POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
MIRKO ZAMERNIK
Poslanec državnega zbora
Volivci so ugotovili, da prejšnje stanje ni bilo v redu, vladajoča elita seje zamenjala in zdaj naj ta vlada pokaže, kaj je sposobna narediti. Računi se bodo ponovno polagali čez tri leta.
Definicija norosti je, delaj ene in iste stvari na enak način in pričakuj rezultate. Se pravi, če bomo delali enako kot prej, sprememb ne bo.
i\yu
LETO XXXVII, 18. NOVEMBER 2005, CENA 298,00 SIT
Akcija Savinjskih novic:
meseca:
Radost
obdarovanja
(ka)
ca»
STRAN 16
BOTRI
. feif- .Z... ft.	MMM
na trdo gorivo 90H Favorit
iBiser^^jake doline „OT
Wf
• ORGANIZACIJA SEMINARJEV IN SREČANJ ZAKLJUČKI OB^ŽsSSifM LETU ^^lÉ^Km^BC^CTBIllsMaiVO GLASBO
Za večje skupine predlagamo rezervacije na tel. 03/839-37-00.
Bliža se čas zaključkov in poslovnih srečanj, zato vam pripravljamo vsak vikend živo slasbo s Show Mixom.
ZA REZERVACIJE IN INFORMACIJE SMO VAM NA VOLJO NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH 03/839-25-50, 041/698-424 ali 041/710-545.
Hotel Burger Veniše
		
		MJygyH
	wR	Tj u i
	ilL'j |T*yj	[7J ITn i i i v mb
^ftVì^Tm 'TT		WnWH j ö9.1 MHz J
H1 Lt~,j fl»Toil		BHDPPPPB I :f: I voL-'
	** i	
Itili	x-SK	i J
t*33e 333&Mo,m)ri
-----------OSREÖIWÄ------------
Kapital^ sveta vladar
Študentje so po vsem svetu specifična populacija. Na videz ležerna in nezainteresirana, v resnici pa občutljiva in celo malce uporniška. Tudi v Sloveniji ni nič drugače, zato z zanimanjem spremljam, kakšen bo končni rezultat vladnega spopada s »Studentarijo«. Najprej so se »zapeli« pri študentskem delu, zdaj je na tapeti visokošolsko izobraževanje.
Cilj reforme naj bi bil izboljšati dostopnost študijazaredne in izredne študente, s čimer naj bi pripomogli k dvigu splošne izobraženosti Slovencev, nasprotna stran pa trdi, da bo reforma pripelj ala k socialnemu razslojevanju študentov, saj visoko šolstvo ne bi bilo več v domeni javne službe. No, če smo realni, šolanje že sedaj ni poceni, kako bi bilo šele potem, če bi bilo podvrženo tržnim zakonitostim?
V ponedeljek sem se udeležil prvega srečanja Študentskega borznega fokusa, ki ga na Ekonomski fakulteti v Ljubljani organizirata časnik Finance in Ljubljanska borza. Izobraževanje je odprtega tipa, v prvi vrsti pa je namenjeno študentski generaciji, katere predstavniki tudi prevladujejo med udeleženci.
Pozitivno me je presenetilo množično zanimanje študentov in študentk za dogajanje na
trgu vrednostnih papirjev, kar dokazuje njihovo zavedanje, da bodo le z načrtnim varčevanjem skozi delovno dobo ustvarili dovolj zajetno količino kapitala, ki jim bo zadostovala za izplačevanje dodatne pokojnine. Kdor namreč računa, da bo čez dvajset ali več let na starost živel le od državne pokojnine, bo precej tenko piskal.
Medtem ko se na slovenskem kapitalskem trgu, ki v svetovnem merilu pomeni manj kot otroški peskovnik v primerjavi z nogometnim stadionom, dogajajo pomembne lastniške spremembe (okoli nekaterih domnevno spornih se v zadnjih tednih prerekajo tudi poslanci državnega zbora), se nadaljujejo tudi kadrovske zamenjave. V teh dneh odmeva zamenjava dolgoletnega predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankoviča, katerega niso rešili pred odstavitvijo niti odlični devetmesečni rezultati poslovanja. Med glavnimi kandidati za njegoveganaslednika omenjajo ŽigaDebeljaka, sedanjega člana uprave Gorenja.
Gorenje bo od novega leta dalje še bolj neposredno prisotno v Zgornji Savinjski dolini. Od takrat dalje bo namreč sedanje podjetje Gorenje GlinNazarje le še profitni center GorenjaNotranja oprema. In še nekaj kvalitetnih delovnih mest se bo preselilo v Velenje. Zgodba se nadaljuje, kakšen bo konec?

cU
IZ VSEBINE: 46
Aktualno:
(Ne)zaželena reforma izobraževanja.4
15 let od poplav:
Usodna pobesnelost evropske lepotice.6
Ljubljanski pohištveni sejem:
Rekordno zanimanje
za pohištvene programe.............7
Intervju:
Razgovor s poslancem
državnega zbora Mirkom Zamernikom..8
Bočna:
Koncert Primorskega
akademskega zbora Vinko Vodopivec.11
Ju-jitsu klub Samuraj:
Dobri rezultati na
tekmovanju za Evropski pokal......2 5
Na naslovnici:
Razstavni prostor podjetja Gorenje Glin na Ljubljanskem pohištvenem sejmu
ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 46,18. november 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
(NE)ZAŽELENA REFORMA IZOBRAŽEVANJA
V okvir gospodarskih in socialnih reform, ki jih je pred kratkim sprejela vlada, sodi tudi reforma izobraževanja. Po mnenju predlagateljev so spremembe v izobraževanju potrebne, prinesle pa naj bi več konkurence med univerzami ter večjo prilagodljivost študijskih programov. Dotična reforma med drugim predvideva novost, ki je povzročila precej razburjenja predvsem med študenti. Gre za predlog uvedbe šolnin za redni študij.
UNIVERZA V VSAKO SLOVENSKO VAS?
Veliko visokošolskih strokovnjakov, predvsem pa študentje, oporeka vladnim predlogom za reformo visokošolskega študija, predlagatelji reforme pa se temu čudijo. Po njihovem mnenju reforme predvsem
študentom odpirajo večje možnosti na trgu dela z manjšim obdavčenjem izobraževalnega dela, poleg tega so reforme priložnostza čvrstejše gospodarstvo. Če reforme v izobraževanju uspejo, bi v Sloveniji
univerzitetni sistem s sedmimi desetimi univerzami, od katerih polovica zasebnih. Večja izbira naj bi tako pripeljala do večje konkurence in posledično večje kakovosti izobraževanja.
Danes izraziteje izstopajo negospodarski študiji, po reformah bi se fakultete s študiji, ki neposredno ne sodelujejo z gospodarstvom, morale precej bolj potruditi z utemeljevanjem svojega pomena. A marsikateri visokošolski strokovnjak je povsem drugačnega mnenja. Takšno število univerz naj bi bilo povsem nesmiselno in le korist raznovrstnim podjetnežem, ki bi s temi univerzami veliko zaslužili. Tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so podobnega mnenja. Namesto »enačenja števila univerz s številom vrtcev«, bi moral biti poglavitni cilj vlade izboljšanje razmer na že obstoječih univerzah.
S STIMULIRANJEM LENIH ŠTUDENTOV DO KAZNOVANJA PRIDNIH Kar se tiče uvedbe šolnine za redni študij, predlagatelji sprememb računajo, da bi z njimi stimulirali štu-
Naša anketa
Študent naj bo!
Ali pa morda tudi ne. Dandanes je šolanje teoretično (v praksi se ta trditev vsekakor ovrže) še brezplačno, študenti so deležni nekaterih ugodnosti, brez katerih bi bilo šolanje vsekakor dražje (finančno napornejše za starše). Očitno pa gredo te ugodnosti marsikomu v nos in naša davčna politika pelje v smer zmanjšanja oziroma posledične okrnitve le teh.
Zakaj? Marje delo prek študentskega servisa resnično takšen »privilegij«? Mar ne kaže samo na to, da mora marsikdo delati, da se sploh lahko šola (in to ob »brezplačnem« šolstvu)? Mar bi povišanje stroškov prepričalo študente, da bi prej končali študij? Ali ne bi morda to pripeljalo le do tega, da bi lahko študirali le finančno močni? Ali je študentom res tako lepo, da jim morajo drugi biti »favš«? Kajti spremembe v zakonodaji namreč ne bi udarile le študentov, temveč mnogo širšo populacijo, od staršev do bratov in sester šolajočih. Mnogo vprašanj, mnogo dilem, mnogo odgovorov...
Minka Napast, Mozirje
Bolonjski proces bo povzročil, da bo študij krajši, da bo vseboval več prakse. V nekaterih primerih je tako, da če ima otrok zmerom na voljo sredsh/a od staršev, študij podaljšuje v neskončnost. Tako se izkorišča starše, njihova sredstva, lagodno življenje pa seveda ne spodbuja h končanju študija. Kar pa še ne pomeni, da nekatere študentske ugodnosti niso nujne. Hrana, torej študentski boni, je že tak primer, ki mora ostati subvencioniran.
Štefan Hriberšek, Mozirje
Študentom njihovih ugodnosti ne bi ukinjal. Študentsko delo sploh ne bi bilo potrebno, če bi štipendije dobili tisti, ki jih potrebujejo. Problem je v
tem, da študent mora delati, če sploh hoče študirati, in to samo po sebi ni
Erika Nadlučnik, Rečica ob Savinji
Kot študentka sem seveda proti ukinitvi oziroma omejitvi teh ugodnosti. Vtem primeru bi lahko študirali ne glede na svoje sposobnosti le tisti, ki bi si to lahko finančno privoščili. Glede tistih, ki so pač v nedogled študenti, pa bi bili boljši kot plačljiv študij strožji pogoji za vpis in napredovanje na fakultetah.
Franc Verbuč, Mozirje
Ze zdaj je študij zelo drag, to lahko povem iz lastnih izkušenj kot oče dveh študentk. Kljub vsem ugodnostim, ki obstajajoče še vedno veliko stroškov. Razni ukrepi, ki bi ukinili te ugodnosti, bi bili znak nesocialne države, poleg tega pa bi povzročili le to, da bi študirali zgolj tisti, ki bi si to lahko privoščili.
Zavlačujejo pa ponavadi res tisti, ki so najbolje finančno podkovani.
Ida Račnik, Rečica ob Savinji
Dogajanje gre res v to smer, da bo študij kmalu odvisen predvsem od finančnih zmožnosti, kar pa nikakor ni prav. Študenti nimajo tako velikih ugodnosti, da bi te pomenile razvajanje. Tudi sama imam odraščajočo hčerko in se zavedam stroškov, ki se obetajo.
Ivo Jelaš, Rečica ob Savinji
Ukinitev študentskega dela bi zagotovo bila le še dodatno finančno breme za starše, nekatere ugodnosti za študente morajo biti. Študentom bi bilo vsekakor lažje, če jim ne bi bilo treba delati, da bi lahko študirali, saj jim to predstavlja še dodatno obremenitev.
neka ugodnost.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
dente k boljšem študiju oziroma zaključku študija vrednih rokih. Šolnine naj bi študentje vračali po končanem študiju in še to ie tisti, ki bi si pridobili nadpovprečen dohodek. Doba vračanja naj bi dosegla kar dve desetletji, znesek vračila pa bi bil sorazmeren dohodku in bi dosegal le nekaj odstotkov.
Šolnino za redni študij so uvedli ali uvajajo tudi v številne druge države po svetu. Tako so že stalnica v Avstraliji, Novi Zelandiji, ZDA, Angliji, tudi pri naših avstrijskih sosedih, vpeljuje pa jih tudi Nemčija. Prej ali slej jih bomo dobili tudi v Sloveniji. Tega se zavedajo tudi nasprotno misleči, ki pa poudarjajo, dajeto mogoče storiti tudi brez velikih reform. Z odloženimi šolninami bi državo razbremenili šele v precej oddaljeni prihodnosti. Po nekaterih izračunih naj bi država šele dvajset let po uvedbi sistema dobila povrnjenih borih 14, po tridesetih pa 16 odstotkov stroškov.
Tako oddaljeni rezultati, ki po vrh vsega niso niti približno optimalni, zagotovo ne prinašajo rešitve slovenskemu izobraževanju. Poleg tega odložene šolnine na nek način le kaznujejo dobre študente, ki si bodo znali zagotoviti dober zaslužek. In če država s plačilom šolnin želi stimulirati »lene« študente
k boljšemu študiju, na ta način nikakor ne stimulira kasnejših strokovnjakov k čim večji produktivnosti in
posledično večjemu osebnemu dohodku. Da ne omenjamo dejstva, da bo vlada na tak način že med
šolanjem »zakreditirala« vsaj uspešnejši del študentske populacije.
Tatiana Golob
Matej Vončina, podpredsednik
KZSŠ in svetnik v Svetu študentskih klubov
Mateja Vončino, podpredsednika Kluba zgornjesavinjskih študentov in svetnika v Svetu študentskih klubov smo povprašali, kaj meni o pričakovanjih predlagateljev reforme izobraževanja, da bo plačilo rednega študija spodbudilo »lene« študente k študiju oziroma neresne odvrnilo od študija?
»Uvajanje šolnin po principu, kot ga poznajo na primer v ZDA, je na
splošno gledano nelogično. Če pogledamo davčno obremenitev prebivalstva in gospodarstva, je v ZDA v višini 30% BDP-ja, v Sloveniji pa 40%. in ta razlika pobranih davkov je namenjena za financiranje javnih storitev, kamor spada tudi brezplačno šolstvo. Na dolgi rok so spremembe verjetno potrebne, vendar ne parcialne, kot je samo uvedba šolnin.
Mogoče bi bilo vredno razmisliti o kakšnem kombiniranem sistemu, ki ne bo preveč prizadel socialnega statusa študentov in njihovih staršev ali tistim iz nižjih socialnih slojev celo preprečil študij. Strinjamo se, da bi bilo potrebno skrajšati čas, v katerem študent konča dodiplomski študij. Po statistiki iz leta 2002je za to povprečno potreboval 6,2 leta, vendar uvajanje šolnin ni edina rešitev. Lahko bi tudi povečali kakovost študija, naredili predavanja bolj zanimiva, zagotovili kakovostna delovna mesta ali pa na primer finančne vzpodbude za predčasno končani študij, recimo znižane šolnine za podiplomca.
Rešitev je veliko. Toda vlada bi z uvedbo šolnin problematiko študija, ki je veliko širša kot je samo vprašanje šolnin, prenesla na pleča študentov. Najbolj perečih težav študentov se tu ne omenja: premalo študentskih postelj, vprašanje obstoja študentskega dela, premalo prostora za študente na predavanjih, tudi na fakultetah, ki so pred krotkim dobile nove prostore, slabe opremljenosti fakultet, zelo slaba je štipendijska politika ...Zaključim naj z mislijo, da je vprašanje šolnin le ena od mnogih točk, ki bijih bilo potrebno urediti na področju visokega šolstva. Pri nespremenjenih ostalih težavah smo proti uvajanju šolnin, saj bo to le prizadelo študente, koristi pa bo imel samo državni proračun. Za razvoj družbe, ki naj bi temeljila na znanju, to ni najboljša popotnica.
Osebno ne nasprotujem vsem točkam gospodarskih in socialnih reform, kijih pripravlja vlada. Tudi študentje vidijo v nekaterih točkah pozitivne ideje, vredne razmisleka. Toda samo delne rešitve, kot je uvedba šolnin in ukinitev študentskega dela, za študente niso sprejemljive.
8.	SREČANJE GOSPODARSTVA SA-ŠA REGIJE
Kako do partnerstva v konkurenčnosti
V nadaljevanju bo predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bob-inac spregovoril o vzvodih Gorenja za pozicioniranje na globalnih trgih, direktor BSH Hišnih aparatov Nazarje Matjaž Lenassi pa bo predstavil razvoj podjetja v koncernu Bosch Siemens kot priložnost za dobavitelje. Direktor prodaje in marketinga BSH Slovenija Henrik Kretzel bo za njim spregovoril še o globalnih prodajnih trgih velikih in malih gospodinjskih aparatov.
Druga polovica plenarnega dela srečanja bo namenjena
konkurenčnosti malih in srednjih podjetij. Na to temo bo najprej spregovoril predsednik Območne obrtne zbornice Velenje Branko Meh (Območna obrtna zbornica Mozirje že drugo leto zapored v projektu ne sodeluje), direktor poslovnega sistema Fori Milan Forštner bo razmišljal o razpršenosti programov in konkurenčnosti proizvodnega podjetja, vodja projekta proizvodnje koles z motorjem v podjetju Blues Velenje Toni Rifelj pa bo opisal realizacijo razvojne ideje.
Kako mala podjetja prodirajo na
nemško govoreče trge, bo predstavil svetovalec iz Celovca mag. Miran Breznik, Marko Bahor iz podjetja Cablex iz Tržiča pa bo orisal pot od male delavnice do velikega izvoznika. V popoldanskem terminu
bo potekalo še srečanje z dobavitelji velikih gospodarskih družb, najprej z dobavitelji BSH Hišnih aparatov, nato pa še z dobavitelji Gorenja.
Franci Kotnik
Od 29. novembra do 13. decembra bo vSavinjsko-Šaleški regiji potekalo osmo srečanje velikega in malega gospodarslva. Začelo se bo v torek, 29. novembra, s plenarnim delom v velenjskem hotelu Paka, kjer bodo udeležence najprej nagovorili direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek, župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, predsednica upravnega odbora območne gospodarske zbornice Marija Vrtačnik in direktor direktorata za podjetništvo in konkurenčnost v Ministrstvu za gospodarstvo dr. Andrej Kitanovski.
