rokoddnilt
narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
red de vane od Hi*, »/nit^n ttleivtei&a.
Tečaj
V sredo 10. prosenca fjanuarija) 1849
List
Posercenje
In ravno tudi za kmetijstvo so se tako imenitne reci
díle
?
de smo imeli
v
ze
go
od teh dovelj pripovedovati.
aj bi glave si lomili
Cez
adloge, revni čas?
Kaj potvarj
Kér ve
hodil]
; kliče nas
?
}
Ne moremo
sicer rêci
?
de bo Novícam létašnje léto
novic manjkalo v eni in drugi
reci
vender se bo po
casi
?
kakor želimo, svét umiril, mi bomo dobili kmalo
poduk
stanovitne nove postave, tedej bo přišel v kmetijstvu in rokodelstvu.
v v
cas
za
Sonce v paradiži sijalo
Alj je lepši kakor nam? Alj svetlôbo vekší dalo ,
Kadeř živel je Adam?
tem zaupanjem začnémo že danes kmetijsko šolo
ktei
je mesca suše a lani po
Začeli jo bomo z
nekterimi poglavitnimi vodili (regelcami), po kterih umen kmetovavec pri obdelovanji poljá ra>
ima
nati
Gojzdi se še zelenijo
i
T ice
Cvét pernese svoj pomlad
Léto
petji veselijo
?
da
sad
?
Hladna tudi je še senca
Spanja nam šumí potok Veseluje vse Slovenca,
?
Dober kruh jé 's pridnih rok.
Ino vino vselej rasti,
Zderža svojo staro moč : Ljudém k priđu, Bogu k časti
Vzeme hudo žalost proč.
Ino še mogočne strune
Glas prijetni vabi nas , Kaže sonca, kaže lune
Luč lepih deklic obraz.
?
Lepo je na svétu biti
Predpokušenje nebes ! Vsaki zna se veseliti,
Alj ni kisel, alj pa lis.
v
Matija Šnajder
JHLmeliJska sola za mlade in stare
Predgovor.
Lani smo začeli v Novícah kmetijsko šolo — pa prekucije naših dežél so nam prinesle toliko imenitnih
prig
odb, de nam skorej ni nic prostora ostajalo za kmetijsko šolo. Tudi je bila glava vsaciga člověka z drugimí rečmí tako napoljena, de nobeden ni kej maral za se-
janje in oranje
vsak je le po
drugih novícah prasal.
v
*) Iz petih bukvić »Krajnske Cbelice«, ktere je za slo-venšino mnogo zasluženi gosp. Mihael Kastelic ravno zdej na svitlo dal. »Cbelica« je budila že pred 14. léti pevski duh po SI ovenskim\ več lét je bila ona sama, ki je pričala, de Slovenci popolnama ne spé. Ceravno je dobila »Cbelica« zdej več mlajših tovaršic, bojo vender Slovenci tudi novi zvezek stare prijatlice z veseljem sprejeli,
**) Po Silsko
len.
Vredništvo.
Splošne vodila.
1. Nikdar nej se za stanovitno ne vpelje v kme
tijstvo kak sad ali žito, ki ga ni skušnja poterdila, de mu kraj in zemlja tékne. Ni vsaka reč za vsak kraj, za vsako zemljo. Vsak kmetovavec mora tedej poznati
lastnost svojiga kraja in lastnost svojiga polja. Kakor čevljar usnje, tkavec préjo, kovač železo poznati mora, tako mora kmetovavec poznati zemljo in vsak kos svoje
kmetije, jo po njeni lastnosti obdelovati in s pripravnim zernam obsejati. Nimamo in jih mende tudi ne bomo dobili boljši slovenskih bukev, kakor je „kmetijska ke-
fajmoštra Vert ovca, s ktero so si ta
mi j a
«
gosp
slavni mož neumerjoče imé pridobili, dokler bo svét stal.
