Naročnina listu: = Celo leto . . K Ite— Pol leta . . „ 5'— Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno . . „ P— Zunaj Avstrije: == Celo leto . . K 15' — Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Inserati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik : : : popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Kaj bo? Dunaj, 5. marca. Danes se je sešla zopet potelanska zbornica. Takoj v začetku se je začela češka obstrukcija. Češki agrarni klub Sitoj,i prejkoslej na stalijšču: brez češkega deželnega zbora nobenega državnega zbora. Kot prvi korak k sanaciji sedanjega položaja zahtevajo od vlade, da določi in proglasi termin za volitve v češkii deželni zbor. Tega seveda vlada ne bcfcle storila, ker se zameri Nemcem ip ker ve, da bi češki deželni zbor ne mogel delovati, kajtfi Nemci bi v njem obstruirali, kakor dosedaj. Kaj bo sedaj? Na prizadevanje poljskega klubovega načelnika dr. Leona bo vlada začelia pogajanja s strankami. Za to ne bo do prihodnjega četrtka nobene plenarne seje. Toda že danes vsakdo ve, da pogajanja ne bodo dovedla do nobenega vspeha. Saj vlada tudi ne mope najti nobene podlage, na kateri bi združite Cehe in Nemce. Poldlaga bi bila samo sporazumljenje na Ceškemi, toda ravno dosedanji neuspehi v tem oziru so krivi jpe-danje obstrukcije. Potem še bo vlada nekaj časa morda zavlačevala krizo z odgodenjem državnega zbora, nazadnje pa bo vendarle morala priti alternativa: ali gre vlada Stürgkh, ali gre sedanji parlament in se razpišejo/'Hove volitve. --' ^''-Srcei1, pa je cela državna zbornica stala danes pod utisom’ razkritij glede narodnosocialnega posl. dr Sviha, o kojem trdijo mladočeški listi, daj je proti gotovemu plačilu izdajal (tajnosti češke politili. Dokazano še sicer ni, da je Sviha kriv,, toda) mladočehi trdijo, da imajo že skozi dve leji neizpodbitne dokaze v rokah. Na vsak način so torej izmed strank najbolj kompromitirani mladočehi, kajti trpeli so policijskega špiceljna v vrstah čeških poslancev. In četudi Sviha ni nič kriv, mladočehi se ne 'morejo oprati — kajti njihova naloga, bi bila, v 'interesu poštenosti v javnosti takoj priti z odkritjem. T|ega niso storili, temveč njihovemu uplivu je baje pripisovati, da- je bil pred enim mesecem izvoljen celo načelnikom narodnosocialnega kluba v državnem zboru, Narodno-socialni klub zahteva od vlade, da izjavi, ali je kaj resnice na mladočeških odkritjih ali ne. Parlamentarno življenje se vedno bolj kompromitira. Pred kratkim odkritja o Stapinskem, in sedaj o Svihi. Za to ni nobeno čudo, da široka javnost generalizira in nima več zaupanja do javnih fakSorjev v političnem življenju. Toda tudi parlamentarcem, ki pošteno delajo, postaja javno življenje vedno bolj o- gabno in boljši elementi mislijo na to, kako oditi z javnih pozorišč. Sedaj kratko poročilo o seji 'sami:. Po enomesečnem odmoru se je v četrtek zopet sešel državni zbor. Zbornica je bila zelo dobro obiskana. Ob otvoritvi je bil popolen mir. Med naznanili predsedstva je bilo tudi najznajnilo, da se dr. Sviha seje ne more udeležiti. Predno je zbornica prešla na prvo točko dnevnega reda o hišnot-najemininskem davku, so se oglasili s iormelnimi predlogi vsi češki poslanci. Dr. Kramar