v Iielgra-•:u iu obenem njihovo lahkouiisel-i.ost, kar se tiče ruskih zadev. Približno fired enim letom je Deuikin ofieijelno izjavil, da ima njegova armada cilj vzpostaviti Rusijo v prejšnjem obsegu in da prepusti narodu samemu v odločitev, kako naj se ta Velika Ru-' -»ija vlada. V resnici pa imajo on n njegovi privrženci — skoraj i movino, ko vendar velikih bojev ni bilo, da bi bilo ogroženo njihovo življenje! Denikin in ctrugi ne zaslužijo take pretirane gostoljubnosti. Sicer pa je treba računati s faktom. Jasno je, kdo da predstavlja sedaj Rusijo in da od privržencev carizma ne pričakujmo izboljšanja svojega položaja. Drujre države so sc takoj orientirale in sc ravnajo po novi uri, edino mi še igramo nevarno igro. Potem ko je madauia de Stacl pozdravila doktorja Gilberta ter ... poljubila svojega očeta na čelo, je odšla po poti, po kateri je prišla. 3« spravljeno pn kmetu Billot in s katero ni imela niti kralji- Nei-krr je šd proti Cilbertu mu podal roko ter rekel: <*»» mtl Avstrija in Udi ne Sveta stolica nobenega opravka. Misel — Tukaj v,„. gospod Gilbert. Kaj hočete od mene? Jaz vah|»a Skatljieo S« je /opet spravila na pravo pot. čujeat. Oba sta sedla na stole. Gospod baron, — je rekel Gilbert, — culi ste skrivnost, ki \Hni ra/kriva vse moj" ideje. .laz sem oni, ki je poslal pred štirimi leti kralju spomenico glede splošnega položaja v Evropi. Jaz sem oni, ki mu je pošiljal cd onega časa naprej iz Združenih držav raz-l tč ne spomenice jiledc vseh vprašanj notranjega dogovora ter upra-ve, o kater h se j«- razpravljalo takrat v Franciji. Sponi.-ni«e. —j*- dostavil Neeker. — o katerih je njegovo ..........vedno govorilo z menoj o izrazih globokega občudova-1cem> 12(3 aP» podpor itd., se je od »•ja. a obenem velikega strahu. |>a - je rekel tiilbcrt. — ker so vsebovale resnice. Ker je j pojasnilom, da bi mi sprejeli ru l ilo takrat strašno čuti resnico. S<*daj pa. ko je postala ta resnica!ske boljševike dejstvo, jo je še bolj strašno videti, kaj net O tem ni dvom*, g o* p« »d moj. — je reke! Neeker. — Ali vam je kra'j izr»M*- l te spomenice? — Ne v«M»h. temveč le dve: — eno glede financ. Neglede na par i a/1 ik dajete \ njej i/raza mojemu lastnemu mnenju iu raditega sem se čutil zelo počaščenim. * T<> m š« \ s.. Med spomenicami je bila ena. v knteri sem napovedal naprej \ se iii.il« rijalne dogtslke, ki so se završili. — Prosim vas, kal era, gospml moj..' Meil drugimi s»a bili prav poscluio dve; — prva, v kateri se govori, da bo kralj /. oziroiu na obveznosti, katere je skleuil prisiljen odpustiti vas. | -— Kaj. vi ste napovedali vnaprej moje odslovi jen je ? — Tako je. — To je prvi dogodek. Kateri pa je drugi? —- Zavzetje Bast i le. — Tort j ste n« povedali vnaprej tudi zavzetje Bastiie! — Go»fkod baron, Rastila je bila več kot pa ječa kraljestva; — bila j»* simbol tiranstva. Prostost je pričela s tem, da uniči simbol in revolucija bo storila ostalo. — ste pretehtali težo ravnokar izgovorjenih besed, gospod moj ? — Na vsak način. — \li se ne bojite tako glasno dati izraza taki teorri? — Bati se česa * — l)a bi se vam pripetila kaka nesreča. — Gospod Neeker, — je rekel doktor ter se smehljal, ■ de človek iz Bast ile, potem se ne boji nobene stvari več. — Vi prihajate iz Bastile? Jn zakaj ste bili v Bastili? —- To bi rad