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali pro-INFO CENTRE dajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si
EIC-nov-23: Poljski proizvajalec varjenih konstrukcij iz pločevine išče partnerje za tehnično in proizvodno sodelovanje.
EIC-nov-29: Britansko podjetje, ki se ukvarja z načrtovanjem in proizvodnjo pisarniških izdelkov išče partnerje za komercialno in finančno sodelovanje.
EIC-nov-33: Poljski proizvajalec hidravličnih naprav išče investitorje ter partnerje za tehnično in komercialno sodelovanje.
EIC-nov-35: Italijansko podjetje išče komercialno sodelovanje na področju izdelave orodij in opreme z delavnice in gradbišča.
15 LET OD KATASTROFALNE POPLAVE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Usodna pobesnelost evropske lepotice
Prvi november je dan, ko ljudje obujamo spomine na rajne sorodnike in prijatelje, se srečujemo na pokopališčih in v spoštljivi tišini premišljujemo o ljudeh, s katerimi smo v preteklosti delili vesele in žalostne dni. Pred petnajstimi leti pa se je v noči pred dnevom spomina na mrtve dežna ujma znesla nad Zgornjo Savinjsko dolino in do nerazpoznavnosti spremenila idilično pokrajino. Vodna pošast jeogrozila naselja in posamezne hiše, rušila je in odnašala, prinašala in podirala na celotnem območju takratne mozirske občine.
je v tistih dneh izkazala kot še nikdar prej in nikoli poslej. Največja groza je počasi popuščala vendar samo do naslednjega dne, koje bilo iz Luč sporočeno, da je voda v Podvolovljeku prebila naraven jez in ponovno zagrozila celotni občini. Na Ljubnem in v Mozirju je narava
Najhuje bilo v Lučah, saj je podivjana Savinja okoli devete ure dopoldan dobesedno odrezala kraj od ostalega sveta, v Nazarjah so bile poplavljene tovarne, na Ljubnim pa se je nad ljudmi in njihovim premoženjem znesla še Ljubnica. To je bil dan ko ni skoraj nihče v celotni dolini pomislil na spoštljivost pokopališča, večina je reševala lastne glave, pomagala sosedom in znancem, prav vsi pa smo li, kaj bodo prinesle prihajajoče saj je bilo deževno nebo neusmiljeno. Ljudje so zovali podivjane valove in Popoldne je voda začela , upadati, organizirali so se gc štabi civilne zaščite, dežne izpod temnega nema so postajale redkejše. Škoda je bila ogromna. Ni
poplavljencev v Podvezi ob Lučnici je bil v prvih dneh po poplavi mogoč le s helikopterjem (foto: Igor Modic)
bilo malo, ki so ostali v nekaj urah brez vsega premoženja, prepuščeni človeški solidarnosti, ki se
že naredila svoje, v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline seje začelo stanje počasi normalizirati.
V petek popoldne so prišli v Mozirje takratni predsednik vlade Lojze Peterle ter ministra za obrambo in okolje Janez Janša in Miha Jazbin-šek. Strti in obupani ljudje v najhujši preizkušnji niso ostali sami, na žalost pa je vodna ujma pustila posledice tudi na medčloveških odnosih.
Jernej Plankl je bil v tistem času tajnik KS Luče in vodja civilne zaščite. Brez vseh izkušenj so po njegovem trdnem prepričanju optimalno in na pravi način usklajevali delo in delili denarno ter materialno pomoč, ki je v dneh po poplavi prihajala od vsepovsod.
»Ljudje so delovali samozaščitno, brez hude panike. V Podvolovljeku, kije bil nekaj časa popolnoma odrezan od sveta, je skrbel za usklajeno delovanje Jurij Funtek. Prepričan sem, da smo naredili najbolje, karje bilo vskrajno težkih razmerah sploh mogoče narediti. Kljub določenim pomislekom, ki so se pojavljali na račun razdelitve pomoči, trdim, da smo delali nadvse pošteno. Drugo je vprašanje pravičnosti, saj so nekateri dobrot-
STRANKE SO BOLJ KOT OD ČLANOV ODVISNE OD VOLIVCEV
Kaznive posledice dobrega namena
V Sloveniji je včlanjevanje v politične stranke svobodno, kar pomeni, da lahko postane član določene stranke vsak, ki podpiše pristopno izjavo. V primeru Mladega foruma socialnih demokratov se je izkazalo, da so v Mozirju včlanjevali tako rekoč na črno, torej s ponarejanjem podpisov in pristopnih izjav v celoti. Predsednik Mladega foruma Dejan Levanič dejanje, ki seje zgodilo oziroma dogajalo pred štirimi leti, sicer obžaluje, vendar na vprašanje, kdo je bil v Mozirju v tistem času zadolžen za pridobivanje novih članov, ni odgovoril.
Z Levaničem se je mogoče strinjati v dveh stvareh in sicer, da se tudi dober namen lahko izkaže za napačnega in drugo, da je težko preverjati vseh 6000 pristopnih izjav. Toliko ljudi naj bi podpisalo pristopno izjavo k mladim socialnim demokratom, čeprav ni izključeno, da seje mozirski primer »zgodil« še kakšnemu aktivistu na terenu. Nas je seveda zanimalo, kako imajo s članstvom nasploh in še posebej s pridobivanjem novih članov urejeno v drugih strankah.
Socialni demokrati po besedah
člana pokrajinskega odbora stranke Marka Purnata takšno ravnanje strankinega podmladka odločno zavračajo in mu nasprotujejo. Mozirski primer naj bi obravnavali tudi na pokrajinskem odboru v Velenju, na zgornjesavinjskem območju pa se stranka ukvarja predvsem z (ne)organiziranostjo, saj razen v Mozirju občinskih odborov še vedno niso uspeli ustanoviti. Pur-nat razmišlja, da bi simpatizerje povabili na razgovor preko oglasa in na ta način prišli do organiziranosti in članslva. Do takrat pa je lahko
po njegovem mnenju bolj kot o članih govora o simpatizerjih stranke v Zgornji Savinjski dolini.
Podobnoje z Liberalno demokracijo Slovenije, za katero podpredsednik pokrajinskega odbora Rajko Pintar priznava, da se ni nikoli pretirano trudila s pridobivanjem članstva. Po njegovem je stranka toliko močna kot ima volivcev, karje lahko razumeti tudi tako, da ima LDS vpliv samo v občinah Mozirje, Nazarje in Ljubno. Pintar pravi, da ima LDS v krajevnih jedrih precejšnjo podporo, glede pridobivanja članov pa že precej časa ni bilo nobene konkretne akcije.
Simpatizerji Slovenske demokratske stranke se lahko včlanijo kar preko internetnih strani, pristopno izjavo pa je možno najti tudi v strankinem internem glasilu. Na vprašanje, kako kontrolirajo verodostojnost izpolnjenih prijavnic, nam je poslanec
Mirko Zamernik zatrdil, da na sedežu stranke podatke preverijo preko občinskih odborov, saj naj bi na lokalnem nivoju najbolje poznali ljudi.
V Slovenski ljudski stranki posebno aktivno novih članov ne pridobivajo. Kdor ima interes, se lahko včlani s pomočjo pristopne izjave, kije objavljena v vsakokratnem strankinem glasilu. Koordinator stranke v Zgornji Savinjski dolini Andrej Presečnik opozarja, da so se v novejši zgodovini SLS dogajale statutarne spremembe, kot na primer združitev s krščanskimi demokrati, koje celotna evidenca članov bivše Peterletove stranke prešla pod združeno stranko. Presečnik dopušča možnost, da na podlagi takratnega imenika dobi položnico za plačilo članarine tudi kdo, ki se v resnici ni včlanil v SLS ampak v SKD, zato morebitni zapleti niso izključeni.
Savinjčan

niki želeli ostati anonimni, zato preprosto nismo imeli pregleda nad celotno pomočjo, ki smojo bili Lučani deležni,« se spominja Plankl.
S časovne odmaknjenosti petnajstih let je mogoče ocenjevati, da bi bilo možno določene stvari speljati tudi drugače in predvsem hitreje. Pri tem ima Plankl vmislih cesto Ljubno-Luče, ki še vedno ni v celoti zgrajena. Povsem drugače je z občinsko infrastrukturo, kije bila obnovljena v relativno kratkem času.
Podobnih misli je tudi Rajko Pintar, ki je v času poplave vodil ljubensko krajevno skupnost. Po njegovem je bila učinkovita sanacija stanovanjskih objektov
»Takrat je bila izredno močna solidarnost. Prvič je bil vzpostavljen sistem, ki ga, žal, ne izvajajo, da gre pomoč iz roke v roko. Seveda na podlagi seznamov in koordinacije. Za več kot 80 odstotkov evidentirane pomoči smo vedeli, od kod je prišla in kdojoje dobil. Z zadovoljstvom ugotavljam, da omembe vrednih nesoglasij iz tega naslova ni bilo, tudi po zaslugi Ljubenskega vevnika, preko katerega smo ljudem posredovali hitro in zelo natančno informacijo. V izrednih razmerah je ključna dobra informiranost ljudi,« je prepričan Pintar.
Savinjčan
Ljubnica je na Ljubnem porušila novo in spodkopala Rakunovo hišo
(foto: Drago Meze)
in mostov, manj prepričljiva je bila država pri sanaciji vodotokov. To je povsem očitno ob naraslih vo-
dah, ki skoraj praviloma poplavljajo Spodnjo Savinjsko dolino z Celjem vred.
LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM
Rekordno zanimanje za pohištvene programe
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v dneh od 8. do 13. novembra potekal tradicionalni Ljubljanski pohištveni sejem. Na površini več kot deset tisoč kvadratnih metrov se je predstavilo 293 razstavljavcev iz osmih držav, sejem pa si je v šestih dneh ogledalo rekordnih 50 tisoč obiskovalcev oziroma deset tisoč več kot v lanskem letu. Iz Zgornje Savinjske doline sta na sejmu razstavljali podjetji Gorenje Glin Nazarje in Mizarstvo Selišnik Alojz Luče.
Podjetje Gorenje Glin je letos predstavilo paleto svojih izdelkov v sklopu razstavnega prostora Skupine Gorenje, karje po besedah direktorja Sandija Vasleta neposredna posledica pripajanja Gorenja Glin Gorenju Notranja oprema, ki je bila že doslej stoodstotna lastnica nazorskega podjetja za proizvodnjo pohištva iz ivernih plošč. S pripojitvijo, ki se bo formalno zgodila prvega januarja prihodnje leto, bo divizija pohištva v Gorenju zaživela kot enovito podjetje Gorenje Notranja oprema, s tem pa bodo omogočeni številni sinergijski učinki na vseh področjih poslovanja.
Gorenje Glin je sejemsko predstavitev svojega pohištva zasnovalo v dveh sklopih. Prvega je predstavljal program apart, ki so ga letos po sed-mih letih krepko prenovili, vendar pri tem ohranili osnovne linije, saj je bila prodaja kljub starosti programa še vedno relativno dobra. S povečanjem števila različnih sestavnih delov so podvojili število možnih kombinacij in na ta način vzpostavili pogoje, da je omenjeni program sedaj možno namestiti tako rekoč v vse bivalne prostore: otroške sobe, dnevne sobe, predsobe in tudi spalnice. Drugi del predstavitve je bil namenjen programu sinhro, ki šele prihaja na slovenski trg, na sejmu pa so pri obiskovalcih testirali možne barvne kombinacije, na podlagi če-
sar se bodo v drugi polovici novembra dokončno odločili, katera bo prva barvna kombinacija, ki bo šia na trg.
»Zadovoljni smo, ker nam je uspelo že v prvih dneh sejma opraviti razgovore s prodajalci pohištva v Sloveniji in se seznaniti z njihovim mnenjem o novostih v naših programih,« je povedal direktor Sandi Vasle. »Njihovi vtisi so zelo pozi-
Mizarstvo Alojz Selišnik iz Luč je na sejmu predstavilo celotno paleto modelov notranjih vrat (foto: Franci Kotnik)
tivni in zato so nam za prihodnje obdobje v njihovih salonih zagotovili več razstavnega prostora kot doslej. Toje za nas zelo pomembno, kajti brez ustrezne predstavitve pohištva ni prodaje. Načrtujemo, da bodo uspeli do konca januarja postaviti vse eksponate, prve pozitivne rezultate pa pričakujemo v spomladanskem času.«
Družba Gorenje Glin bo z 31. decembrom prenehala obstajati kot samostojna pravna oseba. Neposrednih odpuščanj zaposlenih zara-
Podjetje Gorenje Glin je letos predstavilo paleto svojih izdelkov v sklopu razstavnega prostora Skupine Gorenje
(foto: Franci Kotnik)
di tega ne bo, njihovo število pa bodo postopno zmanjšali z upokojitvami in prerazporeditvami v Velenje. V letu 2006 bo nazorska tovarna pohištva delovala kot profitni center, katerega plan je že izdelan, ni pa še potrjen s strani lastnika. Po besedah Sandija Vasleta predvidevajo minimalno rast in zamenjavo slabše donosnih programov s tistimi, ki prinašajo več dodane vrednosti.
Mizarstvo Alojz Selišnik iz Luč je na sejmu predstavilo celotno paleto modelov notranjih vrat (seko, melu, stil, contur, motiv, piano, color), ki se med seboj razlikujejo tako po oblikah kot po barvnih izvedbah. Mizarstvo Selišnik je tudi zastopnik za steklena vrata proizvajalca EVG iz Frankfurta, po besedah lastnika in direktorja Alojza Selišnika pa je boj za kupce zaradi recesije na trgu vse bolj oster. Iz tega razloga v Mizarstvu Selišnik že razmišljajo o alternativnih programih.
Franci Kotnik
RAZGOVOR S POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA MIRKOM ZAMERNIKOM (SDS)
»Birokrati so mojstri
svojega posla
«
Mirko Zamernik (foto: EMS)
Poslanec Slovenske demokratske stranke Mirko Zamernik iz Podvolovljeka ne skriva nezadovoljstva s stanjem v slovenski državi, čeprav jo tako ali drugače soupravlja že deset let. Kot opozicijski poslanec je bil mnogo bolj glasen in prodoren, obljubil je celo, da bo javno obelodanil imena naročnikov napada na takratnega novinarja Mira Petka. Tega ni naredil iz preprostega razloga. Ker pravna država ne funkcionira, mora na prvo mesto postaviti varnost lastne družine. Pomenljivo in skrb vzbujajoče, da se mora iz varnostnih razlogov v državi članici Evropske unije k molku zateči izvoljen predstavnik ljudstva.
- Osem let ste se pritoževali, da kot opozicijski poslanec ne morete uveljavljati interesov okolja, ki vas je izvolilo. Sedaj ste na oblasti, torej so se stvari spremenile.
Generalno gledano sem v resnici pričakoval več. Lahko bi rekel, da sem malo razočaran.
-	V politiki prevladujejo interesi, vi govorite o razočaranju.
Pričakoval sem, da se bodo lahko določene zadeve hitreje in bolj kvalitetno obrnile v pozitivno smer. Ugotavljam, da so oziroma smo isti birokrati in da se marsikatera zadeva še vedno ureja prepočasi. Poskušal bom biti konkreten. Ob obisku vlade Zgornje Savinjske doline konec junija je obrambni minister Karel Erjavec obljubil, da bo pontonski most v Lučah odpeljan še tisti mesec. Zgodilo se ni nič, zato sem po nekaj mesecih na sestanku koalicije ministra vprašal, če bo potrebno vložiti amandma na proračun, da se bo dana obljuba realizirala. Čez nekaj dni meje minister skoraj prepričal, daje most že odpeljan. V resnici še ni bil, uradniki so se mu zlagali, daje zadeva urejena. Gre za povsem nepomembno stvar, ki pa lepo ponazarja, kako v naši državi delujejo uradniki. Nekateri so nesposobni, nekateri nočejo, nekateri pa so podkupljeni. Na žalost je tako.
-	Primer je res malenkosten, saj se celo pri mnogo hujših nepravilnostih in kršitvah zakona nikomur ne skrivi las na glavi.
Nekateri uradniki so pač mojstri svojega posla...
-	Vaša stranka je v preteklosti veliko opozarjala na te zadeve, vendar je očitno tudi sama postala ujetnica zatečenega stanja.
Ob vsaki zamenjavi je bila uprizorjena prava mala revolucija. Trdim, in verjetno zaradi teh besed ne bom pohvaljen, da je bilo zamenjav še premalo. Lene, nesposobne in skorumpirane birokrate bi morali vse nagnati. Nisem revanšist in nikogar ne želim namerno očrniti, vendar je govora o preveč očitnih nepravilnostih.
-	So tudi polletno zamudo pri nadaljevanju del na regionalni cesti pred Lučami zakuhali birokrati? Očitno je postala praksa, da poženejo stroje pred zimo, ko vsi vemo, da je v tem času za več denarja manjša storilnost.
Včasih sem slutil, sedaj vem, da Slovenijo na tem področju obvladujejo cestni lobiji. Naj gre za izgradnjo ceste pred Lučami ali avtoceste. Že eno leto se trudim presekati ta vozel, zaenkrat neuspešno, zato upam, da mi bo to uspelo s pomočjo javnosti. Julija sva bila z vodjo poslanske skupine Jožetom Tankom pri ministru za promet mag. Janezu Božiču, kjer smo se pogovarjali o možnostih podkrepljenega nadzora s konkretnimi prijemi. Na žalost moram ugotoviti, da zadeve na cestnem področju diktirajo izvajalci. Ko sem pri rebalansu prejšnjega proračuna vložil
amandma za cesto Kranjski Rak, meje poklical eden od izvajalcev z razlago, da bi jim bolj odgovarjal nižji znesek od predlaganega. V nasprotnem, je bilo rečeno, se prijavi še kdo. Ampak ravno vtem je smisel celotne procedure. Očitno je, da imajo izvajalci po lokalnih območjih sklenjen nenapisan dogovor, zato eden drugemu ne skačejo v zelje. No, zaradi tega se lahko dogajajo tudi takšne zamude, kot smo jim priča na ovinku pred Lučami.