Te bukve so za vsaciga
sloven ski ga
kmeta takó ime
nitne, de clo n obe na hiša bi ne smela brez njih biti, ktera hoče svoje kmetijstvo na vjšji stopnjo povzdigniti
— e pa pravimo, de nej
'i*
in si dohodke pomnožiti, se nov sad prenaglama ne vpelje v kmetijstvo
?
no
A V .
cemo reci, de bi
po malim ne sméli skušnje z no vi mi sadeži delati, marvec je potreba, de se ne deržimo ter-
orodji kmetijskim , pa tudi v sa-
dovratno stariga v
dežih novih. Le vedno
pravi zaostajati za novimi časi, ki imajo svoje znajdbe svoje prednosti.
2. V deželah, kjer zima 5 do 6 meseov terpi, ni varno za navadno o zimi ne (~Wintergetreide) sejati.
3. Večkratno premenjenje semena, in posebno iz tacih krajev, kjer je znano, de se ta ali uni sadež posebno dobro obnaša, je nar veči pripomoček, pridelk
i
stariga kopita se deržati,
se
?
pomnožili.
4. Tudi domaće seme naj se vselej vzame iz nar
lepšiga prhdelka ; seme nej bo popolnama zrélo in nej se
nikdar v tištim létu ne seje, v kterim se je přidělalo.
to-
5. Pred ko se da spomladi posetev opraviti
?
Kmetijska kemija, to je, natorne postave in kemijske resnice, obernjene na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo in njegove pridelke, vel já 45 kraje, in se dobi pri gosp. B 1 azniku v Ljubljani. Kér teh bukev ni veliko več dobiti, nej se naglo oglasi, kdor jih imeti želi. * Vredništvo.
več
in boljšiga pridelka bo. Na tem je tedej zastran pa dalmaški Slovenec požanje vse mesca
liko
dobre letine veliko ležeče , de zima preclolgo z répam Qunija), pri nas požanjemo mesca julija ( mali
ka
ser
ne vije
pana) , i
6. Ozimno žito nej se nar menj 4 tedne pred za- to stori ;
Poljak komej konec avgusta (veliciga serpana1
ktei
teh treh mescov bo tedaj
P
imeno
četkam zime poseje
7. Setev nej bo raji pregosta kot preredka, in z Kor
van ? Primorc omlati vse mesca julija (maliga serpana)
H T* ? ^ "11 Z W 9 ^ i i • à ^m * • « m
pa
_ f
odloží mlatvo tje v terdo zimo;kteri mesec
namakovanjem nej se nihče ne pečá
Ce pa pravimo: bo tedaj mlatnik? Pa vender iz pravih slovenskih ko
setev nej bo raji pregosta
nocemo pregostiga se- renin
ajo te imena ukr
biti
de jih vsak Slo
janja priporočevati, p otr at a semena ,
kér
presrosto
&
sejanje je škodljiva venec lahko umè. Pa poprašam : ali bo prost Slov
ampak s tem hoćemo le rêci
?
de
nec z besedami: Lut
y
pre go s to in preredko sejanje je na pen o, vender kaki boljši in obšii
uj
É3
d
P
» v ,
zaumen (zapopadik) dobil, kakor
je pregosto sejanje man jsi napaka kot preredko sejanje.
8. Za jare ž i t a QSommersaaten) nej se njive glo-boko preorjejo že v jeseni, de zemlja čez zimo izrušena in zrahljana leži in se s podnebja rodovitnosti napiva.
z besedami
kakor tega, létu. —
Februar, September, November, December,
cle so to iména 2
9
?
11
in l i. mesca v
To, kar mi zdaj od imén mescov
tirjamo, so Nemci
9. Globokeji ko orješ in boljko zemljo zrahljaš, ze zdavnej z njimi poskusili in tudi storili, pa vender
se še do zdaj tega rabiti niso naučili. Karol Velki, pervi
tolikanj rodovitnisi bo tvoja njiva.
10. Gnoj vselej le pi it v o podoraj.
nemski cesar
mogocen in mnogo učen mož je ze pred
11. Le takim sadežem , ki ne poležejo, ravno 1000 léti létnim časam primirjene nemške imena mes
pred setvijo in debelo gnôji, postavim turšici, konoplji, cov osnoval; pozneje so jih pratkarji tako pomnožili
repi i. t. d. Krompirju ne tekne no njivo saditi.