je dobil prvti besedo in je bral dolgo izjavo o stališču čeških strank glede češko-nemških spravnih pogajanj. Predsednik dr. Sylvester je dr. Kramara večkrat prpkS-n.il, nakar mu je vzel besedo. Dr. Kramar je apeliral na zbornico, a med tem je pa predsednik dal besedo že drugemu češkemu poslancu Staneku. Taf vsleđ velikega hrupa ni mogel govoriti. Ko je prišel končno do besede, je začel čitati politično izjavo o razbitju ceškio-nemških spravnih pogajanj. Ponovili so se skoro isti prizori. Predsednik je opomnil poslanca, naj stjuvi formalni predlog, ter mu vzel besedo. Silen hrup v dvorani. Cehi razbijajo po pultih in divjajo proti predsedniku. Na nemški strani začneta vsenemca Iro in Malik izzivati Cehe. Skoraj se zaslišijo od nemških klopi klici: Sviha! To izzove še večje razburjenje med Cehi. Češki poslanci vpijejo: Konec! Ne damo razpravljati naprej ! — Poslanec Velili vrže kup ispisov proti Nemcem ter zadene poslanca Zenkerja v glavo. Drugi poslanec razbija z veliko knjigo po pultu, da je slišati kiakor strel. Nato dobi poslanec Basa besedo, ter začne Čitati politično izjavo. Predsednik ga opominja in mu vzame besedo. Burni prizori se ponove. Nemci kličejo: Sviha! Policijski poslanci! Perite si svoje umazapo perilo doma! — Besedo dobi poslanec Diirrich. Cehi, ga ne puste govoriti ter kličejo: Konec! Državni zbor naj se razide! — Predsednik je suspendiral sejo, Opoldne se je sestala seja pred tednikov, ki je trajala do dveh. Bil je sklenjen kompromis, dai se dovoli poslancem Kramam in Staneku, da precitata svoji izjavi do konca. Ko je bila seja zopet otvorjena, sta govorila Kramar in Stanek, nakat so zahtevali Italijani, da se postavi v najkrajšem času italijanska pravna fakulteta na dnevni red. Predsednik je nato sejo zaključil. Prihodnja seja bj prirod-nji četrtek. V tein času se bodo vršile pogajalne konference in pogajanja s Cehi. Afera Sviha je na češki strani povzročila mnogo razburjenja in hervozno-sti. Upi za pned'velikonočno zasedanje drž. zbora so splošno jako pesimistični. Ako se ne posreči odstraniti češke obstrukcije, tedaj bo državni zbor odgođen in po delegacijah morda razpuščen. * * * Konstituiranje Hrv.-slov. kluba. Hrvaško-slovenski klub se je dne 5. mavca na novo konstituiral. Za načelnika je bil izvorjen soglasno g. dr. Korošec, za podnačelnike gg. dr. Krek, Spinčič in dr. Dulibič. Deželni glavar dr. Šušteršič je odlbčnb odklonil vsako volitev, češ, da ima že kot glavar toliko vsestranskega posla, da prosi klub, naj si izbere, za načelnika dr. Korošca. Po dovršeni izvolitvi se je klub soglasno zahvalil odstopivšemu načelniku za njegovo dosedanje spretno vodstvo. Deželni zbor štajerski. Deželni izbor je končan. V torek, dne 3. t. m., je bil odgoden. Slovenski poslanci se vračajo z lepimi vspehi v svojo domovino preti volilcei. Prinašajo jim obrtne olajšave, železnice, mirovna sodišča, cer stni zakon, regulacijo Drave, Pesnice, Mislinje in nobenih novih bremen. Davefk na prirastek sploh ni prišel v razpravo, tudi vddopravni zakon ne. Sedaj se vidi, da je bila obstrukcija potrebna. Naši poslanci niso več v deželni zbornici peto kolo, ampak odločilen faktor. Na njihove zahteve se mora otzirati tudi