vprašal vas. — Zakaj pa mene? — Ker ste me vi spravili v Bastilo. — Jaz se m van dal spraviti v Bastilo? j Pred šestimi dnevi. Kot vidite, ni datum star ter se morate { «f le stvari dobro spon; in jat i. — To je nemogo'e. ■— Ali poznate kvoj podpis? — je vprašal Gilbert. . , ... . .. lu se poslužuje pečata Rosij- Frank Petkoriek. Frank Lnkorir. VaMMa iinnr, nanii Rok Firm. Mike Pencil, miller, Mi.:* Frank Vodoplrec. Iiglpk SOhBs* Frank Govit in Jakob Petrtch. Cosulich črta Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Gravosa) in Trst. ARGENTINA ... SUSQUEHANNA PRES. WILSON 5. Junija 12. junija . lull is Petem listkov. Izdanih za vm kraje « JuooeUvlJI In Srtolll RaskoAna usodnosti prve**, dru-In tretjtfi rurnta Petnlkl tretjega razreda dobivalo brezplačno vine. PHELPS BROTHERS & CO. Passenger Department 4 Wert Street New Yerfc French Line CAMPA6NIE GENERALE TRAHSATLANTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LORRAINE mala V razvedrilo Ni mu bilo mogoče. • Žid JajteleS je srebal Žida Paj-keleša ter mu bahaško povedal, da bo imel za večerjo pečene jerebice. Pajkeleš: 4'Oh. to je tudi moja ce pri- j 'buržuazno" naslovljenje (vaše j J prevozhoditeljstvo, vaše visoko-blagorodje itd.), ki je bilo odpravljeno že pred boljševiki, za vlade Kercnskija. Zakaj zopet te ponižujoče pretiranosti? Deniki-; novi častniki očitno pojejo car -ko himno. Pred nekaj meseci »eni videl v kabinetu Denikinove-:t vojnega atašeja v Iielpradu na prvem mestu sliko carja Niko-| laja. Denikinov konzul v Belgra- l*ri tem jp poka7.nl prejšnjemu ministru register jetnikov v I5a-| stili ter tajno zaporno povelje, ki je bilo pridejauo registru. — Da. seveda, to je zaporno povelje, — je rekel Neeker. — Vi v» ste. da sem tako malo podpisoval kot je le bilo mogoče. Kljub temu pa s«* j«» tiiiliralo t"kom lota štiri tisoč podpisov. Sploh pa sem . . . . .... .. i najljubša jed! Ali se smem po* brez izjeme sami prejšnji carski . •, *. j j . . ... . ...... .. 1 .. .. . , vabiti?" Jajteles: "Le pridi, ako •-ustniki in ruski pomeaeik, kate- ti bo To-no ob OSmih ri ne moreJ° Preboleti izgube svo- zvc£cr pride Pajkelež, toda vežna Idi neizmernih bogastev, lisoče vrata pri jajteiešu najde zakle-iesetm zemlje _ popolnoma dru-111Jena zast0nj zvoni, trka in klicne namene. j Oditi mora brez večerje. Drugi Vpeljali so v armaoo prejšnje j dan užaljen nahruli Jajteleša: "Lep si mi prijatelj. Povabiš me k večerji, a vrata zakleneš!" Jajteles: "Saj sem ti vendar rekel, da pridi, ako ti bo mogoče." Tiskovna pomota v sv. pismu. Gospod reče apostolom: " Idite po vsem svetu in učite vse narobe!" .koe Iniperatorskoc konzulstvo v oeljrradu". Kjej e ruski imperij, kje in kdo imperator? Kako more poslovati > tr«>nutku svojega od potovanja zapazil, da so mi dali podpisati par! konzulat imperija,ki ne eksistirar rapornili povelj, na katerih je bilo mesto za imena še prazno. Vaše iine, jtovmmI moj, je moralo biti v moje veliko obžalovanje med njimi. Malo čudno je vse to. Vidi se, «Ja omenjeni krogi v Belgradu stoje pod vplivom prejšnjih ru S tem hočete re«"i. gospod moj. r»*d«l ter prebrskal velik sveženj, ki je vseboval |M't ilo ie»tttto pisrm. •laz ohraniiu 1.