-	Torej politika nima moči ali celo volje, da bi tem stvarem naredila konec?
Očitno zaenkrat še ne. Osebno sem močno zainteresiran, da se takšno stanje preseka. Predsednik vlade Janez Janša mije zagotovil, da politična volja obstaja, enaka zagotovila imam tudi od ministra za promet mag. Janeza Božiča. Torej se zadeve ustavijo, preden pridejo do političnega vrha. Lep pokazatelj, kako se stvari ne bi smele dogajati, je preplastitev ceste skozi Luče ob obisku vlade.
-	Menda je bil zaradi tega hudo slabe volje tudi predsednik Janša, vendar se kaj več od tega ni zgodilo?
Siaba volja je bila upravičena. Mislite, da jaz nisem bil? Osem let sem čakal nato, pisal intelefoniral na nešteto naslovov in sedaj, ko smo nekakšna oblast, se to zgodi. Od ministrstva za promet sem terjal podatek, kdo deli okoli štiri milijarde tolarjev, ki se skrivajo v najrazličnejših postavkah, in dobii sem odgovor, da denar razporeja kolegij Državne direkcije za ceste. Narobe svet! Izvoljen predstavnik ljudstva sem stal na glavi z amandmajem za 20 milijonov za neko cesto, tam pa štiri milijarde razdelijo uradniki organa v sestavi.
-	Lučani bi verjetno rekli, da podarjenemu konju ne gre gledati v zobe, v resnici pa le gre za nelegalno asfaltiranje.
Tako. Cestni birokrat bo sicer rekel, da gre za nujna vzdrževalna dela.
-	Torej sedanja oblast deluje enako kot prejšnja?
Ne, ne! Prej sem povedal, da v političnem vrhu obstaja volja. Imam zeleno luč, da še naprej vršim pritiske. Nenazadnje sem tudi jaz nova oblast in takšnega početja ne odobravam. Res pa je, da birokrati delajo po starem.
-	Potem ko je postalo jasno, da je postala vaša stranka zmagovalka lanskoletnih volitev, ste
precej rigorozno napovedali, da boste tudi svojim dosledno gledali pod prste in javno kritizirali vse morebitne nepravilnosti.
Na začetku tega mandata sem dejal, da bom z veseljem odpiral vrata in pritiskal na sekretarje in ministre, če bom podprt s strani lokalnega okolja. Če si Zamernik nekaj vtepe v glavo, ima pri ministrih bistveno manjšo težo, če zadeva ni podprta s strani okolja, ki mije podelilo mandat poslanca. Če ni vzpodbude iz lokalnega okolja, ne morem veliko pomagati.
-	Se strinjate, da še prevelik del tega okolja razmišlja in funkcionira socialistično, se pravi, po sistemu: država mi preprosto mora dati, kolikor rabim? Mar ni temu primerna tudi gospodarska slika Zgornje Savinjske doline?
(premislek in kimanje) S tem se moram v celoti strinjati. Čeprav imamo uspešne posameznike, skupno ne funkcioniramo. V Zgornji Savinjski dolini se vozimo s taksijem, čeprav nam ni povsem jasno, kam bi se radi pripeljali.
-	Pravite, da za izgubljene priložnosti ni kriva samo država, ampak tudi naša zaplankanost?
Oba se strinjava, daje bilo silno asfaltiranje, ki se je v zadnjih letih dogajalo v naših občinah, nuja. Ljudje to potrebujejo, tudi če dolgoročno gledamo z očmi združene oziroma celovite turistične ponudbe.
-	Asfaltiranje cest pač ni gonilo nikakršnega razvoja, prej ceneno nabiranje političnih točk.
Točno to. Ceste so lahko samo osnova za nadaljnji razvoj. Same ceste ne predstavljajo razvoja. Ne glede na namišljene in dejanske meje bo Zgornja Savinjska dolina ostala geografska celota, zato je treba proti državi in Evropski uniji nastopiti složno in povezano. Celotna država ima probleme pri koriščenju sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Predvsem zato, ker ni potenciala, ki bi bil v stanju pripraviti kvalitetne razvojne programe. Običajno je tam, kjer je nerazvitost najbolj izrazita, tudi kadrovskega potenciala najmanj. Prevečkrat se nam dogaja, da smo zadovoljni sami s seboj, kar je z razvojnega vidika najslabše.
-	Slovensko družbo precej zaposlujejo reforme, ki jih je sprejela vlada. Bo po vašem mnenju enotna davčna stopnja povzročila dvig cen in posledično padec življenjskega standarda pri večini državljanov?
Večkrat se malo nasmejim, ko poslušam ekspertize raznih »strokovnjakov«, ki se spoznajo na vse in si upajo na dolgo in široko govoriti o posledicah. Občudujem ljudi, ki so tako sposobni, priznam, jaz nisem. Torej moram verjeti ljudem, ki se na zadeve v resnici spoznajo, da bodo reforme prinesle pozitivne učinke. Vlada vlada eno leto in pred enim letom so se ljudje na volitvah odločili za spremembo. Volivci so ugotovili, da prejšnje stanje ni bilo v redu, vladajoča elita seje
zamenjala in zdaj naj ta vlada pokaže, kaj je sposobna narediti. Računi se bodo ponovno polagali čez tri leta. Definicija norosti je, delaj ene in iste sivari na enak način in pričakuj rezultate. Se pravi, če bomo delali enako kot prej, sprememb ne bo.
- Sicer je zadeva že krepko za nami, vendar me zanima, kako komentirate referendum o zakonu o RTV, vendar pod predpostavko, da je v državi veliko stvari, s katerimi bi se morali družno ukvarjati tako pozicija kot opozicija?
Takšna je pač cena demokracije in niti približno nisem tisti, ki bi temu oporekal, čeprav se strinjam, da je potrebno v državi urediti bistveno bolj pomembne zadeve. Je pa to eno od pomembnih vprašanj, ki jih je bilo potrebno urediti. RTV Slovenija je firma, ki zaposluje nekaj tisoč ljudi in živi odjavnih sredstev. Zadeva daje misliti, če sam generalni direktor Aleks Štakul pošteno pove, daje imel pri odločanju popolnoma zvezane roke. Nad njim je svet RTV in še kakšen svet in vsakje imel določene pristojnosti. Zadeva ne more funkcionirati, če ima generalni direktor formalne pristojnosti, vendar nobenega vpliva. Ne trdim, da je na referendumu potrjena rešitev optimalna. Naj se pokaže, če pa gre samo za to, da se bo Zamernik ali kdorkoli drug večkrat pojavljal na televiziji, potem je prav, da se na naslednjih volitvah plača račun v celoti.
manj. Tisti, ki ve, pa iztokih ali drugačnih razlogov ne stopi pred javnost, je tudi malo kriv. Karse vpliva na medije tiče, odgovarjam z vprašanjem. Na kakšen način pa naj jaz, Mirko Zamernik, ali kdorkoli drug, vplivam na Edija Mavriča, kakšen komentar naj napiše? Napisali boste tako, kot mislite, daje prav, po svoji vesti in, verjamem, s polno odgovornostjo. Nikakor ni način, da bi eksistenco nekoga vezali na izrečene oziroma zapisane besede. Če kdo želi živeti v takšni državi, se mora zavedati, da se mu bo prej ali slej vrnilo kot bumerang. Na dolgi rok se takšni apetiti ne obnesejo.
- Pred lanskimi parlamentarnimi počitnicami ste za Savinjske novice izjavili, da boste, v kolikor tega ne bosta storili policija oziroma tožilstvo, razkrili naročnike napada na Petka. To se ni zgodilo.
Naivno sem verjel, in to je ena od mojih napak, da so stvari pripeljane do faze, ko umik ni mogoč. Zgodilo se je ravno to, zato se primer Petek ni zaključil tako, kot bi si želela večina ljudi vtej državi. Ob takšnem sodnem sistemu, kot ga trenutno premoremo, sem moral presoditi ali stopiti pred javnost in spregovoriti, ter s tem verjetno ogroziti eksistenco tudi svoje družine, ali molčati. Spopasti se s kapitalom, kije večji od vseh poslanskih plač skupaj, je v slovenskih razmerah početje, ki bi mejilo na norost. Pošteno povem, zmanjkalo mi je poguma.
Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan
- Vsaka politična opcija želi imeti takšen ali drugačen vpliv na medije in mislim, da je ni politične opcije, ki bi priznavala lastne napake. Takšen primer je LDS in verjetno tudi SDS pri tem ni izjema.
V svojem življenju in karieri sem naredil že kar nekaj napak. Pri primeru Petek bi po tistem, kar vem, danes verjetno kakšno stvar naredil drugače. Bil sem prepričan, da bodo pristojni organi do kraja opravili svoje delo in pred sodnike postavili tudi naročnike napada. Da nekdo, ki ima veliko pod palcem, to niso moje besede, novinarja ne more utišati drugače kot z naročilom brutalnega napada. Če to ni neznansko velik dolg države Slovenije do vseh državljanov. Tu ni vprašanje, kdo je tepel Petka. Vsi smo ga, eni bolj, drugi
BREZPLAČNO PRANJE
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo.
Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 25. novembra, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil.
/M.MIKLAVC
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
Svatovska iz buč
Že v prejšnji številki našega časopisa smo objavili obredno pesem, ki sta jo pela na starih porokah camar in družica. Kdo je sploh bil camar? Svatbe so tiste čase trajale tudi po nekaj dni in ves ta čas je bilo treba svate zabavati. Zato si je ponavadi ženin izbral svojega camarja, ki je poskrbel za dobre godce in ves slavnostni obred. Bil je torej neke vrste "ceremonijer". To so bili sposobni ljudje, ki jim ni zmanjkalo domislic. Kot navajajo poznavalci naših svatbenih obredov, so se svatje zabavali tudi s petjem zbadljivk in raznih obrednih pesmi.
Eno takih je zapisal učitelj Frančišek Zemljič, glasi pa takole:
Piše: Aleksander Videčnik
Sedaj smo začeli o jimeni Boga,
Očeta in Sina in svetiga Duha.
*
Sim krenčik dobila, k' sim kršena b'la,
ga krog glave navila, sim k poroki šla.
*
Oj svatuna moja, prav rad vas imam,
zato vas to prvo jas rajaf pelam..
*
Prosim jas vas, da tak' vodite nas,
de mo svati zares, tih svetih nebes.
Svatuna moja, potroštani bote,
bote dobili svoj Ion; gor v nebesih svoj tron.
*
Gor v svetih nebesih vas čaka en dar,
k' ste nevesto peljali prètte žegnan oltar.
* • .
Ti pušici vaši, pa angelci naši,
bojo troštali nas, da nam ne bo dolg čas.
*
Ta svatuna naša, lih tak' se štimajo,
ko pisana kokla, ko pišete 'majo.
*
K na zamerfe mi kaj, ko srna rajova zdaj.
saj je hiša visoka jin viže so fraj.
g ■ I BB ■	1 ; BÉHHÉn wmmmmm mm hm| ■
Prosimo za sodeloDanje!
Pred nekaj časa sem govoril z nekim Solča-vanom, ki mije pripovedoval, da gaje stara mati vodila k njihovemu potoku in to na prav določeno mesto in mu pokazala čudne živalice v vodi, imenovala jih je "beli gadi". Ko je moj sogovornik kot šolar obiskal Postojnsko jamo, je tam videl človeške ribice, ki so bile na las podobne tistim "belim gadom" v domačem potoku. Ker bi bilo zelo pomembno vedeti o teh ribicah še kaj več, prosimo poznavalce naših jam, da nam sporočijo svoja vedenja o navedenem pojavu. Verjetno je ta pripoved zanimiva tudi za jamarje. Moj sogovornik je še povedal, da so "beli gadi" v domačem potoku bili morda po hrbtu malo bolj hrapavi od ribic, ki jih je opazoval v Postojnski jami. Vsekakor bi za naše kraje, kjer je polno podzemskih jam, bilo zelo pomembno vedeti kaj več o življenju v njih.
Mam'ca vi, vi, mene nekaj skrbi; le povejte mi vi, kak' se krenčik dobi?
Le povejte mi vi kej nevesta stoji?
Pripel'te mi jo, bom šu rajaf zdaj žnjo.
*
Ženin in nevesta sta of r prinesla,
kej gor na altar, pa kaj borniga kar.
*
Ženin in nevesta, le bo'ta zvesta,
u tim novim stanu, lepo služ'ta Bogu!
*
Ta rinčka romena, ma poštabe tri,
sej 'ud tvoj'ga žen'na špendirana ti.
*
Te prvi je a, ko te u zakon pela,
te zakonski stanje od boga von dan.
*
Te drugi je u, če boš zvesta Bogu,
boš dobila svoj Ion, gor v nebesih svoj tron.
*
Ta treki je i, ko te smrt pokosi,
te bo pelau Bog sin iz tih souznih dolin.
*
Nevesta seje udala, zdaj ledik ni več, bo per možu ležala, per pobeh nič več.
Nevesta seje udala, seje deleč pelala,
je uzela slovo ottiga ledek stanu.
*
Srečno ostante, tičice ve,
ko ste v ledičnem stanu prepevale mi.
*
Iz žalostnim srcam zdaj vas zapostim
in moj'mo ženino svoj krenček 'zračim.
*
Je pa krenček lep bev, ko ga ženin dobiu; naj ga uzeme u spomin, da bo priden ženin.
Tri jablke z dreves, pa tri rožce z nebes,
tej dražici zdaj dam, ko jo rajat pelam.
Učitelj Zemljič seje zelo potrudil, da je to obredno pesem zapisal v narečju. Tako jo je treba tudi brati, sicer ni dovolj razumljiva. Verjetno bodo to najlažje storili Lučani, ki poznajo svoje narečje. Prav v tem pa je vrednost takšne objave, saj odkriva neko obdobje naših prednikov, ki so črpali svoje znanje pesmi in obredov iz bogatega izročila naših davnih rodov. Nenazadnje, ohraniti moramo narečja, saj so ta pravo jezikovno bogastvo!
3sčemo stare fotografije
Čevljarska delavnica mojstra Antona Gomirška, p.d. Štanfelnov na Rečici ob Savinji. Na sliki so: Anton (stoji), brat Ludvik in sestra Angela z vajenci. Sliko, ki je bila posneta okoli leta 1937, nam je poslal Anton Gomiršek z Ljubnega.
PRIMORSKI AKADEMSKI ZBOR VINKO VODOPIVEC V BOČNI
Med »Vodopivci« tudi Zgornjesavinjčani
Na god svetega Martina sta v bočkem kulturnem domu organizatorja Kulturno društvo Bočna in mozirska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pripravila Martinov koncert. Uvodoma so se predstavili domači pevci in pevke pod taktirkama Matjaža Železnika in Jožeta Pustoslemška. Osrednji gostje koncerta pa so bili fantje Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec pod umetniškim vodstvom Primoža Malavašiča.
Zbor, ki deluje v Ljubljani, sestavljajo študentje ljubljanske univerze, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije, tudi iz Zgornje Savinjske do-
Pr) »podaljških« so se zboru pridružili »stari Vodopivci«, Zgornjesavinjčani, ki so kot študenje prepevali v zboru
(foto: Marija Šukalo)
line. Poimenovan je bil po duhovniku, skladatelju in narodnem buditelju Vinku Vodopivcu.
»Vodopivci« sodijo med vidnejše moške pevske zbore v Sloveniji, kar dokazujejo s tekmovanji po Sloveniji in v tujini. V Bočni so predstavili pesmi, s katerimi so si na mariborski prireditvi Naša pesem pridobili srebrno priznanje in v konkurenci moških zborov postali absolutni zmagovalci. Zapeli so tudi različne pesmi in napitnice, ki so povezane z martinovanjem in vinom. Piko na i pa so dodali s pesmimi iz svojega železnega repertoarja.
Marija Šukalo
17. NOVEMBRA JE GODOVALA SV. ELIZABETA OGRSKA
Zavetnica Karitasa in ljubenske župnijske cerkve
Piše: Pavia Kliner
Silna dobrodelnost kneginje Elizabete Ogrske, ki je v ubogih gledala obraz Jezusa Kristusa, je zadosten razlog za to, da je postala zavetnica vseh tistih, ki delajo v dobrodelnih ustanovah, pa tudi ustanov samih. Svojo svetniško roko tako drži tudi nad Karitas, cerkveno organizacijo za pomoč vsem, ki so v potrebi.
Je pa svetnica z ljubeznivim srcem ljuba tudi Ljubencem, saj je njihova mogočna farna zavetnica. Včeraj je bilo zatorej veselo in slovesno na Ljubnem, tako pa bo tudi v nedeljo, saj bo to Elizabetina nedelja.
Elizabeta Ogrska, imenovana tudi kneginja Tu-ringijska, seje rodila na začetku 13. stoletja na Ogrskem. Njen oče je bil kralj Andrej II. Arpa-dovič, mati Gertruda pa je izvirala iz plemiške družine Andechs-Meranski, ki je imela obsežno posest na naših tleh s središčem v Kamniku. Elizabeta je imela šele rosna štiri leta, ko sojo zaročili s turingijskim mejnim grofom Ludvikom IV. Odtlej je živela na gradu Wartburg v Turingiji, kjer so jo vzgajali skupaj z njenim bodočim možem.