večina, Kdor je bil proti obstrukciji, je bil — kratkoviden. Kot taki so se pokazali slovenski liberalci. Njih nastop proti obstrukciji je bil gnjusen in kvarljiv ob enem. * * * Dne 2. marca. Obrtne olajšave — dovoljene. Ta dan je veljal obrtnim olajšavam pri tesarjih, zidarjih in studenčarfih. Dolgoletni boj kmečkega ljudstva v1 tej zadevi je znan. Deželni zbor je že leta 1908 pozval (deželni zbor, naj namiestniji predter. ga kraje, za katere se ima dovoliti koncesije za stav-binsko obrt (zidarjem, tesarjem, kamnojsekom in stu-denčarjem) pod olajšanimi pogoji',, posebno pa brez skušnje. Deželni odbor pa je izvršitev tega sklepa zavlačeval skozi leta z raznimi ničevimi ugovori. Zato sta poslanca Pišek in Benkovič oktobra 1013 stavite nov predlog, da se izvede ta ‘sklep. Po hudih debatah med reševatelji obrtništva in kmečkimi zastopniki v obrtnem odseku in V izbornici je bila ta zadeva dne 2. t. m. ugodno končana. Zbornica je spre- FODLISTEK. Moj zadnji nedeljski lov. (Spisal Januš Goleč.) (Konec.) Nisem se zagovarjjal, zavedal sem se greha, pa sedaj je bil že storjen, le'prosil sem: „.Skrijte me, za božjo voljo, nikoli več.“ „Kam te pa čem?“, so se izgovarjali mati, katerim sem se že usmilil, „ko bi bil vsaj ata doma.“ Peljali so hie v hišo, sedla sva oba in čakala, odkod da se prikaže žandar z ugrabljeno puško. Zagrebel sem razgreto in razkuštrano glavo v, roke in izgledal gotovo bolj usmiljenja, vredno, kot • izgubljeni sin 'pred povratkom "k očetu. Začuli so se počasni in trdno odmevajoči koraki po Malmenitili stopnicah. Žandar je prihajal, stresel sem se kot šiba na vodij ' in se okjljenil z obema rokama matere. Se materi so privrele solzie, odprla, so se hišna vrata, kar pogledati se tejsem upal, skrival sem se materi za hrbet. Čakal sem le, kadar me bode pograbila ledena in neusmiljena roka pravice. Mati so, 'se veselo z asme j a'Ii. Vem, da ni materin smeh potrkal nikoli tako dobrodelno na duri mojega srca, kakor takrat, ko teem ga sprejel, kakor umirajoč popotnik puščave rešilni klic: voda! Pokukal sem izza materinega hrbta; na pragu ni stal žandar, ampak oče, držeč v rokah ‘mojo puško. Bliskoma mi je bilo vse jasno. V solnčni svetlobi nisem bil ugledal bajonete, ampak zgornji konec očetove Janške. Oddahnil sem se in 'življenje se mi je začelo vračati v. prestrašene ude. ' Seveda so mi tudi oče natrobili ušesa,, še enkrat ponovili prepoved lova ob praznikih in kvater-nih nedeljah tin 'menda bi mi bili zabili to postavo tudi z roko v ušesa, da nisem zrl ta)1'o proseče in — skesano.Takrat sem storil sklep: v nedeljo ne grem več na ' lov in fee bi tudi zajci in lisice plesal) okrog mene; pa ga tudi držim še dandanašnji. Nobena dogodbica iz lovskega življenja mi ni estate tako živo v spominu kot ta, ker tei je. pretresla vse ude. Se pred kratkim se mi je vrinila v sanje z vso nekdanjo grozo in strahom ter me mučijla do jutra, da sem se ves poten prebudil ; in hvalil Boga, da nisem ‘kvaterni lovec na križpotu v domovini — ampak gorski kaplan na mrzlem Remšniku. Vsakemu nedeljskemu lovcu, posebno, pa onim, ki še povrh vsled te zabave zanemarjajo službo božjo, bi privoščil, da bi okusili vsaj nekoliko tistega strahu in si z begom nabrusili pete, kot nekoč jaz; gotovo, mnogo bi jih prišlo po mojem vzgledu do dobrih in hvalevrednih, ’Hrdnih, sklepov. V deželi Faraonov. Dr. M. Slavič. 