* pisma, ki so po svoji naravi v stanu zavarovati mojo odgovornost. Aretarija. katero inlredim. je sovražnik, ka-terega si prulobim. V- led te^ra moram parirati udarec. Nekaj nasprotnega l»i me de!nh> zelo Kačudenim. Vidite. G... G..., da Gilbert. To vam prihaja iz hiš- kraljice, moj drapi gospod. — Ah, iz hiše k^aijiee? — Zahteva s** zaporon povelje proti nekemu človeku, po imenn (iilbert. Nikake obrti. Črni lasje in rme oči. Ofrlejte si sami opis. Nahaja se na poti iz ITavra v Pariz. To je vse. Ta Gilbert ste bili trrej vit - — To sem bil jaz. Ali mi morete zaupati to pismo? — Ne, vendar pa vam lahko povem., kdo je podpisal to pismo. Rila je grofica de (Tiarnv. — Grofiea de Char*iy? — je ponovil Gilbert. — Jaz je ne poznam trr ji nisem ničesar .toril. Pri tem pa je po* asi dvijmil glavo, kot da hoče iskati v svojih spominih. — Pr tem je najti majhen pripis, ki ni podpisan, čeprav mi je pisava znana. Vidite. Gilbert se je skb ni! ter čital na robu pisma: — Brez odloga »toriti, kar zahteva tr-ofiea de Charny. To je čudno, — je rekel Gilbert, — kraljica, to še razumem, kajti o njej in o Pnl.jnaeu je bilo govora v moji spomenici, a ta grofiea dp Charny?.... — Vi je torej ne |*oznate? — To mora hiti im«. katero so dostavili. Sploh pa se mi ni treba • oditi, ee ne poznam odl^-noMi v Versaills. Petnajst let sem bil odsoten iz Kraneije l.e dvakrat sem se vrnil in drugič pred štrimi leti. Kdo je ta grofiea de Cbarnv. če smem vprašati? — Prijateljica in rsupnir« kraljice, oboževaua žena grofa de (tarny. lepotica in uvetnies obenem, t eno benedo, pravo čudo. v — No, jas tega ftdt ne ia so ti možje izj,rubili moč in veljavo in da jih ruski narod ne prizna več. Da jim povračamo ujili prejšnjo gostoljubnost in ljubezen do nas? Kaj so naredili dobrega nam? Padle ruske veličine ki nabirajo sedaj med nami uis Hribar. Broafhtan. Pa.: Anton Iparec. Sordine, Pa.: John DemSar. Conf—ugh, Pa.: Ivar Pajk In Vld RovanSek. (Taridge, Pa.: Anton Jerina ln Anton Koxo-glov. Dnnlo, Pa.: Anton Oshabeo. Export, Pa.: I/onis SupančlC. Forest City. Pa.: Mat. Kamin. FarrelL Pa.: Anton ValenčUL Greensburg. Pa.: Frank Novak. Imperial. Pa.: Valentine Peternel. Johnstown. Pa.: Frank Garenja In John Polane. Lozerae, Pa.: Anton Osolnlk. Manor, Pa.: Frank Demiar. Moon Run, Pa.: Frank Maček ln Frank Podmil fiek. Pittsburgh, Pa.: U. Jakobkh. Z. Jakshe, Mat. Klarich in I. Magister. Kalphton. Pa.: Martin Koroscheta. Reading, Pa.: J. Peztlirc. Stoelton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek. Pa.: Frank Sehifrer. West Newton, Pa.: Joseph Jovan. White Valley, Pa.: Jurij Previt WiUoek. Pa.: J. Peternell. Black Diamond. Wash. G. J. Porenta. Coketon. W. Va.: Frank Koeian. Thomas, W. Va.: A. Korenchan. Mihrakuee. Wis : Adolf Mantel In Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stampfel in H. Svetlin. West AOis, Wis.: Frank Skok. Springs. Wyo.: Louis Taucher in A. Justin. Zetova napaka. Zvedel bi rad za naslov FRANCA JUG, podomače Doberšek, doma iz Križeče vasi, Studeniec pri Poljčanah, Štajersko. Pred vojno se je nahajal v Belgium. Wis. Ako kateri cenjenih čita-teljev zna za njegov naslov, prosim, da mi ga nemudoma pošlje, ea kar mu bom prav hvaležen; v slučaju pa, da on sam čita te vrstice, želim, da se mi takoj oglaai. kajti sporočiti mu imam nekaj zelo važnega iz starega kraja. — August Col-lander. 