Koje štela štirinajst pomladi, Ludvik pa sedem več, je bila poroka slovesno potrjena. V naslednjih letih so se jima pridno rojevali otroci, najprej Herman, pa Sofija in na koncu še Getruda. Ludvik
je bil dober mož in povsem odprt za ženina dobra dela in svetništvo.
Elizabeta je najprej postavila bolnišnico za šibke ob vznožju pečine, kjer je stal njihov grad. Tam je sprejemala uboge, jih lastnoročno hranila, jim prestiijala ležišča ... Skrbela je tudi za
Sv. Elizabeta Ogrska je ljuba tudi Ljubencem, saj je njihova mogočna farna zavetnica
(foto: EMS)
mnogo otrok, ki so bili sirote. Kasneje je ustanovila še drugo bolnišnico, kjer so stalno negovali 28 bolnikov, vrh tega pa naj bi vsak dan pred svojimi vrati nahranila dvesto lačnih ust. Denar v njenih rokah je bil resnično božji dar potrebnim.
Njena zakonska sreča pa seje končala, še pre-
den seje dobro začela. Le borih šest let po poroki je Ludvika na poti v Palestino, kjer seje želel pridružiti križarski vojski, pobrala kuga. Elizabeta je zapustila grad in odšla v Marburg. Živela je sila skromno. Na veliki petek seje z rokami na oltarju frančiškanske cerkve odrekla vsemu posvetnemu blišču. Dela usmiljenja so bila njena glavna skrb. Postavilaje majhno hišo, ji dodala zavetišče za bolne, ostarele in ubožne ter se povsem posvetila skrbi zanje. Njen spovednik Konrad je bil tako prevzet nad njeno edinstveno življenjsko zgodbo, daje napisal njen prvi življenjepis. V Turingiji, kjer so bili njeni otroci, njeni ubogi, je hotela ostati vse do konca svojih dni. In konec ni bil tako daleč.
Pisal sejevečer 17. novembra 1231, koje umrla madžarska dobrotnica. Dopolnila ni niti 24 pomladi. Na njenem grobu so se že dan po pogrebu začeli goditi čudeži, zato jo je papež le štiri leta kasneje razglasil za svetnico. Sv. Elizabeta je med drugim še zavetnica pekov, nevest, vdov, grofic, brezdomcev, sirot, bolnišnic...
Na koncu pa se vrnimo še enkrat na Ljubno, kjer bodo na Elizabetino nedeljo blagoslov prejeli zakonci, ki praznujejo okrogle obletnice, srebrno ali pa celo zlato poroko. Nad njimi, še posebej nad nežnejšim delom zakonskih parov, gotovo bedi tudi sv. Elizabeta, ki je za časa svojega zemeljskega življenja s soprogom Ludvikom ustvarila čudovito in trdno zakonsko skupnost. Prav nič pa ne bo narobe, če seji priporočijo tudi tisti z nekoliko manj zakonske sreče, saj je tudi njihova sveta pomočnica.
ODPRTJE PRENOVLJENE AGENCIJE BANKE CELJE V BRASLOVČAH
Banka Celje usmerjena v prihodnost
delovno pomoč.
Župan občine Braslovče Marko Balant je poudaril, da se občina zaveda pomena, ki ga ima prenova agencije za vitalnost kraja, veseli so, da se Banka Celje ni odločila za prenehanje poslovanja. Dostopnost do sredstev je pomembna še zlasti za starejše prebivalce, poleg ostalega pa se na tak način ohranja funkcionalnost stavb in pripomore k izgledu kraja.
Besedo je znova povzel predsednik uprave Niko Kač: »Prej sem rekel, da v Banki Celje skrbimo za bodočnost, da pa bi v ta namen storili kaj konkretnega, smo se odločili, da prispevamo nekaj sredstev Osnovni šoli Braslovče, mladi so namreč bodočnost nas vseh!« S temi besedami je izročil ček z znatnim zneskom ravnatelju osnovne šole Braslovče Emilijanu Ribiču. Ta seje v svojem in v imenu učencev zahvalil. Rekel je, da so potrebe po denarju na šoli vedno velike, sredstva, ki so jih prejeli od Banke Celje pa bodo namenili za posodobitev računalniške opreme.
K besedi so povabili še sodelavko Nevenko Cokan, ki je bila do sedaj in bo še naprej edina zaposlena v agenciji Braslovče. Vidno ganjena seje zahvalila in povedala, daje poslovanje v prenovljeni agenciji in prijetnem delovnem okolju še boljše tako zanjo kotza stranke, in da dela še z večjim veseljem.
Marija Lebar
predstavil poslovanje agencije Braslovče (foto: Marija Lebar)
je poslovanje s komitenti na tak način bolj pristno in osebno. Pritem se je zahvalil za razumevanje vsem strankam, ki so morale svoje denarne zadeve urejati na začas-
nost, saj je vsaka banka vredna zaupanja toliko, kolikor je varno premoženje, s katerim posluje. Varnost je tema, ki je v zadnjem času še posebej aktualna in kateri bo v
Predsednik uprave Banke Celje Niko Kač s sodelavci je v torek, 8. novembra, predal namenu popolnoma prenovljene prostore agencije Braslovče, ki sicer sodi v Poslovno enoto Žalec. Središče vsakega kraja je nekdaj predstavljala cerkev in šola, ki se jima je kasneje pridružila še hranilnica. Tudi v Braslovčah ni bilo drugače, saj so prvo hranilnico dobili že leta 1920, koje bila 12. novembra na občnem zboru ustanovljena Ljudska hranilnica in posojilnica.
bodočnosti potrebno posvečati vse večjo pozornost.
Direktor bančne Podružnice Hmezad Žalec Dušan Ilovar se je zahvalil klientom za razumevanje v času prenove prostorov in za dosedanje zaupanje. Podrobneje
Banka Celje je poslovno enoto v tem kraju odprla v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ker so bili tako prostori kot oprema potrebni prenove, so se tega dela lotili letos avgusta in ga končali prej kot vtreh mesecih. Lepa zgradba, v kateri ima prostore Banka Celje, stoji v samem središču Braslovč, le nekaj metrov od cerkve. Na zunanji strani je nameščen bankomat. Notranjost je po obnovi res prijetna na pogled in še diši po novem pohištvu, na tleh pa je vidno označeno tudi območje zasebnosti.
Predsednik uprave Niko Kačje v svojem nagovoru dejal, da so se odločili za prenovo agencije, čeprav so Braslovče majhen kraj, ker gledajo tudi na bodočnost in bančna poslovalnica gotovo pripomore k živahnejšemu utripu nekega kraja. Po njegovem mnenju pa je majhnosttudi prednost, saj
Predsednik uprave Niko Kač (desno) je ček z znatnim zneskom izročil ravnatelju osnovne šole Braslovče Emilijanu Ribiču
(foto: Marija Lebar)
ni lokaciji v enoti na Polzeli.
Zatrdil je, da pri prenovi niso gledali le na estetski videz in funkcionalnost, temveč predvsem na var-
je predstavil samo poslovanje agencije Braslovče, kjer opravljajo vse storitve zbiranja sredstev za fizične osebe, kakortudi za samostojne podjetnike in zagotavljajo vse storitve v zvezi z bankomatnim poslovanjem. V enoti je redno zaposlena ena oseba, v frekventne-jših dnevih, kot so izplačila pokojnin, plač in drugih rednih prejemkov, pa banka zagotavlja dodatno
2S VELENJE
Hitri kredit Banke Celje
•	gotovina takoj
•	odplačevanje od 3 mesecev do 3 let
•	brez odvečne dokumentacije
•	upoštevamo vse prilive na vaš račun
•	ob najetju kredita vas čaka darilo
www.banka-celje.si 080 21 40
banka celje
So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.
VABLJENI V VELENJE! ^ \:	-
AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77 - www.as-velenje.com - email: info@as-y.glenjei.com
TESTNE VOŽNJE SAMO PRI MAZDA AS SKORNSEK Z MAZD05 2.0 GTA
SVETUJEMO VAM:
Prava smrt za akumulatorje so mrzla zimska jutra saj se takrat pretok elektronov upočasni in problem je tu. Še posebej to velja za dizle, ki potrebujejo več moči za zagon in predgretje vžigalnih tuljav. Zelo neugodne za akumulator so tudi kratke vožnje, ko ne pride do obnovitve energije. Saj veste, kako je zjutraj: prižgemo luči, meglenke, gretje zadnje šipe, gretje sedežev in še kaj, zato se akumulator ne napolni do konca. Potem pride vikend in v ponedeljek zjutraj so težave nenadoma tu.
Zato upoštevajte nasvet in zjutraj ne vklopite vseh porabnikov naenkrat! Če opazite, da akumulator peša, ga preko vikenda napolnite s polnilcem. V zimskem času lahko pridejo prav tudi kabli za zasilni zagon, vendarje treba z njimi rokovati nadvse previdno, kajti napačen priklop lahko uniči elektroniko.
Še veste, kako se pravilno priklopijo vžigalni kabli? Najprej plus na oba avtomobila, potem minus na avto, ki daje elektriko, in nato še minus na avto (najbolje neposredno na motor), kije ostal brez elektrike. Odklop je treba opraviti v obratnem vrstnem redu.
Če se izpraznjeni akumulator ne napolni, je rešitev nakup novega. V tem primeru preverite amperažo in dobo garancije ter ceno, Načeloma na trgu ni slabih akumulatorjev, še posebej če vam prodajalec nudi triletno garancijo. Le račun shranite, da kasneje ne bo problemov. Pa dober vžig!
AC Mlakar
Cesta Simona Blatnika 18 3320 Velenje tel.: 03/898 5670
Vipotnik Janez s.p., Gotovlje 111 c, 3310 Žalec
MESARSKI STROJI IN PRIBOR
Električne mesoreznice, žage za kosti, noži, sekire, vakumirni stroji, vrečka za vakumiranje, čreva (naravna, umetna), mreže, začimbe in vezni material.
Telefon:
710-23-30
Zamrznili smo obresti!
FordFiesta, Fusion, Mondeo, Focus in Focus C-MAX serije Polar Edition: « bogata oprema
•	posebno ugodna cena
» komplet zimskih pnevmatik
•	brezobrestno financiranje FordCredit po sistemu:
-1/2 takoj, 1/2 čez eno leto -1/3 takoj, 1/3 čez eno leto in 1/3 čez dve leti
•	omejena količina vozil na zalogi « pohitite!
•Fiesta, Fusion - EOM 0,25%, Focus in Focus C-MAX - EOM 1,52%, Mondeo - EOM 0%, Novi Mondeo - EOM 1,01%. Slika je simbolična.
Privošči si!
FordZima
Do ne bi zjutraj »tiščali«
Piše: Igor Pečnik
Zima se neustavljivo bliža in ko boste brali te vrstice, morate po zakonu na svojem avtomobilu že imeti zimske pnevmatike. Verjamem, da ste za to pravočasno poskrbeli, ne samo zaradi zakona, ampak tudi zaradi varnosti. S padajočimi temperaturami pa prihajajo tudi nove težave, ki se ne tako poredko končajo s »porivanjem« avtomobila. Ali vrste, v kakšnem stanju je akumulator vašega vozila?
Nekoč v davni zgodovini so avtomobile vžigali na »kurbl«. Takrat jih mraz ni posebej motil, potem pa je prišla elektrika in za začetek so bile v avtomobilih šestvoltne napeljave. Razvoj je nato prinesel 12-voltne avtomobilske instalacije, v prihodnje pa naj bi se voltaža še zvišala, saj dandanes dober avto mimogrede potrebuje 1.900 W in 158 A. Nič čudnega, kajti vse več avtomobilskih sklopov potrebuje električni pogon. Zadnji tak primer so volanski mehanizmi.
Za napajanje vseh tovrstnih naprav skrbi akumulator, ki preko svinčenih jeder in destilirane vode z žvepleno kislino omogoča potovanje elektronov iz enega pola na drugega in tako ustvarja potrebno električno energijo. Večina lastnikov
jeklenih konjičkov tega ne ve, še posebej brezbrežni pa postanejo, ko na akumulatoru preberejo »brez vzdrževanja« ali »suho polnjenje«. Vendar se lahko malomarnost krepko maščuje! Vsi akumulatorji so namreč občutljivi, njihova življenjska doba pa je odvisna od vzdrževanja. Načeloma mora biti destilirane vode vedno dovolj, kajti če ne pokriva celic, se lahko kaj hitro poslovite od zanesljivega jutranjega zagona.
SPREJEM AKTIVNIH KRVODAJALCEV
Več mladih med krvodajalce
Zgornja Savinjska dolina je znana po veliki solidarnosti krvodajalcev do sočloveka. Zato ne preseneča, da je število krvodajalcev v naši dolini, ki so kri darovali preko 25-krat, zelo visoko, kar pa kljub temu ne gre jemati kot nekaj samoumevnega. Tega se zavedajo tudi župani zgomjesavin-jskih občin, ki zato požrtvovalne krvodajalce vsako leto sprejmejo in se jim na ta način zahvalijo za
njihovo darilo sočloveku.
Aktivne krvodajalce, ki so kri darovali preko 35-krat oziroma krvodajalke preko 30-krat, je prejšnjo sredo sprejel tudi župan občine Mozir-
je Ivo Suhoveršnik. Vseh povabljencev je bilo 16, v zahvalo pa so prejeli priznanja, ki sta jih podelila predsednik mozirskega območnega
združenja RK Bojan Leskovšek in sekretarka lika Kramer.
Povabljencem se je zahvalil tudi župan Suhoveršnik, za katerega je brez dvoma mogoče reči, da krvodajalstvo razume in sprejema, kot nekaj dragocenega. Župan Suhoveršnik je namreč eden izmed redkih županov, ki pravtako kot veliko ostalih Zgornjesavinjčanov, redno daruje kri. Kri je daroval že okoli dvajsetkrat, o krvodajalstvu pa meni, da je nadvse pomembno, saj rešuje življenja: »Zato bi želel, da bi se med krvodajalce, ki jih v naši dolini sicer ni malo, vključilo več mladih. To je edino zagotovilo, da bodo krvodajalske akcije v naši dolini še naprej tako uspešne. Vedno poudarjam tudi to, da je darovanje krvi prostovoljno, kar mora ostati še naprej.«
Sprejem krvodajalcev občine Mozirje pa je bil poseben tudi zaradi krvodajalca, ki še posebej izstopa iz že tako pohvalne vrste krvodajalcev. To je Avgust Oštir, krajan Rečice ob Savinji, kije v svojem življenju kri daroval že 111 -krat. V Zgornji Savinjski dolinije to, tako kažejo evidence, največ doslej. Tako si Avgust Oštir zasluži še posebne čestitke za svojo solidarnost do sočloveka, ki jo je v današnjem svetu žal vedno manj.
Tatiana Golob
Izberite vašega občana leta 2005!
Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svoji občini izbirali osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti.
Kandidate lahko predlagate sami. Šteli bodo le glasovi na glasovnicah iz Savinjskih novic, kijih bomo objavili v šestih zaporednih številkah (vključno z današnjo), v zadnji letošnji številki 30. decembra pa bomo razglasili zmagovalce.
Glasove, ki morajo vsebovati kratko obrazložitev, bomo šteli sproti, zato bodo glasovnice za vsak krog glasovanja oštevilčene. Starejših glasovnic ne bomo upoštevali.
Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel dve vstopnici za celodnevno kopanje v termah Snovik v Tuhinjski dolini. Vse poslane glasovnice pa bodo sodelovale pri žrebanju glavne nagrade ob zaključku akcije.
Hotel plesniK
Plesnik d.o.o., Logarska dolina 10, 3335 Solčava
f? oBčan(ka) 2005 Y
Srečni dobitnik bo prejel nagradni bon za svečano večerjo za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini.
Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 22. novembra 2005 (takrat se zaključi prvi krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
Moje me h priimek:
Moj naslov
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje

Pa je spet pred vrat)! Decembrska mrzlica, namreč. Sicer nas od božično-novoletnih praznikov loči še dober mesec, kar pa v večjih trgovskih centrih po tujini in po novem tudi doma ni opaziti. Plišasti dedki mrazi, snežaki in jelenčki veselo pojejo božične napeve, med police nas vabijo iskreči se okraski.
Slovenci, ki veselega decembra v deževnem novembru nismo vajeni, se zgražamo. Pa saj bomo imeli povsem pokvarjene praznike, vsega se bomo preobjedli že tedne pred dejanskimi prazniki! Mogoče bo res tako, če si bomo to dovolili. Lahko pa to pestro ponudbo v novembru izkoristimo za manj stresno praznovanje veselega decembra. Kako? Preprosto. Darila, s katerimi želimo razveseliti svoje domače, prijatelje ali poslovne partnerje, nakupimo sedaj in si december oziroma vsaj njegov drugi del, ki ga ponavadi preživimo v stresnem nakupovanju, prihranimo za pravo praznovanje.
Prejemanje daril je gotovo vsakemu v užitek, precej manj sproščujoče je izbiranje, kaj komu podariti, da ga vsaj malce razveselimo in seveda pri tem ne bankrotiramo. Nekaj napotkov o tem, kako izbirati osebna in poslovna darila, kaj je primerno za koga, kako darila aranžirati in ideje za darila iz lastne izdelave vam ponujamo v tokratni prilogi.