1. Pot v Egipt. Dež je rosil v Trstu dne 11. julija 1913. To za naše kraje v tem poletju ni bilo nič nenavadnega, nasprotno, ljudje so se čudili, če je prisijalo tuintam sobice in ogrelo razmočeno zemljo. Celo poletje je bila vzajemna tožba, da ni lepega vremena. Hodil sem po mokrih ulicah tržaškega mesta, pa brez dežnika. Naj me moči ljubi evropski cležek, sem si mislil, saj se bo temeljito posušil na vročih tleh dežele Faraonov in Svete dežele, kamor sem se' odpravljal, Tam namreč od pomladi do jeseni nič ne dežuje, samo v času od naše jeseni do naše «pomladi. Zato si nijsem vzel dežnika seboj kot nepotrebne prtljage. In res nismo imeli dežja na celem potovanju skozi Egipt, Palestino, Sirijo, Egejsko morje, Carigrad, Crno morje in Rumunijo. Korrtaj smo pa prišli na Sedmograško, Budapest in Blatno jezero, je <že Ijloj, (da je bilo veselje — za. nas namreč, ki smo se pet tednov v oriente navžili same vročine. Po vrnitvi mi je večkrat kdo stavil za to poletje v Evropi sicer zanimivo vprašan- je, ali sem imel lepo vreme na potov,akite, Meni se je zdelo to vprašanje nepotrebno. Vendar sem lahko še pristavljal, da smo imeli na celem potu le pet minut dežja. Ko smo se namreč vozili na Genezareškem jezeru, so se za hip zbrali oblaki tako, Ida fje padlo nekaj rose na jezero, kakor bi bil dež. Zvezda je kazala nekdaj pot trem Kraljem iz Jutrovega, da so prišli v Betlehem. Zvezda na naših suknjah-je bila znak, po kajeri smo se poznali kot udje družbe, ki je šla ppd skupnim vodstvom proti Sv. deželi. Bilo nas je 12, nekaj časa 15, od Jeruzalema naprej pa le 6. Večina je bilai učiteljskega sta.nu iz Nemčije, Dunaja; pridružil se nam je v E-giptu ruski (profesor iz Uralska, v Jeruzalemu pa Amerikanec iz New- Yorka s soprogo. V Trstu smo se zbirali v hotelu, òd vodstva naznanjenem. Avtomobil, ki nas je popeljal na parnik, je združil prvikrat našo ‘dvanajsterico. Ob eni uri popoldne je biil i^dhod iz Trsta. Za tri dni in tri noči smo bili izročeni valovom in Lloy-dovemu ekspresnemu parniku i„Helouanu“j, ki Skrbi od 1. oktobra 1911 s svojo posestrimo „iWien“ za najhitrejšo zvezo med Evropo in Egiptom. Svoje iime pa ima oft krasnega egiptskega kopališča Helouan ali Helvan. Ta narnik je stal, kakor nam je razlagal ladjin uradnik-tajnik, osem milijonov kron. 'Opremljen ie jako luksuriozno z vsem modernim komfortom. Ena sama preproga pod klavirjem v godbeni dvorani I. razreda je stala 10.000 K, pozlačenje svečnikov v obedni dvorani, kjer je 26 'miz za 178 oseb, 12iT.000 kron. Uslužbencev, ima pri vožnji okoli 300, ki imajo vsi dobro plačo. Se najnižji uslužbenec, 141etni Dalmatinec, ima na mesec 44 K in seveda še hrano Potnik I. razreda ima na razpolago godbeno dvorano, družabne prostore, 3—4 krove na vseh straneh ladje ter toplo ali hladno kopelj vsak čas od jutra) do večera. Ker je v poletnem času malo potnikov7, ima tudi vsak svojo kabino, drugače navadno po dva! V njej je seveda vse udobno urejeno z zofo, omaro, u-mivalnikom itd* Parnik ima tudi ročno tiskarno, s jela s 6 glasovi večine predloge