?
ga na ravno
pognoje
, de
jih ždaj v obširniših nemških kalendrih, postavim v Jure n d e t ov i m popotniku , že po pét nad en i m samim
12. Nima vsaka zemlja enake lastnosti, tudi vsak mescam beremo. Poprašaj pa kteriga Nemca kolikor hočeš
*
gnoj >ni enak
torej mora umni kmetovavec lastnost kteri mesec je Windmond, Starrmond, Brachmond, Ne
zemlje in gnoja prevdariti, kader
gnoj
na njivo vozi.
belmond, Samond,
porok sim ti, cle ti med sto eden ne
Zlate bukve „km e tij ska ke m ij aa vse to na tanjko učijo. bo vedil kaj odgovoriti. — Tudi prebrisani Francozje so
13. Ozimniga in jariga žita nej umen gospodar to- bili o svoji prekucii pred petdesetimi léti stare latinske
liko seje, de skozi celo léto del o enakomerno razdelí. imena zavergli, in nove franeozke létnim casam primir-
14. Pravi gospodar ne pozabi nikdar živinske klaj e. jene skovali, pa tudi njim ni to služilo. Imenovali so
V V ■ *
Živina je nar veči kmetovo
bogastvo
brez
živine
neki mesec : v e nt os e, to je, vetem i, nekiga pluviôse,
ni
gnoja,
brez
gnoja
ni pridelka , brez pridelka pa so
to je
dezevni i. t. d. pa kdo ptujih je razumel? saj
prazne shrambe in denarja manjka. Pravi gospodar seje ne vlece veter po celi zemlji ob enim času
m ravno
deteljo in druge živinske klaje,
kolikor le more
?
kér
zito in klaj a na njivah ste znamnji premožniga
?
um
niga kmetovavca.
tako tudi ne dezuje povsod tišti krat, kadar na Fran-cozkim ; in torej so tudi Francozje to naredbo kmali v smeti vergli. —
MH tan Je ali ođebelenje purmanov.
Purman , naj že bo on ali ona, se da v 30 dneh
Purmana pa takolé pitaj : V 24 urah mu enkrat gomžun nadevaj s svalki (facelj-ni), ktere narediš iz ajdove ali ovsene moke, ali pa tudi
po-
Ktere iména mescov so tedej za občjo rabo nar
tako omastiti, de je kej.
bolji in morebiti edino pri m erne ?
Jez, in mislim de ne sam, terdim latinske sicer zato , kér so naj starši in po svetu naj dalje raz
5
in
v .
y
iz pšeničnih otrobov, in daj mu pervi dan med svalki
drugi
dan dva , in tako primikaj sle
zreti le en oreh , herni dan po orehu do petnajstiga dneva, ob kterim naj jih petnajstero pogoltne. Sestnasti dan mu daj stirnajst orehov, in tako po orehu odmikaj , de mu na trideseti dan, kjer se ima pitanje dokončati, verh svalkov le en oreh še daš.
sirjene.
Sedanje vesoljno znane latinske iména mescov ktere v vsaki pratiki vidiš, je vpeljal Romul j, začetnik mesta Rima okoli léta 754 pred Kristusovim rojstvam. Ob času Kristusa so 7. mesec začeli Juli ju Cesarju k časti juli in 8. mesec Augustu pervimu Rimskimu
avgust imenovati,
in od tistiga casa
Za
eniga purmana
tako odebeliti je treba 225 ore
hov. Slehernimu orehu se lupina dobro natolče, ki se
purmami z jedram vred v zrelo spravi.
Ako se pitanec med tem časam prosto sam tudi še kakšin pesek bo
cesarju k časti ni nobeden na njih nič več popravljah — Z rimsko objastjo so se tudi njih naredbe, in toraj tudi iména mescov, po cei im tistikrat znanim svetu razširile. Tudi nar bol j omikano ljudstvo, Gerki, kteri so Rimce v vsih vedno-stih dalječ presegli, so začeli tišti čas mesce, ki so jih
sprehaja, de
pobere, in kavsne kako zeliše,
mesó imel se boljsiga okusa.
pred po imenih svojih malikov imenovali, po rimski šegi imenovati, in jih še dandanašnji tako imenujejo.