70 — 9th Avenue, New York, N. Y. (20-22—5) Sosed je vprašal soseda: "Kako si zadovljen s svojim mladim zetom!" Scsed odgovori: "Drugače bi že bil zadovljen. toda kvartati ne zna". "To vendar ni napaka, pae pa lepa lastnost**. "Motiš se, sosed! Zet namreč ne zna kvarta* ti. a vkljub temu kvarta, a to je zelo slabo." Kh.VJ ODPM JEJO V MESECU MAJU IWUX1KI KKAXCK, SAVnlK, RnCIIAU- BEAL" IX UUUtAINK. \.\Z.\A\JK-XJO KASNEJE. Hltn parnim s »tlrlml ln dvoma vijakoma. Poaabnl zastopnik jueoslovanak« vlad« bo orlčakal potnik« ob prihodu nalih par-nlkov v Mavru tar Jih točno odpromll, kamor ao nammjanl. Parnlkl Francoska Črta so tranaportiralK tekom vojn« na t:^o£e Cehoalovaiklh vojakov brca vsa naprlllko. Za ftlfkarta In cona vpralajta v DRU2BINI PISARNI. 19 State St., N. Y. C ali pa pri lokalnih apontlh. Suho Grozdje importirano iz starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 6153 Cherry Street New York, N. Y. Z naročilom pošljite v naprej. Iščem mojega brata ANTONA STIII. doma i7. Dobrcpolja, vas Kompolje št. 71. Kranjsko. Rojaki v Colorado 111 I'lali. ker sem slišal od nekega rojaka, da j«* umrl., vas prosim, ako je kateremu kaj znano, da mi blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen, ("e je še živ. naj se pa sani oglasi svojemu bratu: Joe Stili. 1». O. Nilwood. Illinois. • (18-2&—5) Doctor KOLER Ediai slovenski govoreči zJriT-aik, specialist aoikih bclezai. 638 PENN AVE Pittsburgh, Pa. •Jaz ozdravim zastrupljanje kni. bolezni mehurja, kilo, trganje, bolečine, otekline, srbeeire in druge bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. Dr. M3Y je uspešno ozdravil na-duho, božjast, ataksijo, vodenico, jrce, jetra, ledice n želodčne bolečine .na .čudežen način. Bolečine v trebuhu, v prsih očeh, nogah, rokah ali križu; o-tekline, revmati-zem, kožne bolezni, izpuščaje, ogree. Možke ali ženske bolezni ali slabo kri se lahko ozdravi brez operacije v najkrajšem času in po najnižji ceni. Uradn« ure: ob delavnikih od 9. Oop.do. i, pop. Ob nedeljah In praznikih: od 9. dom doLp~ Dr. JIH FUEY M0Y 308 Grant Street PITTSBURGH, PA, LI STE BOLNI? Jaz vam bom oxdravtl. 2« več kot trldaaot M aam zdravil va« bolezni. Kožne, krvne, tlvčn«, Saledcn« In ravmatlzcm ter vaakovratn« druge bolezni. Lahko vam pokatom ve6 dokazil nailh rojakov, kater« sem szdravll. Jaz sem ozdravil, ko drugI nlao mogli. Ne Čakajte. Pridite k meni predno Je prepozno. Cene ao taka. da Jih lahko vaakdo cm ore. Preiskava brezplačna. Prof. Dr. H. O. BABI iPECIJALiaV 311 8MIVMFIEL.O 8TREEV PITTSCURQH, PA. Nasproti poštnega urada.- Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe DROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jili predsednik prečita, predno se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v "New York Times" svojo oceno a tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE $3.00 Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! Suha. inportirano iz starega kraja. Najboljša vrsta 100 funtov $24.00 draga vrsta 100 funtov S21.it MOŠT, svežega grozdja 51 pl $62.50. MOŠT. svežega grozdja 26 gal $40. Zdravilno viao Ferro China 12 steklenic $18.00. Narotite, dakler je ras, ker so vse cene veljavne le sa kratek (as. Pooefcna cena na debelo. Denar so ponije v |w ipotof enem pismu ali po Mom, Order«. S . K U C I C H Dalmatian CaL Grapes Co. M COBTLANDT STREET NSW YORK C