obrtnega odseka, za katerega je poročal dr. Benkovič; sklenilo se je, da se imajo take olajšave dovoliti za vse kraje, izvzem-ši mesta in trge, in one kraje, kjer ni stavbnih o-brtnikov. Proti temu predlogu je govoril in glasoval tudi naš dični kmečki „prijatelj“ Kukovec. Poročevalec dr. Benkovič je v svojem obširnem govoru kazal na poma'njkajnje stavbnih obrtnikov; ledini izhod je Olajšan j e za pridobitev koncesij; take olajšave so vpeljane že po celi Avstriji, tudi preosnova stavbinskega reda je nujno potrebna in preosnova državnega zakona o stavbinski obrti, toda to ni takoj izvedljivo, med tem ko je upeljava olajšav precej izvedljiva, V debato je posegel v imenu Slovenskega kluba posl. Roškar, ki se je toplo zavzemal za obrtne olajšave. Dokazal je, dà bi kmečke hiše in hlevi že davno razpadli, ako bi le koncesijonirani 'mojstri popravljali in stavili na deželi. Sicer pa prinesemo ta govor svo-jecasno v celoti po stenografskem zapisniku. Dr. Benkovič je zlasti Še zavračal sumničenje, da predlog oškoduje obrtnike; tam kjer so ali se nastanijo izprašani mojstri, tam se olajšanih koncesij ne zahteva; pomanjkanju stavbenikov pa je nujno odpomoči. — Zoper predlog so (glasovali nemški na-cionalci in dr. Kukovec, za predlog pa Slov. klub, nemški krščanski socijalci in klub veleposestnikov. — Deželni odbor ima gradivo zbrano in more takoj svoje predloge namestniji staviti. Boj za snaženje, dimnikov. Poslanec dr. Korošec je stavil predlog,, da smejo občine posestnikom dovoliti, naj si sami snažijo dimnike. iTa predlog 'je bil že v odseku odklonjen. Vendar so naši poslanci Še v zbornici poskusili enkrat svojo srečo. V boj so poslali dr. (Benkoviča, ki je jz juridično spretnostjo zagovarjal kmečko zahtevo. Roškar je povdarjal, da le prvotni predlog idr. Korošca zamore kmetu koristiti, Poslanec Novak je omenjal v svojem govoru, da se nikakor ne zahteva odprava dimnikarjev, ampak olajšava, da če si kdo svoj dimnik sam osnaži, ne bo od 'politične oblasti zaradi tega kaznovan,kakor se to zdaj na, deželi dogaja. Kdor hoče dimnikarju svoje dimjnike pustiti snažiti, mu je prosto, ako -si pa kmet sam osnaži, naj se za tó ne kaznuje. /Tfrditev poslanca Einspiln-nerja, da more to opravljati le dimnikar, kateri se je učil, je tolike vrednosti, kakor če bi se zahtevalo, naj se, ker je v mestih tako vpeljano, da na vsakem oglu stoji sna;žilec za čevlje, to tudi na deželi vpelje, Kdor 'pa bi si sam čevlje osnažil, bode kaznovan. Žal, da tudi ta bojni pohod naših poslancev ni bil vspešen. Zapustili so nas veleposestniki ter glasovali z mestnimi poslanci. iTjudi večkratni kandidat liberalne stranke na kmetih dr. Kukovec je glasoval proti kmečki zahtevi. Proporc za Maribor, Ptuj, Celje. Poslanci dr. Benkovič, dr. Verstovšek in tovariši so stavili predlog, da predloži deželni cfdbor v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru zakonski načrt, glasom katerega bi se naj spremenil volilni red v mestih z'lastnim Statutom;, v Gradcu, Mariboru, Celju in Ptuju, po modernih in 'demokratičnih načelih ter da se uvede v teh mestih proporc in odstrani ustmena 'volitev v mestih Celje in Ptuj. Zoper ta predlog se je pa upri nemški poslanec dr. Negri, češ, če bi