(Konec sledi.)
Pitancu se med tem časam ne sme jedi kratiti
vender
>
pa ni varno ga več, kot enkrat na dan, in sicer sleherni dan ob ravno tišti dobi do sitiga nadevati, kér
bi drugaci poginiti utegnil.
Podgrivarski.
Mitere imena mescov so prave?
(Dalje.)
Sploh so vsi ti gospodje v tim edine misli, de
mena
mescov morajo b
dob
ali
kteriga
času léta primirjene
y
v
mesec pade; in drugič, de moraj
biti v narod
skim jeziku izstrojene
Létnim u času primirjene, pravijo, morajo biti
?
JSmUó €lolgo se ne homo laznivosti
svojiga pravopisa slovo dali?
Ne zamerite, ljubi bi
V .
de napcinost nasiga
pravopisa s takó terdim primk
imenujem
!
Za
služi
po pr
Zakaj , če je lažnivo
i
lati in drugaci govoriti
takó je tudi lažnivo ,
pisati in dru
V •
brati. Ali ni to lažnivo pisanje
drugaci de-
drugači
V
ce
y
pišem: sim mislila sim dj a l, in berem: sim mislu
si m
djav?
ali
i
doty, svoj, kdajj nekaj
če pišem : perjatel
y
bèl
vesel
a kaj
in berem : perjatii
bev
y
vesev
i
dovg
SOJ
y
kdej
ne kej
y
za kej
?
?
*) Mislim, de bi nekterim , desiravno je že mnogim znano, Visoko veljavni slovenski jezikoslovec so nam podali ta so-
ravno zdej o pustu vstreženo bilo, će bi se ta način pitanja stavek, de naj bi ga v Novícah dali bravcam v prevdark.
razglazil, Pisatelj. Novice ga tedej dajo, kakor so ga prejele. Vredništvo.
In kaj vunder is takim lažnivim in napčinim piša- podstopiti ! ?
Odgovor : nic druziga , kakor de vinskim jeziku
Nasproti pa, čese vsí Slovani v pismo
njem dosežemo ?
sebi in bravcam in poslušavcam, in zlasti učéncam ne- meznih
V f
zedinijo, so
ođov občija dob
vse znajdbe in izdelki posa
potreben trud pri branji délamo.
(Gemeingut) blizo
Koliko nepotrebnih 80 milijonov Slovanov. In kakošno neobzirno (unuberseh
sném (Ausnahmen) je zavolj tega pravopisa pri ucenji bar) polje delà in sadu se po tem bistrim
glavam
d
branja treba! Kolikrát je bravec primoran se le iz ver- prè! in kakosna neprestevna tru ma braveov in ućencov stila govorjenja (context) posnémati, kakó je ta ali una jih k obdelovanjuin razširu vsih vednostin učenost vne-
beseda uméti in brati ! Kolikrát so poslusavci razzaljeni, ma kader malo
Tode prasanje je se: kt
slovansko slovilo
vajeniga
bravea na tanjko takó brati slišijo, (Dialect) bo v občji pismovinski jezik izvolila
Go
kakor je pisano
»
tovo ne
Od kod nek pride ta takó očitno napčina, nar
drugo, kakor
plemenitniši, in to
ktero je nar mečji, nar lep
V »
?
je brez dvoma
tšerbsko
in per tem že takó stara in vsoljna sega pisa- ktero je v lep
S
lasj
?
Laskimu ali Talijanskimu enako
nj a?
Tudi bi se
tišti narodi, kteri mečji slovilo imajo
Morebiti de ne bo nepotrebno, to prašanje nemalo
?
d
zi ga
poprijeti gotovo ne hotli
In tega , mislim , bodo
bolj na tanjko prevdariti in morebiti se utegnemo od tod
Slovani, kader se v ti reci zedinijo, narpred v ljudske
prepričati
ce smem po segi pregovora g
"•ovoriti
?
de ni vse slavno, kar je od davno.