Ljudje se že od nekdaj obdarujemo, pa naj bo to v znak resnične zahvale, vljudnostne geste ali tudi kot prikrito podkupovanje. Slednje je občutljiva tema predvsem pri obdarovanju ljudi, s katerimi poslovno sodelujemo. Poslovna darila se lahko pojmujejo izključno kot znak pozornosti, denarna vrednost daril pa se v podjetjih določa v skladu s finančnimi zmožnostmi in številom ter strukturo poslovnih partnerjev, ki jih je treba obdarovati. Pravilna izbira poslovnega darila in kakšna naj bo njegova vrednost Pravno določeno je, da poslovno darilo za najvišjo raven v podjetju znaša 10 odstotkov vrednosti bruto plače, karje pri nas približno sto evrov. Predvsem pa ne podarjamo denarja, v poslovnem svetuje to podkupovanje. Zavedati seje potrebno, da darilo z veliko gmotno vrednostjo obdarovancu vsiljuje nekakšno posebno obveznost, kije mogoče ni priprav
POSLOVNA DARILA
ij
ÌV / JÜ *
. Iv. «	• ■
SirWY'd
hWB V •
p* • l
r n ■*
: 4^4 .
Pripravila: Tatiana Golob
Osebni kredit odobrimo presenetljivo hitro!
Pri tolarskih do 20 % ugodneje!
Načrtujete večji nakup, se odpravljate na počitnice, si želite izpolniti željo ali pa zgolj potrebujete nekaj gotovine? Najemite osebni kredit pri NLB! Zdaj je pravi trenutek za odločitev, saj smo tolarskim osebnim kreditom kar do 20 % znižali obrestno mero.
Obiščite katerokoli od številnih poslovalnic NLB, informacije pa dobite tudi na brezplačnem telefonu 080 15 85 ali na spletnem naslovu www.osebnikredit.si
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Savinjsko Šaleška
Ijen sprejeti oziroma mu je sploh ne smemo nalagati na takšen način.
Upoštevati je potrebno tudi to, ali bomo darilo podarili individualni osebi ali skupini. Individualna darila so osebna in posebna. Pri njih moramo obdarov-anca dobro poznati, kateri so njegovi konjički ali posebna veselja. Pri izbiri takšnih daril sta pomembni izvirnost in domiselnost. Seveda pa takšna darila podarjamo šele takrat, ko imamo opraviti s stalnim in zanesljivim poslovnim partnerjem.
Skupinska darila so lahko bolj splošne narave oziroma splošnega poslovnega značaja. Kadar smo v dilemi, kakšno skupinsko darilo podariti, izberimo nekaj, kar je povezano s podjetjem v njegovem najširšem pomenu besede. Napaka v takšnih primerih je podarjati ženskam npr. svilene rute in moškim kravate. Ne podarjamo niti kozmetike, parfumov in nakita. Stem se vdira v zasebnost poslovnega obdarjenca in njihov osebni okus.
Podjetja težijo predvsem k poklanjanju promocijskih daril, ki so povezana z dejavnostjo podjetja. Zaželeno je, da so logotipi vtisnjeni diskretno. Sicer pa se pri skupinskih obdarovanjih ob novem letu podjetja rada poslužujejo
daril, kot so koledarji, pisala, dežniki. Knjige, skulpture, slike in drugi umetniški izdelki se že štejejo v višji rang vrednosti daril.
KAJ PA TUJI PARTNERJI?
Pri obdarovanju partnerjev iz tujine moramo biti še posebej pozorni. Nekatere države darila v celoti odklanjajo, saj jih razumejo kot podkupnino oziroma zapletanje poslovnih odnosov. Večina držav pa poslovna darila sprejema in podarja, ponavadi so to darila, povezana s kulturnim izročilom države, iz katere prihajajo. Gre za posebnosti kraja, povezane s hrano, pijačo ali domačo obrtjo. Pred obdarovanjem tujih partnerjev pa se moramo kar najtemeljiteje seznaniti z ljudmi, navadami in vrednotami dežele, iz katere naš tuj partner prihaja.
Darilo, ki vas žali na poslovni ali osebni ravni, je treba zavrniti. To storimo v roku 24 ur, seveda s pisno obrazložitvijo. Najmanj konfliktno je, če se ob tem izgovorimo na kodeks podjetja. Tako zavrnjeno darilo mora partner sprejeti brez zamere.
VI .VIKA
ifilRA
Obiščite nas
Franček Grudnik s.p.,
Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnäc) Delovni čas:
od 9. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure
GSM: 051/360-899
Fračunfllmštvo m
Telefon: 03/83 83 1
Ker so tu še zahtevna in večja darila vam za celoten nakup nudimo zelo ugoden kredit BanKredit - Nove Ljubljanske Banke največ do
Sa
OSEBNA DARILA
No, pa smo prišli k prijetnejši temi. Obdarovanju ljudi, do katerih gojimo osebna čustva. A tudi tu ni vse tako preprosto. Napačno poslovno darilo sicer lahko povzroči gmotno škodo, a napačno darilo ljubljeni osebi lahko povzroči še tak hujšega. Pokvarjeno silvestrovanje ali celo pokvarjen odnos med dvema. Seveda je oseba, ki ponesrečeno izbiro darila hudo zameri, verjetno preveč obremenjena s pomenom darila, pa vseeno. Naj prazniki ostanejo čas veselja, ne jeze.
Ljudi predvsem prizadenejo darila ljubih oseb, pri katerih je vidno, da so bila izbrana povsem brez razmisleka, brez misli na obdarovanca. Takšno darilo si vsekakor zasluži vso grajo, saj pokaže, da nam ni preveč mar za osebo, kateri smo ga poklonili. Seveda govorimo o relacijah znotraj ožje družine, kakšni daljni sestrični ne gre zameriti, če si za izbiro našega darila ni vzela vsaj dan dopusta.
Trgovina inj papirnica Bohac
Iztok VrtačiČ s. p.. Zadki:čka 6, Nazari k Tel. ST. 5^3 ^8
vrelcev m preživite nepozabne

od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure
in od 14.00 do 17. ure ter v soboto od 8.00 do 12.00 ure.
NhÌemP . ir 'mmtttk
Pomac.au
' \ \ \r BOMO PRI IZBTR1.
možnost kopanja s kosilom pestra kulinarična ponudba pisana paleta sproščujočih masaž doživetje zdravilnega savnanja
Rezervacije: (03) 896 31 02, Recepcija: (03) 896 31 00 Fax.: (03) 896 34 00
Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica
rrìloInSsiBSSIìlnì
EctÜANTiISU all-pa BON
Hr
ATLANTIS
^ Vodno mes«H
Vse dodatne informacije: www.atlantis-vodnomesto.si ali na recepciji: 01/585 21 00
FRIZERSKI STUDIO
/
B
-i . mJfij®
¥ &
Prihaja veseli december! Podarite svojim najbližnjim I uporabno darilo!?
j (MM MS
Urška Zorin s.p.
Tel.: 03/58 31 430 Trgovski center Tuš
Na trgu 53, Mozirje
none
CAFFÈ-TROPICA PRAŽARMA ŽALEC
Marija Križnik s.p.
Na trgu 28, Mozirje
Tel. št.: 58-33-323
NOVA KOLEKCIJA OBLAČIL WENICE ZA MLADE!
VELIKA IZBIRA PLETENIN!
BUNDE ZA OTROKE IN ODRASLE ŽE OD 2.890 SIT DALJE.
Nudimo vam tudi BANKREDIT od 50.000 do 300.000 sit na obroke!
KAJ TOREJ PODARITI LJUBLJENIM OSEBAM?
Vsekakor mora biti takšno darilo skrbno izbrano in predvsem osebno. Z njim ljubljeni osebi pokažemo, da jo poznamo, cenimo njen okus in predvsem cenimo njo samo. A za izbiro takšnega darila sije resnično potrebno vzeti čas za razmislek in nakup. Zelo osebno darilo so npr. kozmetični izdelki ali parfum. Seveda pa je potrebno poznati okus in želje osebe, kateri bo takšno darilo namenjeno. Si še sploh želi parfum, ki ga uporablja že leto dni ali si želi drugačne vonjave? Obdarovanec bo prav tako vesel nečesa, kar mogoče ni tako osebno, vendar je že večkrat izrazil namero po nakupu tega izdelka.
Med ženskam prijetnejša darila spadajo tudi topli zimski puloverji in seveda privlačno spodnje perilo. Predvsem v deželah Južne Evrope je poklanjanje rdečega spodnjega perila med partnerji prava božična tradicija. Poslužite se je tudi vi, njen pomen je prav lep. Poklonjeno rdeče perilo izraža simbol ljubezni med dvema, ki se ljubita. Vesela ga bosta tako ženska kot moški.
POJEM OBDARJANJA ŽENSKE IN MOŠKI RAZUMEJO ZELO RAZLIČNO
OBDARJANJE PRIJATELJEV IN SORODSTVA -LAHKO SMO USTVARJALNI
Če pomislimo na vse prijatelje in sorodnike, kijih želimo v decembru obdariti, nas lahko popade prava panika. Marsikdo bi v tem času z veseljem pripravil kovčke in se podal na počitnice, s katerih bi se vrnil šele naslednje leto. Pa ni treba, daje tako. Marsikje se danes sorodniki dogovorijo za podarjanje simboličnih daril oziroma daril z določeno denarno vrednostjo, ki je seveda nizka. Če imate dovolj čas oziroma, če se še pravi čas spravite k delu, si lahko prihranite marsikakšen tolar tudi z izdelavo domačih daril.
Ni potrebno, da so darila sorodnikom in prijateljem tako osebna kot darila ožjim članom družine. Izbira je zato večja. Sladokuscem, kar smo skoraj vsi, lahko podarimo delikatese iz lastne kuhinje. Doma vložena zelenjava v lepših kozarcih, naj bo njena izbira domiselna, je prijetno darilo za vsakogar, ki vsaj malce ceni domačo hrano. Sladkosnedim podarimo marmelade ali želeje iz eksotičnih sadežev ali pa specimo dobro pecivo. Zanimivih receptov oziroma receptov za peciva, ki jih lahko pripravimo že nekaj tednov
ZA UREJENO OKOLJE
NPWKIdkiL
vsi

Ž3Ž0 VdtemJ®. Kare&s» S7A Tel.: 03/5Ä8383
(G» mi/mo-m?
Fuks:
Triumph
Pred nami je čas prazničnih pričakovanj in v vrtnarskem centru ter naših cvetličarnah v Velenju in Gornjem Gradu, se bomo za vas potrudili in vam vrhunsko aranžirali darila, ponudili prelep dekorativni material in božične zvezde lastne pridelave.
Priporočamo se za vaš obisk!
Ženski in moški okus za izbrana darila se precej razlikuje. Kot je ženska vesela kozmetike, oblačil ali romantičnih domislic, se moški bolj razveselijo praktičnih daril. Kupujte darila, ki so namenjena njegovemu hobiju ali domači ustvarjalnosti. Moški gurmani bodo veseli tudi okusne pijače ali hrane, čeprav to darilo ni tako osebno. Res pa je, da si moški stem ponavadi ne "belijo glave" tako močno kot ženske.
Verjetno je najbolj preprosto izbiranje daril za otroke. Otroci nimajo težav z izražanjem, kaj si želijo za božično darilo, verjetno nam bodo to kar nekajkrat brez ovinkarjenja tudi povedali. Če njihove želje niso v skladu z našim družinskim proračunom, starejšim otrokom to tudi povejmo, mlajše pa tudi lahko malce usmerjamo pri njihovih željah. Najlepše pa je, če si lahko celotna družina vzame čas in drug za drugega vsaj simbolična darila ustvari z lastnimi rokami. Pomembno je, da otroke naučimo pravega pomena darila. In to je trud, kije vložen v izdelavo darila ter misel na obdarjenca, ki nas ob tem spremlja.
ROJSTNI DAN, RAZNE OBLETNICE, BIRMO,
PRVO OBHAJILO, MATURO ...
Dobrodošli o Zlatarstvu Kozic!
Darilo, ki nikoli ne izgubi urednosti. Čudovit nakit je več kot primerno darilo za
Odprto:	s
pon. - pet. od 8. do 12.	|
in od 14. do 19. ure	<»
sob: od 8. do 12. ure	1
Ob gotovinskem	i
nakupu vas	|
bomo nagradili!	J
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE	j
v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 551
ti Hcodlna ©fecuGffi® sa «vaiane pifflaiMall»
VABLJENI V PRENOVLJEN LOKAL PICERIJE IZOLES 031 892 685 od pon. do pet. pečemo pice že od 9. ure dalje
pred prazniki, je danes mogoče dobiti že v vsaki malce bolje založeni knjižnici ali celo preko spleta.
Če pripravljanje hrane ni naše najljubše opravilo, lahko ženskim obdarov-ankam izdelamo dišeče škatlice. Potpuri iz vrtnic ali drugega dišečega cvetja najde prostor vvsaki ženski spalnici. Tudi z doma izdelanimi svečami je težko zgrešiti. Če vas tare pomanjkanje časa, lahko doma okrasite tudi kupljene sveče.
KAJ PA, ČE NI ČASA?
Seveda marsikomu tudi pozimi kronično primanjkuje časa, sorodnike pa je vendarle potrebno obdariti. V tem primeru se nikakor ne obremenjujte z izvirnostjo ali domačo ustvarjalnostjo. Nič ne bo narobe, če sorodstvo obdarimo s toplimi nogavicami, rokavicami, kapami ali šali, tudi kozmetični kompleti, ki jih v tem času po ugodnih cenah prodajajo vse drogerije, so hvaležna izbira v zadnjem času. Tudi različne družabne igre so darilo, s katerim ne moremo zgrešiti. Če takšna igra spada v dražji cenovni razred, jo podarimo celi družini. V dolgih zimskih večerih so družabne igre dobrodošla popestritev celotni družini.
ZAVIJANJE DARIL - UPORABITE DOMIŠLJIJO
Še tako lepo darilo bo izgubilo svoj čar, če ga bomo podarili zavitega v plastično vrečko. Sploh za božična in novoletna darila velja, da bodo toliko večje presenečenje, če bodo skrita pod prikupnim ovojem. Sicer pa si pod božičnim drevescem ne predstavljamo darii zavitih v prozoren celofan. Tem lepše bo darilo zavito, večjo nestrpnost bo vzbudilo v obdarjencu.
Dandanesje na trgu mogoče dobiti številne zanimive darilne ovoje. Lahko se poslužite navadnega ovojnega papirja in ga dodatno dekorirate sami. Za posebna darila uporabite poseben papir kotje rafija, jutovina ali naravni papir, za piko na i dodajte okraske iz naravnih materialov. Posušene vejice, želodi, storži, cimetove zvezdice, rezine limone ali pomaranče so okrasni dodatki, ki so nadvse primerni ravno za zimska obdarovanja. Tudi steklenice lahko izvirno aranžiramo z na primer valovito lepenko ali napravimo vrečice iz dekorativnega blaga. Tudi čisto navadne raznobarvne papirnate vrečke lahko hitro spremenimo v darilne, če nanje prilepimo kakšen novoletni okras.
POTEPUH
PREDBOŽIČNI (ZLETI: Bolkovo mosto CHRISTKINDL IN STEYR, odhod 10.12., 17.12., Ledei jaslice in božični sejom v GRADCU, odhod 03.12,10.12,17.12, Adventne skrivnosti v SALZBURG!
IN QBERNDQRFU. odhod 03.12,17.12.,NOVOLETNI PAKETI na slovenskem in hrvaškem Primorju,____
zdraviliščih, smučiščih. NOVI POTEPUHOVI APARTMAJI - KRANJSKA GORA app ' 1/2 najem že 69,900SIT,app 1/4najema93.900SIT,	■ / ,16.9CCSIT.BADKLEINKIRCHHEiM- iter» ,
najem samo 1/ 2 app 87.400 SIT, LES 2ALPES- otvoritev sezone, 26,11. - 03-12,7 dni, na, smučarska .karta 39.900 SIT TANZANIJA,- 12-dnevno potovanje s safarijem in oddihom v Zanzibarju ali v Dubaiu že od 579,000 SIT 'LAST MINUTE: EGIPT-Strami el Sheikh, odhod 25.11,7 dni, polp, letalo že 99.900 SIT, 25.11,7 dni, ali inči, letalo že 124.900 SIT, GRAN CANARIA,odhod 20.11..27.11. h«. 3*,7x polp, letalo 139.500 SIT, hotel 4*, 7x polp, 144.300 SIT gotepuh@siol.net. www.mh-dolinar.si plačilo na več obrokov
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/713 23 01; fax: 03/713 23 08
GORENJE GOSTINSTVO D O.O
RUDARSKA 1, 3320 VELENJE, SLOVENUA
TEL: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 IO
E-POŠTA: jnfo@hotelpaka.com
Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc.
Za vse dodatne informacije prosimo pokličite:
03 898 07 00 oli 03 898 07 10, Metod Mulej Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00 E-pošto: rnetod.mulei@hotelpaka.com

-
Dobro in ljubeče srce privablja nasmeh in hvaležnost na otroška lička.
Marinka,
ob rojstnem dnevu radi vas marno.
"Vaši otroci“: Jan, Nejc, Nik, Ajda, Manca, Žaklin, Taja
Tradicija evropskih karnevalskih mest narekuje svojim članicam, da na Martinovo ob enajsti uri in enajst minut označijo začetek pustnega časa. Mednje sodijo tudi mozirski pustnaki, ki so s tremi streli iz možnarja in v spremstvu milozvočnega ansambla Boj se ga na vinski praznik pričeli pustovanje 2006.