prišlo v omenjenih spodnještajerskih mestih tudi nekaj slovenskih odbornikov v 'občinske zastope, bi to po njegovem mnenju kršilo mir na Spodnjem Štajerskem. Za vpeljavo tajne volilne pravice je tudi on (dr. Negri). Dr. Kukovec: To ni res! Dr. Negri: To je res! Najboljši dokaz je, da še celo vaša tašča pri voli tv i v bolniško blagajno ni dala vam svojega glasu! (Bučen smeh.) Dr. Negri: Kar se tiče dr. Kukovčevega izreka, da je gospodarstvo v Celju, kakor če bi tam vladal kak paša, ne pozna on v Celju nobenega pašov|anja, pač pa mu je znano o haremu in ta harem ima dr. Kukovec pod milim nebom. [(Velikanski smeh v celi zbornici.) Sklepčno izvaja Idr. Negri: Ce bi nekoč v resnem trenutku morali naši vojaki odriniti v boj, — tedaj bo odvisno od naše politike, ali ne pridejo naši vojaki pri Dravi ali pa pri ‘Savi že v sovražno deželo ! Dr. Verstovšek je z vso odločnostjo ugovarjal izvajanjem nemškega poslanca dr. N eg ri j a in mu o-čital brezvestni napad na slovensko ljudstvo, katero je žalil v svojem govoru. Nadalje je naš govornik o-smešil nemško politiko, ki deluje na to, da bi zasužnjila Slovence, ki so bili vedno zvesti 'podaniki države, Sklicajoč se na svoječasni oklic; škofa Slomše-ka na slovensko ljudstvo je govornik povdarjal, da hoče slovenski narod v miru (živeti z vsemi avstrijskimi narodi, toda zahteva, da uživa popolno enakopravnost. V imenu ne mškon aci o n al n ib poslancev je nato govoril dr. Hofmann pl. Welllenhof, 'ki je izvajal, da se popolnoma strinja z izvajanji dr, Negrija ter je končno soglašal s predlogom, da se zadeva izroči kombiniranemu občinskemu in političnemu odseku. Predlog je (bil sprejet. Železnica Ptuj—Rogatec. V isti seji je zbornica sklepala o zakotoskem načrtu glede gradnje železnice Ptuj—Rogatec. Sprejel se je ta-le sklep: deželnemu odboru -se naroči, da posreduje pri vladi z vsem svojim vplivom, 'da se sprejme v državnem zboru delna proga Ptuj—Rogatec v bodočo železniško progo Dunaj—Split kot naknadna železniška predloga k zakonu » lokalnih železnicah; poleg tega je pooblaščen deželni odbor, dati znesek 800.000 K akcijski družbi, ki bo gradila toule železnico. Ta seja se je zaključila v torek ob 5. uri zjutraj in je bila prihodnja napovedana na 10.. 'uro preduol dne. * * * Proporc v odseku. Združeni odsek' za posvetovanje graške volilne reforme je (zboroval pred sejo deželnega zbora, da se posvetuje o tej zadevi. Poslanci Slovenske kmečke zveze so zahtevali, da izvoli odsek (enega izmed njihovih poslancev za poročevalca. Temu so se pa uprli 'Nemci. Naši poslanci so zahtevali, da se napravi junktim med graško volilno reformo in ono 'v spodnještajerskih mestih, ki imajo lastne) Statute. Tudi tej zahtevi so se uprli Nemci, S tihim odporom in govori so naši 'poslanci preprečili, da ni prišlo do kakega tozadevnega glasovanja. 