«^p 1 • V » 1
sole ide
vpeljali, in
po tem
preden en rod (30 lét) pr
>
veći del v omikanih druzbah in zbiralih v njem
1.
Nar navadniši odgovor na poprejnje prasanje je
ta : de moramo zató tako pisati, kér so naši pred-
niki tako pisali. In rés je, de je več besedí, pri kte-
rih se kak drug vzrok clo odkazati ne dá, postavim :
tvoj, svoj y ptica, dolžnost i. t. d. Tode, če ta vzrok pri pisa nj i tolikno pravico ima, takó bi jo mogel tudi drusrod * imeti
govorili,
pisali !
in vse imenitniši nauke in izdelke v njem
v«, i*
(Dalje sledi.)
>
in po tem takim bi mogli tudi se mi
prikresalu in žveplenkah ostati
?
Stare slovenske navade•
(Kole do va nje v Ljubljani.) Stara navada vsih slovanskih narodov je bilo koledo v a nje o bo~
Zagrebški ko-
zató kér našim žicu, novim létu in sv. tréh kraljih.
prednikam še ni bilo v
glavo prišlo
>
debi se
ogenj
dru
V •
gaei
?
kakor
iz kresavniga kamna obuditi zamogel.
In
ali nismo tudi starih slamnatih bajt svojih prededov za
pustili in si namestnjih nove in kamnite hiše zidali? ja ali nismo cio zarašenih ozidjev krog svojih mést raz- pravi slovenski korenjaki v duhu in postavi ostali
djali, po tem ko smo vidili, de nam jih nič več treba ni ?
lendar 1846. léta piše veliko od te navade Slovanov. Pri nas se je po deželi ta stara navada Slovencov še ohranila — po mestih je večidel zginila. Kakor so si naši Krakovčanj e v vsim čisto slovensko kri ohranili,
lavni mozki in ženske v vertnarstvu in ribstvu
polni
2. Drugi mislijo
de je ta pravopis zavolj
tega
lepih domaćih pesem
tako tudi niso pozabili koledo
řmt* jL/i u^i uiionji; y ui/ ju pi w v upio ti/^M» —i--- ------------ x ------------------ ------ ----- r---------
potreben, de se po njem drugim slovenskim nar o- vanja naših starih očakov. Zvečer pred sv. tremi kralji
Pa kaj pomaga, se blizati, ce se
dam bli&amo.
jim vunder nikoli ne približamo. Kaj pomaga
j
ne
ktere končne jezika pri
zlóge
besedi, kteri k umevnosti našiga
so šli s krasno razvitljeno zvezdo po městu, so se na več krajih vstavili in koledbo zapéli. Velika množica ljudí jih je spremljala, ki je bila vesela mili pesmi
drugih
narodih malo ali nič ne prizadenejo , poslusati.
drugači pisati
i
če pa besede
in zlog
V ~
Ce to
sego pisanja sta
amirej ravno tišti ostanejo ? novitno ohranimo, ne borno nič bližej, kakor smo sedaj, ali pa, kakor so naši pred
(Syntax) slovila MjJubljansM poslanci pri Slovanski
čez
sto lét drugim narodam
Eiipi v Pragu
9
niki pred sto leti bili.
4»
Z u n e j
te ira
»
je očitno
y
de
Pri ti priložnosii, ko so bili Ljubljanski poslanci pri
so pozdravili tudi
sviti. Cesarju Ferdinandu v Pragi,
nam samo bliž a nje v pravopisu, ko bi nas tudi še tako približalo , nič posebno velike koristi ne prinese ,
Slovansk
Lip
která jih je tako serčno sprejéla
?
de nam naš mestni predstojnik gosp. Guttm
nemo
ce izrekovanje ali slovilo zmirej pri starim ostane. Kteri pisavec pa je v stanu z vsim svojim pisanjem sto-
ka-ako
rej m í
dovelj od prijazniga sprejema povedati. Gosp. Gutt
in gosp
B au m gart
vodja Ljubljanske na
de bi ljudstvo drugaci izrekovalo ali
riti
kor govori ?