Vreme na Martinovo je pustna-kom dobro služilo, saj so se poki
daleč slišali. Malo manj poučeni so se spraševali in stikali glave, kaj se v Mozirju dogaja. Hitro pa je bila stvar jasna vsem, ki so se zadrževali v bližini občinske stavbe. Na njenih stopnicah je mozirski župan Ivan Suhoveršnik pod pustno kapo sprejel člane pustne druščine in jim zaželel veliko uspeha pri njihovem poslanstvu.
Benjamin Kanjir
Mozirski župan Ivan Suhoveršnik pod pustno kapo je 11.11. ob 11.11 uri sprejel člane pustne druščine (foto: Ciril M. Sem)
Sam bo v-	ffe
prvi komad
z novega, |H^|	-
zaenkrat še ne- 1	JSyPr j
naslovljenega albu-	: '
ma legendarne pos-tojnske heavy metal zasedbe Mary
Rose. Novi album bo njihov prvi po danes	'	/ Lj
že kultnemu prvencu Rocks Off, ki ga je	I
skupina objavila pred davnimi šestnajs- |	1
timi leti. Skladbo Sam lahko dobile na SiOL-ovem portalu.
Končno je tu prvenec najmlajšega slovenskega raperja Trlllpla,
enega bolj zanimivih letošnjih novih izvajalcev, kije nase opozoril s prvim singlom XXX pevke. Temu je sledila še pesem Be-
jbe, nedavno pa tudi sodelovanje z eno najpopularnejših slovenskih izvajalk-Sašo Lendero, pri predelavi njene uspešnice Luna. Trlllpleje dokazal, da se med mladimi in nadobudnimi slovenskimi raperji kali odličen material, saj je njegov prvenec Vsaka pade dokaz izvrstne glasbene inovativnosti.
Konec septembra je legendarna zasedba INXS
izbrala novega vokalista in obrnila listv svoji bogati glasbeni karieri. Spomnimo se, daje karizmatični pevec Michael Hutchence umrl leta 1997, ko so izdali tudi zadnji studijski album Elegantly Wasted. V resničnostnem televizijskem šovu so se po meri ameriškega idola vfinalu pomerili trije kandidati, med katerimi zmagovalec, Kanadčan J.D. Fortune, srečo očitno nosi že v svojem imenu. Prvi singel Pretty Vegas, kije avtorsko tudi J.D.-jevo delo in za katerega so že posneli videospot, bo konec tedna poslan vsem slovenskim radijskim postajam. Plošča Switch pa naj bi izšla 28. novembra.
Mariah Carey je na podelitvi nagrad revije Vibe
prejela štiri nagrade. Prireditev je letos, za razliko od lani, potekala brez izgredov. Mariah Carey je odšla domov s kvartetom glasbenih nagrad revije Vibe. Pevska je dobesedno pometla s konkurenco. Prejela je nagrado za najboljšo izvajalko, za pesem We Belong Together, za najboljši R&B glas in za album leta The Emancipation of Mimi. »Karkoli v življenju počnete, nikoli ne obupajte,« je ob prejemu priznanj izjavila pevka. Za najboljšega raperja je bil nagrajen KanyeWest, nagrado "V legenda" pa je prejela Mary J. Blige.
Alenka
V mesecu novembru svoj rojstni dan praznuje naš drasi mož, ati in dedi
Zdravko
BREZOVNIK
Čestitka naša iz srca prihaja, * iz duše dna z njo želja vstaja: "Naj bos čuva te, živi!
Naj da ti samih zdravih, srečnih dni!"
To so želje tvojih najdražjih.
PUST MOZIRSKI
Začetek vragolij
MOJCA STANCAR,
inštruktorica aerobike
Čeprav nas jesen s svojimi vabljivimi barvami in zadnjimi toplimi žarki vabi v naravo, je marsikdo od vas verjetno že začel z dvoransko vadbo. Oktober je mesec, ki odpira sezono športov v telovadnicah. Tokrat vam predstavljam zvrst aerobike, ki je znana predvsem pod imenom tae bo, nekateri pa jo poimenujejo tudi kot kickboxing aerobika, tae kwan do aerobika, tae do...
Ko si zadevo ogledamo malce pobližje, ugotovimo, da gre za podobno stvar: v vadbo aerobike so vključeni elementi borilnih veščin. Uradni začetnik in ustanovitelj tae bo vadbe je temnopolti Američan Billy Blanks, znani igralec in svetovni prvak v tej borilni veščini. Po poškodbi ni mogel več tekmovati, želel pa je ostati vformi, zato je povezal elemente borilnih veščin, jim dodal energijsko glasbo in invazija tae bo aerobike seje začela.
ANTON JURŠNIK
energetski svetovalec
Vedno več sprejemnikov sončne energije (SSE) lahko vidimo na strehah, v strehah in ob hišah. Tudi v krajih z dobro energetsko oskrbo. Še posebno pa so primerni za uporabo v bolj odmaknjenih in redko naseljenih krajih. Z njimi lahko samostojno ali v kombinaciji z običajnim ogrevalnim sistemom grejemo sanitarno vodo, vodo v bazenu ali vodo za ogrevanje stanovanja.
Tae bo aerobika - udarjanje za
Pri tae bo aerobiki je zelo pomembno, da se upoštevajo navodila inštruktorja. Pomembna je tehnika udarcev, ki sicer dovoljuje manjša odstopanja, a ne prav veliko, saj v
rekreacijo
moč (za vse mišične skupine) in zaključek z obveznim raztezanjem. Izbor glasbe je zelo pomemben, saj je glasba motivacijsko sredstvo poleg želje po kurjenju kalorij.
nasprotnem primeru lahko pride do resnejših poškodb. Vadba ne poteka v parih (kot pri borilnih veščinah), ampak so udeleženci kot običajno razporejeni po dvorani in vsak dela zase ter po svojih zmožnostih.
Omeniti velja tudi to, da je vadba intenzivnejša od običajne. Sestava ure je podobna uri klasične aerobike, veliko pa je odvisno tudi od inštruktorja. Ponavadi se začne z elementi ogrevanja, dodajo se osnovni udarci, sledi kratka in nezapletena kombinacija z več ponovitvami, ob koncu pridejo še vaje za
Osnovni udarci oziroma gibi:
1. udarci z roko
Roka v komolcu ni nikoli popolnoma iztegnjena - hiperekstenzija komolca, udarci so kontrolirani, nadzorovani, osnovna pozicija: pesti »počivajo« v višini ust oziroma pod nosom. Komolci so pokrčeni ob telesu v višini popka.
a)	punch ali jab - udarec naravnost naprej
b)	hook - udarec »okrog« (pred telesom) v nos
c)	upper cut - udarec spodaj v trebuh
d)	cross - punch udarec z zasukom bokov, roka udari »čez«
2.	boki
Vsi udarci se izvajajo iz »bokov«. V bokih se obrneš v stran, boke potisneš naprej, hrbtenica je ravna.
3.	kolena
Rahlo pokrčena, pri počepu oziroma zibanju je treba paziti, da kolen ne potiskamo preko prstov na nogah, tudi bokov ne spustimo pod kolena.
4.	hrbtenica
Ravna, boke potisnemo rahlo naprej, stisnemo in napnemo trebušne mišice.
5.	noae
Kolena in stopala so obrnjena v isto smer, peta vedno gleda v smer udarca.
a)	kick - oziroma brca naprej (pomembna pravilna izvedba)
b)	kick side - brca v stran
To je samo nekaj osnovnih udarcev, ki jih je potrebno upoštevati pri vadbi. Verjamem, da so vsi, ki vodijo to vadbo, dobro podučeni in vam bodo znali pravilno razložiti in prikazati prednosti, ki jih prinaša ta vrsta vadbe. Želim vam veliko zabave in upam, da se boste tudi vi odločili za vadbo, kije primerna vašim letom in fizičnim sposobnostim. Lepjesenski pozdrav do prihodnjič.
ENERGETSKO SVETOVANJE ZA VEČJE UGODJE V VAŠEM DOMU
Sprejemniki sončne energije
Na sliki je prikazano kombinirano ogrevanje sanitarne vode s SSE in s kotlom na olje. Hidravlične povezave omogočajo tudi pomoč SSE pri ogrevanju stanovanja. Glavni sestavni deli sistema so:
1	regulacija sistema
2	temperaturni senzor na SSE
3	spodnji senzor temperature na ogrevalniku
4	hidravlični komplet solarnega kroga (črpalka, termometer-ma-nometer, raztezna posoda, varnostni ventil, nepovratni ventil...)
5	zgornji senzor temperature (vklop kotla)
6	spiralni, pretočni ogrevalnik sanitarne vode
7	solarna ogrevalna spirala
8	kotel za ogrevanje
9	ogrevalni krog
Vir: Viessmann
julija je njihov prispevek lahko tudi 100%, v prehodnem obdobju, ko je še potrebno ogrevanje, pa je potrebno dogrevati vodo z ogrevalno napravo. V času, ko ogrevanje prostorov ni več potrebno, naj bo kotel izključen, sanitarno vodo pa lahko dogrevamo z električnim grelcem. To je še vedno ceneje kot gretje s kotlom na olje.
Povprečno porabimo okrog 4000 kWh letno za ogrevanje sanitarne vode. Sončni kolektorji pokrijejo 60 %, to je 2400 kWh oziroma, pri kotlu na olje z izkoristkom 70 %, 340 I kurilnega olja. Prihranek za gorivo v enem letujetako52.700tolarjev. Naj bo cena 6 m2 SSE in 200 do 300 litrskega bivalentnega bojlerja (za 4 do 5 oseb), 500.000 SIT. Ta investicija se nam s prihranki pri gorivu torej povrne v 10 letih. Lahko pa izkoristimo tudi priložnost za nakup kolektor-jev, ko so razpisane subvencje (do 40 % investicije). Cena SSE se v tem primeru pokrije že v 6 letih.
Prikazan sistem ogrevanja sanitarne vode ima takoj na razpolago toplo sanitarno vodo v ogrevalni spirali
bivalentnega grelnika. Čim je temperaturna razlika med tipali 2 in 3 večja, kot je nastavljena v regulatorju, se vklopi obtočna črpalka solarnega kroga in prične se ogrevanje vode na dnu bojlerja. Pri povečani porabi tople sanitarne vode, lahko pade temperatura ogrevne vode, čeprav črpalka v solarnem krogu obratuje. To zazna senzor 5 in preko kotlovne regulacije vklopi črpalo v zanki med kotlom in bojlerjem ali pa električni grelec, če ga imamo. V primeru, koje vfunkciji tudi ogrevalni krog, lahko kotel dogreva ogrevno vodo iz bivalentnega hranilnika. Ta količina vode se nato iz ogrevalnega kroga vrača v solarni ogrevalnik preko mešalnega ventila.
Pri izbiri SSE je dobro poznati njihovo učinkovitost pri pretvorbi in prenosu energije v hranilnik toplote. Učinkovitost (izkoristek) sprejemnikov se neprestano spreminja, saj je odvisna od jakosti sončnega sevanja, od sposobnosti sprejemanja energije sevanja in od temperaturne razlike med sprejemnikom in okolico. Tehnično najbolj zahteven ele-
KAKO VARNO POSKRBIMO ZA SVOJO PRIHODNOST
Kaj lahko pričakujemo od varčevanja v vzajemnih skladih
Osnova za uporabo SSE je razpoložljivost sončnega sevana. Tega je manj v senčnih legah, v pokrajinah s pogosto meglo in tam, kjer je veliko padavin. V povprečju imamovSIoveniji letno 1100 kWh na m2 sončne energije. Zaradi izgub pri pretvorbi iz svetlobne v toplotno energijo, lahko računamo le s približno 450 kWh/m2 ali okrog 1,3 kWh/m2 dnevno. Takšno je letno povprečje. V poletnih mesecih je te energije precej več, okrog 3 kWh/m2 dnevno, pozimi pa manj, le 0,3 kWh/ m2 na dan. Podatki veljajo za ploščate SSE, ki so najbolj razširjeni, čeprav imajo precej manjši izkoristek kot novejši vakumski sprejemniki. Prednost ploščatih SSE je nižja cena in zanesljivo delovanje več kot 20 let.
Za pripravo tople sanitarne vode jih lahko uporabljamo vse od konca februarja do začetka novembra. Ne v celoti samostojno, ampak v kombinaciji s kurilno napravo. Narejeni so tako, da lahko vtem obdobju prispevajo okrog 60 % energije za ogrevanje sanitarne vode. Junija in
V zadnjih nekaj prispevkih smo v naši rubriki predstavili različne možnosti za donosne naložbe finančnih sredstev, pri čemer smo še posebej izpostavili vzajemne sklade, ki zaradi svoje dostopnosti predstavljajo priložnost tako rekoč za vsakega vlagatelja. Slovenke in Slovenci srednje in mlajše generacije, ki odgovorno gledajo na življenje, se zavedajo, da bodo morali za svojo varno prihodnost poskrbeti predvsem sami, to pa lahko najbolj učinkovito storijo z dolgoročnim varčevanjem.
Kot pojasnjuje v svoji knjigi Vzajemni skladi za vsakogar mag. Samo Lubej, moč dolgoročnega varčevanja temelji na zakonitostih obrestno obrestnega računa. Ne glede na namen varčevanja se
namreč s podaljševanjem varčevalne dobe privarčevani zneski krepko povečujejo. Poglejmo sedaj
hipotetični primer iz omenjene knjige, ki primerja učinek varčevanja treh oseb, ki so od leta 1975 do leta 2000 varčevale za pokojnino.
Nace Nogavica je nezaupljiv, konzervativen človek, ki ne zaupa nikomur, zato hrani privarčevani denar kar doma v nogavici. Od leta
1975 do leta 2000 je za pokojnino vsak mesec spravil v nogavico sto takratnih nemških mark oziroma 50 današnjih evrov. Branko Bankir zaupa bankam, vrednostnim papirjem pa ne, ker jih ne pozna. Zatoje v omenjenih letih vsak mesec sto mark odnesel na banko in jih vezal
po 6-odstotni obrestni meri. Tudi Vlado Vzajemc se ne spozna najbolje na vrednostne papirje, zave-
da pa se, da dodana vrednost nastaja v gospodarstvu, zato je svoj mesečni prihranek 100 DEM 25 let vlagal v vzajemni sklad, ki je v tem obdobju dosegal 12-odstotno povprečno donosnost, vstopna provizija pa je znašala šest odstotkov.
Vsi trije gospodje so se leta 2000 upokojili in svoje prihranke razdelili tako, da bi jih prejemali še naslednjih 30 let v enakomernih zneskih. Nace je svoje prihranke obdržal v nogavici, Branko in Vlado pa sta jih naložila v banki kot vezano vlogo po petodstotni letni obrestni meri.
Nace Nogavica je v 25 letih pri-
ment SSE je torej absorber, ki mora biti visoko selektiven. Imeti mora veliko sposobnost absorbiranja svetlobnega valovanja in hkrati čim manjšo oddajo toplote. SSE morajo biti dobro toplotno izolirani in dobro zatesnjeni pred vlago.
Tudi ogrevanje hiše samo s SSE je tehnično možno, a danes ekonomsko še ni upravičeno. Potrebujemo sezonski hranilniktoplote velikosti do 100 m3, zelo dobro toplotno izoliran. V poletju moramo v njega shraniti toploto za ogrevanje v zimskem času. Posebne zahteve so postavljene tudi za gradbeno izvedbo stavbe. Tudita mora biti dobro toplotno izolirana, da bo raba energije za ogrevanje čim manjša (nizko energijska ali pasivna hiša, nizko temperaturni sistem ogrevanja). Možno pa je zagotoviti dovolj toplote za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode s toplotno črpalko. Spet pri določenih pogojih , vendar, če želimo, smo lahko neodvisni od klasičnih ogrevalnih naprav. Za gretje sanitarne vode poleti pa so SSE dobra rešitev.
hranil 30.000 DEM oziroma
15.000	evrov, kar pomeni, da bi si lahko 30 let izplačeval pokojnino v znesku 83,33 DEM oziroma 41,66 EUR. Branko Bankirje v istem obdobju prihranil 69.299 DEM oziroma 34.649,50 EUR in bi si lahko izplačeval pokojnino v mesečnem znesku 458 DEM oziroma 229 EUR, Vlado Vzajemc pa je v 25 letih prihranil 187.885 DEM oziroma 93.942,50 EUR, kar bi zadostovalo za 30-letno pokojnino v znesku 1.243 DEM oziroma 621,50 EUR.
Pri zgornjem izračunu ni upoštevana obdavčitev obresti in kapitalskih dobičkov, ne glede na to pa so razlike med privarčevanimi zneski glede na dejanske donose, ki sojih vzajemni skladi dosegali vtem obdobju, izjemno velike v prid vzajemnih skladov. Ostaja torej le vprašanje: koliko denarja želite privarčevati za starost?
Franci Kotnik Prihodnjič: Deset pravil za modro investiranje
Avtor knjižne uspešnice Vzajemni skladi za vsakogar in finančni svetovalec mag. Samo Lubej bo v petek, 18. novembra, ob 9. uri gost v oddaji Savinjske novice na Savinjskem valu. Če vas zanima, kako lahko v realnem času dosežete svojo finančno varnost, naravnajte v petek zjutraj radijsko frekvenco na 89,1 MHz - radio Goldi.
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Kostanjev piknik mladinskega odseka na Farban«
Zadnjo oktobrsko nedeljo so se člani mladinskega odseka Planinskega društva Nazarje srečali pri koči na Farbanci na Čreti in se poveselili ob jesenskih dobrotah. Še zadnjič letos so se najedli pečenega kostanja, se zabavali in morda na ta način privabili kakšnega novega člana, ki so vedno dobrodošli.