'Med tem je prišel čas, da se je začela zadnja seja v dež. zbornici. * * * Dne 3. marca. Razne važne zadeve. Na dnevnem redu 'torkove seje je bilo med drugim tudi vprašanje glede prodaje hotela „Post“ v Rogatcu. Poslanec dr. Korošec je izjavil, da bi bila s prodajo tega hotela dežela za 83.000 K oškodovana, nakar je zbornica odklonila prodajo.; Kot nadaljna točka je bilo vprašajnje glede potrebnih odredb, da se po možnosti odpomore naldlogi rujavega hrošča, ki se bo letos pojavil. Zbornica je sklenila izdati in v veliki množini razposlati poljudno pisano brošurico, kako se ubraniti tega škodljivca. Nadalje se sklene, da bo deželni odbor plačeval okrajnim 'zastopom, oziroma občinam, za vsak liter nabranih rujavih hroščev po 3 dinarje. Na vrsto je tudi prišla regulacija Pesnice. Tudi ta točka je bila sprejeta. Torej bo dolgoletni želji naših kmetov ustreženo. Sprejeta je bila tudi točka glede subvencije za gradnjo in preložitev dkr. cest za dobo 10 let. K nadaljni točki dnevnega reda o regulaciji učiteljskih plač je izjavil poslanec dp. Korošec, fda je za regulacijo, stavil pa je ob ;enem rezolucijo, da predloži (deželni odbor do bodočega zajedanja zakonski načrt o učiteljskih plačah; ta zakon se naj postavi na dnevni red ene izmed prvih sej deželnega, zbora. Ob enem bii nag ta zakon vseboval vse šolske olajšave, o katerih govori splošni Ijuds-košolski zakon. Poslanec Ozmec je stavil predlog, naj se zajedno ,z regulacijo učiteljskih plač tudi uredi vprašanje glede remuneraci je in potne odškodnine učiteljev veronauka na, mčščainskijh in ljudskih šolah. — Dr. Kukovec v bratskem objemu s socialnim demokratom. V debato glede dolskih olajšav na deželi sta posegla tudi slovenski hberalec dr. Kukovec in soc. demokrat Horvatek. O ‘m sta se složno izrekla zoper vsako šolsko 'olajšavo. Lep prijatelj kmetov — ta liberalni voditelj dm Kukovec ! Pri glasovanju je bil ta predlog odklonjen s 40 proti 32 glasovi. Zahteva okrajne sodnije v 'Sevnici, d.a se ji izroči poslanec idr. Benkovič, je bila odklonjena-.--" Nato je deželni glavar preči tal pismo cesarskega namestnika, s katerim se zaključuje zasedanje. Slovenski klub in proračun. Graldec, 3. marca. Pri 10. točki dnevnega reda,, budgetni provizorij, seje deželnega zbora dne 2. sušca ‘t. L, ki se je pričela še le po polnoči razpravljati, je govoril kot govornik Slovenskega kluba dr. Fr. Jankovič. Čeprav bi bilo vabljivo, še vglobiti v posamezne točke proračuna, ki je podlaga v razpravi stoječega budgetnega provizorija, tega govornik ni hotel storiti, ker je bilo že zelo kasno In bi tako razpravljanje predaleč zavedlo, ampak označiti hoče vzroke, ki slovenske poslance silijo, da glasujejo proti provizoriju. Vzroki tičijo v političnih ‘in narodnih razmerah Slovencev na Spodnjem Štajerskem. Dr. Negri je v svojem šovinističnem govoru naslikal naše narodne boje, javne in telefonske zveze, — ker je vihar prevrgel brzojavke droge, V mestu Bilbao je bilo ranjenih Več oseb, ker je vihar rušil in razdiral strehe in so kosci padali na tla. Škoda,, ki jo je povzročil vihar, je velikanska. Velikanski zameti v 'Severni Ameriki. Po celi Severni Ameriki razsajajo silni viharji in snježni zameti. Štirimilijonsko mesto No vi.