o* rt»
ovorilo
Zadnjič tudi ni
spreg
ledati, de
rodne str G u 11 m a
sta jo nar popřej sama obiskala in
ë
sp
jo je pozdravil v imenu slovenskih bratov
se s pisanjem enimu narodu bliža mo, se v ravni ti
o d m i k a m o. Takó , postavim, če
men od
d r u z i g a
Tudi mi smo te potrebe živo prepričani, de morajo SI
pišemo: sim
bil
i
sim imel se bližamo sicer horvaški
kadaj e n i e d
pismovinski jezik imeti, kakor ga
N
in drugi narodi. Ne
se nam sicer zdej posmeh
mu slovilu (Dialect), pa se odmikamo odDalmatin
1 • « 1 i • i« m # V if r •
jejo, ako kaj taciga želimo, in pravijo : »Kaj boste vi 81
skiga in Slavonskiga,
v kterim se pise in govori : sim sim imao. Po tem takim ni po nobeni plati nic
vani, sej še eden
druzig
razumete , kar se je lani v
bio
dobička s tem približanjem ; ali če bi bil kteri, ima enako
Prag
vidilo , ko ste se mógli v zboru
namreč, de bo pri
zgubo zraven sebe. Upanje druziga in boljsi priblizanja že davno pisavec tega v sebi nosi, šel čas, in de je morebiti že blizo, kjer bodo vsi slo-vanski narodi edini nar mogočniši pomočik svoje omike in povzdige spoznali, in se v po prijemi eniga in ravno
tistiga pisavniga ali pismovinskiga jezika (Literatur-
Sprache) zedinili. Zakaj kakó se hočejo umetnije (Kiin-ste) in vednosti med njimi na vikši stopnjo povzdigniti dokler so oni, zlasti nekteri narodi izmed njih v tako majhne ljudstva dveh, tréh ali štirih milijonov raz-
poprijeti Slovani m an i s r Zató je
vstvaril
To
res
s m ški g a jezika kdo je tega kriv?
ki je pod iménam »P an g
je dan dan a su
ne — ampak tista moč, û u s« Slovane v sužnosti iméla toliko in toliko lét.
zadnji čas , de Slovani postanemo, kar nas je li o g
kakor so nas naše matere rodile! Smo slišali
praviti, de nam
nebeski Oče tudi merv
ma dal, kakor Nemcam
in de tudi N
m a i] eden
ražu druzig
ne razumejo, če pridejo nemški Švajcarji, zgornji Avstrij Prajsi, Parci (Schwaben), Danci, Meisnerjanci, Hanoveranci Hesnerji i. t. d. skupej, in če i
sak
po svojim jeziku go
vorí. Němci! potegníte popřej bruno iz svojiga ocesa
y
pre
den se spodtikate nad pezdirjem
ga bii
P
y
deljeni! — De se vednosti in umetnije le po pisavcih razširiti zamorejo , je ocitno. Pa koliko bravcov zamo-rejo pisavci od takih majhnih narodov upati, zlasti, kadeř od menj navadnih umétnost in znanj pišejo, ktere
movinskiga jesika nam je Slovanam tedej tako potreba
kakor Nemcam — tode pismovinski slovanski jezik ne sme
ampak mora izvirati sam i z
izobraženih slovíl ali rodi nar popřej zgub-
P
m
biti
be iz cvéta vsih kar koli
moc
le redke bravce in učence imeti zamorejo? in kakošni
, se takih pisav ali naukov
narečíj. Dajn ljene zaklade po tem nej i
tedej vsi slovanski
b
jezika pri prostim
d
kati
ak
d svoj materni jezik.
in
prid jih zamore podbudovati
d vsiga tega bo kmalo občji pismovinski jezik
Uredništvo.
drugi dan sta šla še enkrat s svojimi tovarši
o* o*
ts'
Ter
je prostovoljuo 60000
gold.
pin cam, S mol et a m, Holzerjem in Lukmannam. moč zoper Madžare.