Mladinski odsek PD Nazarje je bil ustanovljen 9. septembra letos. Upravni odbor sestavljajo Anja Dobrovc kot načelnica, Lucija Grudnik kot namestnica načelnice in Barbara Finkšt, Ana Zakrajšek ter Nastasja Kotnik kot članice odbora. Upravni odbor se sestaja enkrat mesečno v prostorih Planinskega društva Nazarje.
Po letošnjih začetnih aktivnostih so že izdelali plan dela za prihodnje leto. Januarja načrtujejo zimski pohod na Farbanco, februarja sankanje, marca (v času zimskih počitnic) smučanje in deskanje na snegu, aprila plezanje po umetni steni všportni dvorani Nazarje, maja pohod na Goli vrh in kolesarjenje v Mežici, junija športne igre v Račneku ali na Lazah in spust s ka-
jakom po Savinji, julija dvodnevno turo v Kamniško-Savinjske Alpe in poletni tabor v Bistri, avgusta dvodnevno turo v Julijske Alpe, septembra pohod na Lepenatko in kolesarjenje v okviru praznika občine Nazarje, oktobra nameravajo ponoviti kostanjev piknik na Farbanci, se udeležiti tekmovanja Mladina in gore in oditi na Ojstrico, novembra organizirati potopisno predavanje in že smo pri decembru, ki bo zapolnjen s pohodom Čez goro k Očetu in veselim decembrom na Farbanci.
Mladinski odsek PD Nazarje združuje osnovnošolce, srednješolce, študente in vse ostale, ki se tako ali drugače čutijo mlade. Veseli so vsakega novega člana, ki ima rad naravo in zabavo. Hodijo v
Prihaja šesti Harry Potter v slovenskem jeziku
Februarja 2006 bo izšla šesta knjiga britanske avtorice J. K. Rowling v slovenskem prevodu, z naslovom Harry Potter in princ nečiste krvi. Prva knjiga o Harryju Jamesu Potterju, glavnemu junaku knjižne serije pisateljice J. K. Rowling, je bila izdana leta 1997, po besedah Rowlingove pa bo zadnja knjiga od sedmih načrtovanih izšla leta 2007.
Mi trenutno čakamo na šesto, predzadnjo knjigo o namišljenem junaku, ki je svetovno izdajo doživela meseca julija. Sprva načrtovani izid slovenskega prevoda knjige je bil zaradi prekoračilve rokov in posledično zamenjave prevajalca prestavljen z decembra 2005 na februar 2006.
Doslej je v slovenščini izšlo pet knjig o Harryju, ki jih je prevedel Jakob J. Kenda, šesto knjigo pa bo prevedel prav tako odlični prevajalec s področja fantazije Branko Gradišnik, ki je slovenski pisatelj, kolumnist in prevajalec. V slovenskem kulturnem prostoru je znan kot prevajalec književnosti mnogih tematskih področij, med drugim tudi Tolkienove trilogije Gospodar
prstanov.
V šesti izdaji Harryja Potterja si torej bralci lahko obetajo nekaj prevajalskih sprememb, sicer pa bo vsebinsko knjiga smiselno nadaljevanje prejšnjih izdaj. V koncu šeste in sedme knjige bodo namreč razkrita vsa prejšnja vprašanja. Ljubitelji bodo spoznali tudi novega ministra za čaranje. Ugotovili bodo, kaj se je zgodilo s Ha-gridovim polbratom Gropom. Harry bo pridobil na moči in razkril skrivnost brazgotine. Založba EPTA tudi ob izidu šeste pričakuje enako odmevnost in priljubljenost knjige, tako med mladimi kot tudi nekoliko starejšimi ljubitelji literature.
Nastasja Kotnik
gore in hribe, se družijo na piknikih, kolesarijo, plezajo, hodijo na orientacijska tekmovanja in nikoli jim ne zmanjka idej za nove podvige. Nji-
hov cilj je, da bi se mladi v Nazarjah imeli lepo in bi svoj prosti čas koristno izkoristili v dobri družbi.
Nastasja Kotnik
OSNOVNE ŠOLE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Izlet v Ljubljano
Na začetku letošnjega šolskega leta smo osnovnošolci reševali knjižni kviz, ki sta ga organizirali knjižnica Mozirje in Pionirska knjižnica v Ljubljani. Med vsemi reševalci so izžrebali učence in nas potem odpeljali na poučni izlet v Ljubljano. Na moje veliko veselje sem bila med njimi tudi jaz. Tistega petkovega jutra nas je čakalo osem učencev in knjižničarka OŠ Rečica gospa Darinka Parfant. Veseli smo stopili v avtobus, ki nas je prišel iskat. Odpeljali smo se čez Črnivec v Ljubljano.
Ker smo bili udeleženci izleta iz različnih razredov in iz vseh osnovnih šol Zgornje Savinjske doline, sije vsak lahko našel pravo družbo. Tako smo na avtobusu veselo klepetali in se šli družabne igre. Najprej smo si ogledali bežigrajsko knjižnico. Tam smo izvedeli, da ne izposojajo le knjig in video kaset, ampak tudi igrače. Prijazna knjižničarka nam je razložila, kako pri njih poteka delo in nas povabila, da se sprehodimo med knjižnimi policami in pokukamo tudi v kakšno knjigo.
Potem smo se sprehodili mimo Prešernovega spomenika. Učiteljica nam je povedala, da so ga prenovili. Naslednja ljubljanska zanimivost je bilo Tromostovje. Kar trikrat smo prečkali reko Ljubljanico. Kako je bila umazana!
Naša naslednja postajaje bila Piz-
zeria Ljubljanski dvor, kjer so nas pogostili z okusno pizzo in pijačo. Po tem našem kosilu je sledil ogled filma Madagaskar. To je risani film, v katerem nastopajo živali. Ta film smo si ogledali v kinodvorani ljubljanskega Koloseja. Nikoli še nisem bila v tako veliki kinodvorani! Všeč mi je bilo, da smo si lahko kupili coca colo in kokice, ki smo jih pridno grizljali med ogledom filma.
Kar prehitro je minilo potepanje po Ljubljani in morali smo se odpraviti proti domu. Nekoliko utrujeni, vendar polni lepih vtisov smo se vrnili v našo dolino. Nazadnje bi se rada zahvalila vodstvu knjižnice Mozirje in gospe Vladki Planovšek, kije organizirala izlet v naše lepo glavno mesto. Imeli smo se res lepo, zato iskrena hvala!
Nejka Korenjak,
4.	r./9, OŠ Rečica ob Savinji
Vaša pošta
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Člani doživeli še tretji zaporedni poraz
V soboto so Nazarčani želeli popraviti vtis iz prejšnjih dveh srečanj, ko so dvakrat izgubili, a jim tudi tokrat ni in ni šlo. Hud poraz v Laškem je pustil posledice in tako so domači zelo slabo začeli srečanje. Gostje iz Ježice so igrali dobro v obrambi in hitro v napadu, tako da se je prva četrtina končala s prednostjo dvajsetih točk v korist gostov.
^GENERALNI SPONZOR^
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30,
\^3331 Nazarje______
Pri domačih je bila slaba predvsem obramba in tudi v napadu ni steklo. V nadaljevanju so se domači le zbrali in dobili drugo četrtino in upali na preobrat v nadaljevanju tekme. Toda gostujoči košarkarji se niso pustili zmesti in so razliko le še povečevali iz minute v minuto. Pri gostih je blestel predvsem Bajuk, ki
je dosegel kar 26 točk in tudi štiri trojke v pomembnih trenutkih.
Gostje so nato le še mirno odigrali končnico tekme in zabeležili četrto zmago letos, Nazarčani pa so še tretjič zapored izgubili in tako ostajajo pri treh uvodnih zmagah. Člani bodo naslednji dve tekmi odigrali v gosteh, sprva v Grosupljem in nato še v Preboldu, potem pa jih znova čaka srečanje na domačem terenu proti ekipi iz Janč. Vsekakor pa sedaj upamo, daje krizno obdobje naših mimo in da nas bodo znova razveseljevali z dobri igrami in zmagami.
RokTkavc
Rezultati 6. kroga:		jSBgtté
Nazarje : KK Ježica	66:96	
Prebold : Grosuplje	65:83	
Ilirija : Ptuj	93:69	
Janče : Pivovarna Laško ml.	81 :73	
Ruše : ŽKK Maribor	80:89	
KK Nazarje : KK Ježica 66:96 (10:30, 19:17, 22:26, 15:23)
Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 50. Sodnika: Aleš Topolinjak (Maribor) in Aleš Juhart (Maribor). Tehnični komisar: Franci Šafarič (Petanjci).
KK Nazarje: Plaskan, Žerjav, Gelb (0-2), Vaupotič 2, Zadravec 1 ( 1 -2), Vodončnik 20 (4-6), Plesnik 3 (1-2), D. Matijevič 3, Gračner, Grebenšek 11 (3-5), Valenčak 10 (6-6), M. Zakrajšek 16 (4-6).
KK Ježica: Vesel, Degenek 2, Lamovšek 10 (2-5), A. Kobilica 8, Brumen 6 (2-2), Jakič, Zaloker 1 (1-2), Reberšak 2 (2-2), Špacapan 14 (6-
8), Bajuk 26 (4-5), J. Kobilica 13(1-1), Klinc 14(1-1).
Prosti meti: Nazarje (19-29), KK Ježica (19-26).
Osebne napake: Nazarje 28, KK Ježica 23.
Met za tri točke: Nazarje 5 (Vodončnik 4, D. Matijevič 1 ), KK Ježica 9 (A. Kobilica 2, Bajuk 4, J. Kobilica 2, Klinc 1 ).
Igralec srečanja: Uroš Bajuk (KK Ježica).
2. SKL - vzhod: Lestvica po 6. krogu:
1. ŽKK Maribor	6	6 0	489:412 (+77)	12
2. Janče	6	5 1	491 :408 (+83)	11
3. Grosuplje	6	4 2	514:461 (+53)	10
4. Ježica	6	4 2	484:433 (+51)	10
5. Ruše	6	3 3	515:503 (+12)	9
6. Nazarje	6	3 3	421 : 468 ( -47)	9
7. Ilirija	6	2 4	481 :475 ( +6)	8
8. Prebold	6	2 4	443:501 (-58)	8
9. Pivovarna Laško ml.	6	1 5	452:493 (-41)	7
10. Ptuj Haloze	6	0 6	390:526 (-136)	6
JU-JITSU KLUB SAMURAJ IZ GORNJEGA GRADA
Dobri rezultati na tekmovanju za Evropski pokal
V soboto, 8. oktobra, se je v športni dvorani Dobova pri Brežicah odvijalo tekmovanje v ju-jitsu za Evropski pokal Slovenija Open 2005. Tekmovanja se je udeležilo več kot 380 tekmovalcev iz dvanajstih držav, med njimi tudi člani ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada. V težki konkurenci tekmovalcev iz Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Francije, Hrvaške, Nemčije, Poljske, Romunije, Srbije in Črne Gore, Švedske, Estonije in Slovenije, so tekmovalci kluba Samuraj dosegli odlične rezultate. Na tekmi sta tekmovalcem delila pravico sodnika Ivo Ermenc in Tadej Stergar, člana kluba.
Uvodno tremo tekmovalcev kluba Samuraj je prekinila kadetinja Monika Gregorc, ki seje v kategoriji nad 58 kg uvrstila na tretje mesto. Kadetinja Anja Rakun si je prislužila nastop v finalu in osvojila drugo mesto. Dober nastop kadetinj je bil dobra spodbuda tudi za
ostale tekmovalce.
V mladinski konkurencije najbolj presenetil Andraž Drčar, ki je prvič nastopil na tekmi vju-jitsu. Z odličnim bojem je premagoval nasprotnika za nasprotnikom in si zagotovil vstop v finale. V finalni borbi je moral priznati premoč Nemca in tako
OPRAVIČILO
Mojca Mliner, za Ljubnico 16, Ljubno ob Savinji, se opravičujem Mariji Poličnik zaradi žalitve.
V težki konkurenci so tekmovalci kluba Samuraj dosegli odličen uspeh
postal drugi v kategoriji mladincev do 77 kg. V isti kategoriji je nastopil tudi David Stergar, ki je zasedel 13. mesto. Pri mladincih sta nastopila
še Klemen Potočnik, kije v kategoriji do 69 kg zasedel peto mesto in mladinka Jasna Skornšek, ki je v kategoriji do 62 kg osvojila sedmo mesto.
Na tekmi so nastopili tudi tekmovalci člani. V kategoriji članice do 70 kg je Sandra Zidarosvojila tretje mesto in tako v tabor kluba prinesla ponovno zadovoljstvo. V močni konkurenci pri članicah do 55 kg je Barbara Virant zasedla peto mesto, Suzana Strnad pa je v isti kategoriji osvojila deveto mesto. Pri članih do 69 kg si je Miha Pančur prislužil 11. mesto. Svoj nad-aljnji nastop v kategoriji članov do 77 kg pa je moral Gregor Ročnik po odlični prvi borbi zaradi poškodbe odpovedati.
Barbara Virant
Občina Luče na podlagi 87. in 90. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004 in 34/2004) objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Občini Luče
Predmet razpisa je:
stanovanje v izmeri 49,92 m2, Luče 1, 3334 Luče stanovanje v izmeri 51,34 m2, Luče 105, 3334 Luče
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Luče in so državljani Republike Slovenije.
2.	Čas razpisa je od 18. novembra do 19. decembra 2005.
3.	Razpisne pogoje in obrazec za vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Luče, Luče 105, 3334 Luče.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži v razpisnem roku po pošti ali osebno vzaprti kuverti s pripisom 'Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ' na naslov: Občina Luče, Luče 105,3334 Luče.
Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 03/839-35-50 na Občini Luče.
Občina Luče
Karitas
ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE Z ROKO V ROKI - IZ SRCA V SRCE
"SKUPAJ STOPIMO NA SONČNO STRAN ŽIVLJENJA"
DOBRODELNI KONCERT
V nedeljo, 20.11.2005, ob 17. uri
Vas vljudno vabimo na dobrodelno prireditev, ki bo v Kulturnem domu Mozirje.
Nastopajo: Adi Smolar, Regina, Peter Janoš, Matija Veninšek, Debeli grahki, ansambel Mogu, Mateja Jan, Zapeljivke, ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji, Mlada srca, Suška banda, Osnovna šola Mozirje,
Glasbena šola Nazarje, p. Janez Ferlež.	&
Voditelja prireditve: Janja Irman Kolar in	|
Sebastjan Kamenik	|
cm’
<D
Prodajna mesta vstopnic:	I
ŽUPNIŠČE MOZIRJE, KNJIŽNICA MOZIRJE	!
BLAGOVNICA ERA MOZIRJE IN GALERIJA TISA.	S
(cena vstopnice 1.500,00 SIT)	S
Ì
Z udeležbo na koncertu, z vašim prispevkom | boste pripomogli, da bo žarek upanja posvetil 1 tistim, ki potrebujejo pomoč.	|
OBČINA NAZARJE
V skladu z določili Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS, št. 14/04 in 34/04) objavlja Občina Nazarje
Prednostno listo upravičencev do najema neprofitnega stanovanja
Občina Nazarje je v Savinjskih novicah št. 36, dne 9. septembra 2005 objavila razpis za oddajo neprofitnega stanovanja. Skladno z razpisnimi pogoji seje na prednostno listo uvrstila upravičenka:
1. ŠTANCAR Mojca, Rovt pod Menino 28, ki s točkovanjem dosegla 250 točk.
Občinska uprava
ČRNA KRONIKA
•	V CERKEV SKOZI OKNO
Ljubno ob Savinji: V času med 24. oktobrom in 8. novembrom je neznani storilec skozi okno vlomil v cerkev v Primožu nad Ljubnim in v brunarico, ki stoji v bližini. Iz slednje je odnesel več steklenic vina, iz cerkve, v koterije poškodoval manjšo skrinjico za denar, pa je odnesel okoli 10.000 tolarjev.
•	V OGRAJO
Ljubno ob Savinji: Voznik osebnega avtomobila je v noči na 12. november zapeljal v železno ograjo ob stanovanjski hiši na Ljubnem. Poškodoval je okoli 10 metrov ograje, Kaj seje zgodilo z avtomobilom pa ni znano, saj je voznik odpeljal s kraja dogodka.
•	ODPEUAL, NE DA BI PLAČAL
Mozirje: 12. novembra popoldanje voznik osebnega avtomobila točil gorivo na bencinskem servisu v Mozirju. Natočil je za 6.000 tolarjev goriva in se odpeljal, ne da bi plačal. Seveda pa je kamera zabeležila registrsko številko vozila.
•	POŠKODOVAL BANKOMAT
Ljubno ob Savinji: V noči na 13. november je neznani storilec na Ljubnem poškodoval bankomat, kije last NLB. Poškodoval je plastične dele. Očitno je šlo v tem primeru za objestnost.
•	PODAUŠANO MARTINOVANJE
Rečica ob Savinji: V noči na 14. november je neznani storilec vlomil v gostinski lokal na Rečici. Iz notranjosti je odnesel več steklenic alkoholnih pijač.
NAZARJE
ROPOTAR Ivan s.p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ...
Rad si živel, čeprav hudo si trpel. Zdaj si šel tja, kjer ni več gorja.
V SPOMIN
19.11.2005 mineva 1 leto, odkar nas je zapustila ljuba mama
Ančka KOPUŠAR
Zakaj si morala umreti?
S teboj tako prijetno je bilo živeti.
Od kar utihnil je tvoj glas, pri nas minil je zlati čas.