S erb a m podarilo v po
r>
Slava" „slava" jim je od vsih straní donéla. Kakor je
v V,,,. 14 • f V lt1
Ru8ovskiga
sprejem sercno razveselil, ravno
naše poročnike bratovski
tako veselí tudi nas vse. Serčni pozdrav sprejêmi slavna Poljski mêji se bliža Slovariska Lipa I
Velki knez Konstantin iz je přišel noviga Cesarja v Olo mue po-
zdraviti, pa tudi Cesarja Ferdinanda v
P r a g o.
grozovita
človeška
kuga ,
še hujši
Mo v Juzno-stovansRi časopis
od kolere, ki se „dzume" imenuje in v belih kozah obstojí, ki člověka naglo umori. Bog nas še te nadloge
obvari.
Ob novim létu je začel v
Zagrebu
nov politiški cozkim je
Papež so
v
se
zmirej v O a et i.
Na Fran
miř.
časopis v nemskim jeziku pod nadpisam J?Sůd slavisch e noviga vojska ne
Z e it un g"
izhajati, vsak teden trikrat v veliki poli.
Na Laškim se je bati, de bi se iz
YT Frankobrodu je vsak
vzgala.
dan veći zmešnjava. Naš poslanec gosp. Gold je zapu
Vrednik je J. Praus ( spoštovani poprejšnji vrednik nem- etil Frankobrod in bo v veselje Krajncov domů pri
ski ga
Zagrebskiga časopisa}, zaloznik pa je gosp. Dr. I) e meter, dobro znani slovanski pesnik. Veljá za pol
sel.
léta po posti 5 c. k. pošte. —
gold.
Poglavitni
Cesar so poterdili nove postave za rekruti-
kakor smo jih v poslednjim listu lanjskih Novic 10 kraje.; naročíla prejemajo vse oznaníii. V dokladi jih bomo drugo pot popolnama nazna-
ringo,
namen
tega
noviga
glas
biti vzajemnih potřeb jugoslovanskih deželá.
časopisa nje dali.
je :
Nam se v sedanjim času nemski časopisi slovanskih reci silno potrebni zde , torej želimo , de bi se v narodnim duhu modro vredovani časopisi zlo razširili.
3. tega mesca so poskusili pervikrat vožnjo
po
zeleznici od Celja do
Lašk iga
(Tiiffer).
Z zdrav
jem nasiga slavniga pesnikaDr. Prešerna slabo stoji; pred nekimi dnevi so mu vodó iz trebuha izpustili, kér
daj ! de bi mu
Bog
V
3
dan teg
(1erzar n iga zbora•
mesca je začel deržavni zbor spet svoje
L ogatcu
je vodenica cedalje hujsi prihajala. zdej odlêglo in de bi spet ozdravil! so v pondeljik za poslanca izvolili gosp. Dr. Ovij a ča
Kér je gosp. Ste rein iz Kamnika deržavni zbor
Razun eniga so bili tudi vsi ministri pričijoči. zapustil, bo kmalo volitev noviga poslanca.
opravila.
Predsednik zbora oznani, de so 3 poslanci vnovič v
Podoba našila noviga Cesarja
Kér vsak Slovenec želí svojiga Cesarja saj po podobí poznati, bojo Novice svojim prejemnikam , če bo le moč
že fa I. podale. Pozneje pride tudi Jelačič na versto.
Kdor tedej imenovani podobi přejeti želí, nej se kmalo naročí na Novice, kér bi se morebiti pôznim naročnikam z njima ne
zbor
stopili
na to vstane minister Stád
in se
/
zoperstavi volitvi poslanca Maguzata iz Tarnoviga v
Galicii
kro
Sklep
dolzig
besedovanja je bil po lozanji s
glicami
ar t3
licami) razsojen in sicer: de
Maguz a
v
se
Potem so ministri
nima v zbor stopiti, nektere vprašanja. Minister de nar st
odgovorili na
de
je rekel
?
pripomočki našiga cesarstva so tako veliki, de se ni nikakor bati, de bi deržavna kasa na kant prišla (to je
i. t. d.) Minister Sta-
?
ta mesec, podobo Cesarja Franca Jo
?
môglo
vstreci.
de bi banknoti
d
oj o ceno
zgubili
je ik
odgovoril
na vprašanje zavoljo revniga stanů (šolmojštrov) po deželi, de si ministri pri-
Zah vala gospodu Jfl.