Le ptičice še tu okrog prepevajo kot ti nekoč, one ne vedo, da za tabo nam je še hudo, hudo.
Želimo si, da bliže bi bila tvoja gomila, da rožice bi kdaj zalila. Čeprav že leto dni pri bogu tiho spiš, med nami v naših srcih do konca dni živiš.
Vsi njeni
ZAHVALA
Franc KRZNAR
iz Spodnjih Kraš (24.12.1930 - 14.11.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove. Iskrena zahvala gospodu župniku Petru Marčunu za opravljen obred, pogrebni službi Morana, gasilcem, gospe Ani Remic za lepe besede slovesa in pevcem cerkvenega pevskega zbora za lepe odpete pesmi.
Žalujoči sosedje Šemlakovi
MORANA POGREBNA SLÜZBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-649
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljubega očeta, strica
Roka ŽEHLJA
(15.8.1904 - 24.10.2005) borca NOB iz Gornjega Grada
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, nečakoma Juretu in Toniju, sosedom, Mici Krtinovi za nesebično pomoč, prijateljem, sorodnikom in znancem. Hvala za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, pevcem iz Bočne, g. Deberšku za občutene besede slovesa in vsem, ki ste ga v znak spoštovanja spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: Milka in vsi, ki so ga imeli radi
-^9	bil predan si ves naravi,
\ tmm	dokler bolezen ni prišla.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta
Marijana SLATINSKA
iz Gornjega Grada (31.7.1926 - 28.10.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem članom LD Gornji Grad, za lepo izvedbo pogreba, rogistom SK-ZLD Celje, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje, sveče in izrečene tolažilne besede. Zahvaljujemo se ga. zdravnici Ireni Blažič - Lipnik in medic, sestri Zofki Fale za nesebično pomoč v času bolezni.
Hvala tudi g. župniku Jožetu Belaku za opravljen cerkveni obred, pevcem in organistu Feliksu Ugovšku, govornikoma Francu Bezovšku in Jožetu Remšaku, praporščakom, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sin Mirko z družino
Zadbkkc
Večnim študentom bo z novimi reformami odklenkalo
Dobra cena, slab marketing
"Bi ti delal pri meni za 400 tolarjev na uro?" vpraša lepotica mimoidočega moškega na cesti.
"Takšnega tepca pa ne boš našla zdaleč naokoli!" jo tip gladko zavrne.
Lepotico je na isto vprašanje tisti dan zavrnil vsakdo, ki mu ga je postavila. Zvečer seje srečala s kolegico.
"Kako je šel posel?" jo le-ta vpraša.
"Nikakor!"
"Saj sem ti rekla, da boš morala zvišati tarifo, če boš hotela s seksom kaj zaslužiti."
Hugo Mušnik
Rekorder, ki je na martinovo napihal največ
bivši član vas pozdravlja
Janez je ženo po dolgem času presenetil na njej najljubši način, s silno vnemo, kot da bi bil vanjo na novo zaljubljen.
"Janez!" vzdihne Micka, ko pride prvič do sape. "Kaj je danes s tabo?! Pomikaš me iz prostora v prostor, v kopalnici pod tušem sva bila že dvakrat, ne spomnim pa se, da bi kdaj prej nag zraven pel. Takoj mi povej, kaj se dogaja?!"
"Telovadba, gasilske pa še pevske vaje ... vse to mi je ta teden odpadlo, pa sem pri tebi našel način sprostitve."
"Da mi to nisi nikoli več naredil!"
"Prav, če tako želiš."
"Da se mi nikoli več ne vpišeš v nobeno organizacijo!"
Blenda Tavrl
novice
Težave s problemi
Vlada nam hoče s spremembo davščin pobrati več denarja iz žepov, ne da bi poprej našla zagotovila, da bodo podjetja zaradi reform zaposlila več ljudi. Je to normalno?
Niti ne. Edino normalno bi bilo, da bi vlada zagotovila, da bodo podjetja zaradi reform zaposlila več ljudi. Ko bodo pobrali več davkov, se bomo zaposlovali v podjetjih za pobiranje davkov.
Študente bodo zakonodajne spremembe gotovo zelo udarile po žepu, a se vseeno niso odločili, da bi se pridružili sindikalni stavki. Zakaj?
Ko bodo starši zdoma, bodo imeli lepo priliko organizirati žur. Treba jih je razumeti. Gotovo bodo nazdravljali v podporo stavkajočim.
15 let je naokoli od katastrofalnih poplav. Smo sedaj kaj bolje pripravljeni nanje?
Nekateri so se odselili. Ste z vprašanjem mislili nanje?
V Bočni je nastopal Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec. Kje so našli Zgornjesa-vinjčane, ki so se bili pripravljeni včaniti med Vodopivce?
Odgovor na to vprašanje se veže na prejšnjo temo. Savinjčani še posebej niso tiho, če jim teče voda v grlo. Verjetno so se v zbor včlanjali ravno ob stoletnih poplavah.
Pohištveni sejem v Ljubljani je bil precej bolje obiskan od lanskega leta. Kaj se je v tem času spremenilo?
Večnamenskost pohištva. Včasih ste kupili kuhinjo in sestavili kuhinjo. Sedaj kupite kuhinjo, pohištvo pa lahko uporabite tudi v kopalnici, spalnici, dnevni ali otroški sobi. Kakor dobro nam kaže, bomo kmalu res stanovali venoprostorcih.
Cvetke ki koprive
ZAROTNIKA
Župan občine Luče Ciril Rose (levo): »Nisem najbolj zadovoljen, ker bo Solčava glavno mesto regijskega parka KamniškoSavinjske Alpe.«
Župan občine Preddvor Franci Ekar: »Ne sekiraj se, Ciril. Samo pomisli, kako bodo to sprejeli moji Gorenjci, ki hočejo vse zase, pa lahko mirno zvečer zaspiš.«
(PLANINSKA ZVEZA NA POLOŽAJU PRESS)
SLABO ZNAMENJE
Šefica občinske uprave v Solčavi Mateja Suhodolnik: »Tole pa ni dobro znamenje, kadar ga srbi nos, ponavadi tako kihne, da leti slina po celi Solčavi.«
Župan občine Solčava Vojko Klemenšek: »Glede na to, da se v Solčavi že leta izogibamo večjim poplavam, je to res eden redkih problemov, s katerimi se ubadam.«
(TAMIFLU NI PRIJEL PRESS)
PTIČJE STRAŠILO
Pomočnica vzgojiteljice v gornjegrajskem vrtcu Stanka Pustos-lemšek (desno): »Ti si bolj jezikava, zato bi bila na Ljubnem primerna kandidatka za županjo.«
Pomočnica vzgojiteljice v gornjegrajskem vrtcu Gelca Zaleznik: »Ne nori, dokler si kot ptičje strašilo odrežem večjo plačo kot župani, me volitve ne zanimajo.«
(SPOSOBNI SO PRI DENARJU PRESS)
Križanka, Oglasi
RAZVEZA,
LOČITEV
(STAR.)
VSE V REDU
SOVJETSKI
KOZMONAVT-
GERMAN
OZNANJEVA-
LEC
EVANGELI-
JA
SKOPLJENA
SAMICA,
ZLASTI
SVINJA
KOT KOS VELIKA PTICA SELIVKA, KOSEC
MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU
POUFEMOV TEKMEC IZ GrŠ. MITOLOG.
MEHKO USNJE IZ KOZJE KOŽE
INDIJSKA
TISKOVNA
AGENCIJA
JAPONSKI
REŽISER
(KUROSAWA)
SLOVENSKI
NOVINAR
(PEČKO)
AMERIŠKI
IGRALEC-
CHRISTIAN
ŽAREČ
DELEC
SNOVI
ROBERT
REDFORD
NALEZLJIVA
BOLEZEN
PAPIG
ZGORNJI
DEL
STOPALA
POLDRAG
KAMEN,
KREMENJAK

GRŠKA
ČRKA
ŠPANSKI PISATELJ-ANGEL ..
STRUPENA
PUŠČAVSKA
KAČA,
PURSA
IGRALEC V GLEDALIŠČU
NUŠA
TOME
SLAVKO
OSTERC
SKRAJNI
KONEC
POLOTOKA
PALICA
BOGA
DIONIZA
(BAKHA)
ŽENSKA,
KI
ROPA
AVTOMOBILA
ZNAMKE
SUZUKI
PISANA
TROPSKA
PAPIGA
HIMALAJSKA
KOZA
Portal Savinjske doline
IB
MINI SLOVARČEK:
RODOPA- Hajmosova sestra iz Grške mitologije KORONA- svetlobni sij, ki obdaja sonce TITOV- Sovjetski kozmonavt- German RIVAS- Španski pisatelj-Angel..
TSU- mesto na Japonskem otoku Honšu ZAUM- samostan v Makedoniji
GORNJESAVINJSKI ■ SMUČARSKI K KLUB MOZIRJE
Šolska ulica 22, 3330 Mozirje
organizira
SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME,
ki bo v soboto, 26.11.2005, od 9. do 19. ure in v nedeljo, 27.11.2005, od 9. do 17. ure v Športni dvorani v Mozirju.
Sodelujejo: SKI SERVIS KUNEJ, ELAN, ALPINA, RINK PANTER, BLIZZARP, HELI, SMUČARSKA ŠOLA GOLTE.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 47. številki SN
ime in priimek
NAROČ. ŠT.
naslov
n
Napovednik
•	Sobota (19. november), ob 12.00. Dvorana Tri lilije, Laško
Košarkarska tekma ■ Pivovarna laško B : Nazarje (kadeti)
•	Sobota (19. november), ob 17.30. Dvorana Brinje, Grosuplje
Košarkarska tekma - Grosuplje : Nazarje (člani)________
•	Sobota (19. november), ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Gledališka predstava Navaden človek (komedija)__________
•	Sobota (19. november), ob 19.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju
Tretji letni koncert kvinteta Koledniki_________________
•	Nedelja (20. november), ob 15.00. Kulturni dom Gornji Grad
Gledališka predstava Navaden človek (komedija)__________
•	Nedelja (20. november), ob 18.00. Dvorana OŠ Prebold
Košarkarska tekma - Prebold : Nazarje (mladinci)_______
•	Torek (22. november), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Pika v knjižnici______________
ŽIVALI - PRODAM
Prodam 2 svinji, težki 280 kg, za zakol; gsm 031/542-798.
Prodam kravo simentalko, staro 6 let, za zakol; tel. 583-40-78.
Prodam teličko simentalko; tel. 583-51-15. Prodam caa 150 kg težkega prašiča, rejen z domačo kuhano hrano; gsm 041/261-861, tel. 838-40-20.
Prodam ovce, solčavsko-jezersko pasmo; gsm 051/240-159.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. Kupim teličko sivko od dobre molznice, staro 1 teden; gsm 041/868-633.
Kupim teden starega bikca mesnate pasme po 1.000 sit/kg, prodam mlado vino; gsm 031/676-833.
ŽIVAU - PODARIM
Podarim psička mešančka, starega 6 mesecev; tel.583-53-73.
Podarim 2 kužka, mešanca, črne barve; gsm 031/353-986.
PODARIM
Oddam otroško kolo s pomožnimi kolesi brez sedeža; gsm 051/340-820 - Lidija
DRUGO - PRODAM
Prodam slal. smuči, dolžina 155 cm, po dog. in slal. smuči, 146 cm, 25.000 sit; gsm 031 /
557-996.
Prodam pancarje št. 41, in pancarje št. 35, smuč. dres, rabljen 1 sezono; gsm 031/557-996.
Prodam gsm siemens, prostoročni set no-kia, avtoradio + 2 zvočnika, CD menjalec za renault, nov; gsm 031/451-948.
Prodam sadike tise za živo mejo; tel. 584-11 -80.
Prodam novo stoječo 6 kg polnilko za salame; gsm 040/548-820.
Prodam hidravlični cepilec drv; gsm 031/ 568095.
Prodam jeklena platišča 13 col za ford esko-rd; tel. 583-10-91.
Prodam novo električno mesoreznico; gsm 041/278351.
Prodam nov pralni stroj zanussi po ugodni ceni in kuhinjsko napo; tel. 8383000. Ugodno prodam različne stvari za dojenčka; gsm 051/421-553.
HP photo smart printer+HP dig. foto aparat, CD menjalec philips, pioneer alpine; gsm 031/451-948.
Prodam pohištvo za 2 dnevni sobi in 2 spalnici za simbolično ceno; gsm 031/337-764. Prodam metrska bukova drva in hlodovino; gsm 031/205040.
Prodam fitnes roler - garancija pol leta, cena
15.000	sit; gsm 031/837-536.
Prodam kvote in mlekovod, kličite po 19. uri na tel. 584-1853.
DRUGO - KUPIM
Kupim orehova jedrca; gsm 041/285071, tel. 839 501 Oli.
Kupim plug IMT 10 col in koso za motokul-tivator muta; tel. 583-1891.
DRUGO- POTREBUJEM
Potrebujem rabljeno dnevno mizico; gsm 031/472-966-Tine.
VOZILA - PRODAM
Prodam R4 letnik 92, registriran marec 06; gsm 031/338130.
Prodam škodo favorit za dele; tel. 583-51-15.
NEPREMIČNINE
V	Radmirju prodam gradb. parcelo, 1800 m2, ali dve po 900 m2, cena po dogovoru; gsm 041/388160. * 626
V	najem oddam sobo, kuhinjo, kopalnico osebi mirnega značaja; gsm 031/351-
626.

Poslušajte nas vsak dan od 5*30 do 10*00 in 14*00 do 19*00*
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold
MORDA STE ISKALI PRAV TO
HOTEL BENDA MOZIRJE
takoj zaposli za daljše obdobje:
-	kvalificirano kuharico/kuharja z izkušnjami v kuhanju za večje število oseb in
-	kvalificirano natakarico/natakarja z izkušnjami v strežbi hrane. Vloge z opisom izobrazbe in izkušenj naslovite na Savinjski biser
d.o.o.. Loke 33 e, 3330 Mozirje.
2 POSLOVNA PROSTORA
oddam v najem v središču trga Ljubno ob Savinji.
Uroš Bolko s.p„ Plac 3, Ljubno ob Savinji, gsm 041/591-350.
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in počen1. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p, - Avtoprevoznišlvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
ŠIVILJSTVO MONROE
Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571.
Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje.
DIANA d.o.o.
Mesarske pištole in naboji, zračne puške, diabole, lovska in ribiška oprema, pribor za pikado,... tel. 583-36-26.
DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje.
PIROTEHNIKA
rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle,... www.atDdiana.si. tel. 583-3626.
DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje.
KOROŠEC
BSW!Èssa82®ffli2aa8sg®<mag
(ìgSy@QSX®é
(Mi^&imssasdfaasaiÉll^SJkEiSì
VELIKA JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA DO 30.11. 2005
jjPj|mo pohištvo ^Spremo fpalnic, dnevnih sob, "roških in mladinskih sob, predsob, kuhinj, omare v različnih barvali, kosovno pohištvo, računalniške hi pisalne Hfcjj mize in vzmetnice.
ZA ODDIH IN SPROSTITEV NAJ MIKLAVŽ, BOŽIČEK ALI DEDEK MRAZ PODARI VAŠIM NAJDRAZJIM DARILNI BON ZA KATERO OD NAŠIH STORITEV:
GflRdNr
Pohištvena industrija d.d.	POLZELA
Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA
E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
Del. <
pet
pon
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajaln*
Tel.: 03 703 7J^fT7(33 7i 31
ss UGODNO: i kredit do vrednosti 300.000,00 SIT Vse uredite takoj pri našei prodajalcu

Bistvo za vas ideivi i
Celje - skladišče D-Per
7/2005
Vse, kar potrebujete za
5000016195,46
COBISS ©
• 080 2 117
Hypo Leasing omogoča nakup ali najem vseh vrst vozil in drugih prevoznih sredstev, investicijske opreme, strojev, plovil ter nepremičnin, ki jih potrebujete za uspešno poslovanje ali osebno uporabo. Skupino Hypo Alpe-Adria v Sloveniji poleg skupine Hypo Leasing tvorijo še Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. in Hypo Alpe-Adria-Consultants d.o.o, V slovenskem prostoru smo prisotni že več kot desetletje. V tem času smo se izkazali z nenehno rastjo, trdnostjo ter stalnim prilagajanjem potrebam strank. Z veseljem uresničujemo vaše načrte.
Ljubljana 01 580 44 00 Koper 05 663 78 20 Maribor 02 450 39 00 Nova Gorica 05 330 24 94 Murska Sobota 02 530 81 70 Novo mesto 07 371 90 80 Celje 03 425 73 10
Velenje 03 898 20 80 www.hypo-alpe-adria.si Kranj 04 201 07 70	hypo-leasing@hypo.si
HYPO
ALPE-ADRIA-BANK
www.hypo-alpe-adria.si
hypo-leasing@hypo.si
IVANKA IN FRANC
Delovni čas:
od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.00 in od 15.00 do 19.00, sobota od 9.00 do 12.00.
Erih TAMŠE s.p.
KIDRIČEVA 7, 3320 VELENJE TELEFON: 03/58712 41, 897 02 07
Ob praznovanju zlate poroke veliko zdravja, sreče in naj življenje vama v miru teče!
Vnukinja Mirjana

Dejanu
PREPADNIKU
za rojstni dan!
V nedeljo upihnil boš svečki dve, zato naj celi svet ve, da rojstni dan praznuješ Dejan ti, ki naš zlati sonček si.
Čestitamo - mamica, ati in vsi, ki te imajo radi!
■MU
OSREDNJA KNJ. CELJE