Hvala Jim Gospod M. J. za Njih dober svèt v No
zadevajo, to reč tako napraviti, de bo učenikam poma
?
gano. Kér pa je k temu denarja potreba, nej zbor
dni poterpî, predin mu
vícah , k novimu létu! Precej , ko sim
ga prebral,
sim
še
Novice za svojiga
ene
boj
mogli ministri natanj
odgovor
dati
4. dan
teg
mesca je
bral Rie g er vdrugič splošne
i o n in se
ustavne pravíce. Na to vstane minister S tad na vso moč vstavi 1. razdelku téh pravíc,
poslal k gosp. Bia z ni ku, in sim sinovca QVeffe) naročil. Tudi jez sim mu bil ze pred enim létám cel tečaj Novic na dom dal, de bi jih po pri-ložnosti bral; pa kadeř sim bral.
pozneje prašal, če je kej
mi je od-govoril : de nima časa.
Mislim, de mu
ki pravi
y
d
blasti izvi rajo od ljudst
a
Ko
Cesar Ferdinand avstrijanskimu cesarstvu ust
je bilo pre več na enkrat, ali pa de so mu bile Novice že prestare. Sedaj pa, ko jih bo vsak teden do-bival, jih gotovo ne bo vselej preč vergel, de bi jih nič
dali
govori minister S tad
so svojo oblast le
dělili z Ijudstvam, ne pa de bi bili vso oblast le sami m u ljudstvu izročili; to ne sme in ne more biti, kéi Cesar avstrijanski so po neoveržljivih pravicah ustavni
ne pogledal; in ce jih bo le enkrat pogledovati zacel, vém, de jih bo pozneje gatovo rad bral, in se morebiti
tudi svojim sosedam na vèrh.
krasno
družini, ali pa se
s a m ovlad ar poslušal S tad pravljen
(Monarch) i. t. d
Celi zbor je tiho
vgovor, in kér ni bil clo nič pr
na tak
vgovor, je sklenil
?
to
rec popřej
natanjko prevdariti in še le čez 4 dni čez tako ime
ilitno rec v zboru
govoriti
Osm
dan
teg
bil za ta poménk odločen. Vsak željno pričakuj
mesca je 3 zvedi-
ti
y
kaj de bo sklenj
ta dan
celi svoji
Zatorej se Jim še enkrat zahvalim za dober svèt, in vošim, de bi v svoji plemenitni vnémi za omíko naših rojakov veliko posnémavcov imeli. Novice pa pri ti priliki poprosím, de bi včasi tudi kako lepo, podučno zgodbo (historjo) v svoj zapopadik vzéle; za-kaj nič ne beró raji kmetiški ljudjé. kakor take povésíi. Bog daj Njim in Novíeam srečo in blaženstvo (Segen) in veliko novih lét !
o
Movicar
Na Ogerskim bo kmalo konec vojske. 29. dan pre
tecenig
mesca je Jel
Mor
žarov
s svojo arm ado blizo
terg
V Ijj wbSjft » g i J I Hrftjšůji
WAtni kup
(Srednja cena).
prosenca
2. prosenca
Mad vjel
popolnama nabil in nekaj tavžent Mad
o.
dan
vitni mesti Bud
To no ví co smo
tedej bomo povedati. vzéla žn
še
tega mesca pa ste padle tudi pogla-in Pešt — kjer se je punt začel danes v Ljubljani le ob kratkim zvedili
g;old.
ffold.
?
le
Nagla
drug
pot
zamôgli
kej več od
teg
t (mertvud) pod milim nebam je
p 1 i k a c u general-maj
ljenje novo izvoljenimu Serbskimu vojvodu Š
Cesar pa a Teod
zvolili naslednika
k
Mesto Zemun (Semlin)
mernik Pšenice domaće » » banaške
» Turšice.......
» Soršice.......
Rt Vf
ezi.........
» Ječmena......
» Prosa ........
» Ajde.........
» Ovsa.........
Natiskar in zaloznik Jozef Blaznik v Ljublja?ii.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si