-J ork je popolnoma po l snežno plastjo, ki je deloma do 28 cm debela. V mestu je 'v 24 urah izbruhnilo nad 50 požarov. Gašenje je naravnost onemogočeno, ker je v vodovodih zmrznila voda. Mesto je že tri dni brez mleka. Krog 20.000 delavcev ni v stanu, spraviti jz mesta; silne zamete. Ves železniški promet v mestu in okolici je ustavljen. Iz otroških ust. Desetletni 'Franček se je bil v počitnicah s svojo materjo peljal na obisk k Kaleč stanujočemu staremu očetu. Tu je bilo krasno in veselja lepih počitniških dni ni teotelo biti konca, Ko se je bližal dan slovesa, je stari oče vprašal Fran-ceka, kaj mu pač tu najbolje ugaja, če dobro odgovori, mu je obljubil svetel goldinar. „(Najboljše“/ je rekel Franček, „je to, da se tudi pri vas dobi ; Kath-reinerjeva kaiva. Prav tajko, kakor pri nas,“ — „A tako“, je vprašal stari oče, teamuznivši se, „od kje pa to veš in zakaj ti to it.ako zelo dopade?“ — „O, stari oče“, je zaklical mali navihanec, „pazil sem: pristna Kathreinerjeva Kneippova sladna kava se dobi samo v modro-belih zavojih s 'slike' župnika Kneippa, kakoršne imate v kuhinji. In potem, saj vendar ne diši nič' boljše, kakor Kathreinerjeva z mlekom. Nanjo 'se vedno ves dan «veselimo.“ — ,„|To je prav“, odvrne dobri stari mož, „(in pred vsem: Kathreinerjeva je izredno redilna in zdrava. Odgovor je bil dober in pameten, 'Franček, tu imaš tvoj goldinar.“ Zračni polet čez Atlantski ocean. Ameriški zrakoplov, s katerim nameravata) neki ameriški in neki angleški vojaški pilot preleteti Atlantski ocean, je že skoro gotov. Zrakoplov 'ima, obliko torpeda, in je ovit v ovoj, ki drži vodo, tako da v sili lahko še tudi plava. V tem slučaju se mu lahko 'odvzamejo i p e roti. Motor ima 200 konjskih sil in doseže zrakoplov hitrost 100 kilometrov na uro. Z'rakoplov se bo dvignil do 3000 metrov visoko in bo preletel v tej-le višini Atlantsko morje. Za smeh V p r a 'ši a n j je. — Povej mi, Gizela, ali se ti bolj dopade gospod s črnimi ali rujavkastimi brkami? = Meni je vse eno, «samo da le ni obriti Iz starih, dobrih časov. Prvi vojak: „Comu pa še ni spregovoril danes naš stotnik besedice s teboj?“ Drugi vojak: „Včeraj sem mu stopil pri paradi trikrat na kurja očesa!“ Ustnica uridnlitvi, Gg. A. K. in K. K. : Hvala; lepa, pride.. Birolin "Roche olajšuje in ozdravlja bolezni na prsih, kašelj, katar, influence in neduho, V izvirnih zabojčkih po K 4'— ne dobi v vseh lekarnah. Važen oglas Slov.Straže. Čitajte! V današnjih težavnih razmerah zamere obogateli le s srečko! urška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov. ker vsake sreéke mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj za njo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 v. in ker zadobi kupec še po vpločilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodno žrebanje se vrši dne 1. aprila 1914. Ena turška srečka in ena srečka italjanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron. Pojasnile daje in naročila sprejema za Slov. Strato g. Val. Urbančič, Ljiljana 4. Sprejmejo se msrljlyi sotrndnlkl pod ugodnimi pogoji. Priporoča sc Vam za nakup Rafael Salmič Celje Nar. dom to Je največja in najceneJSa razpoSiijalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto. Svetovna tvrdka. Na tisoče zahval. Sobarica, priprosta, že v letih, z dobrimi spričevali, se išče do 15. marca. Kje, pove npravništvo lista. 19 Golšča in debeli vrat se odstranita na prav zanesljiv način brez joda, brez medicine že v nekster h dneh. Pišite na : ,Paracesus‘ kem. labor. Šternberg Moravsko. Pisma priložite dve znamki po 10 vin. 228 Trafika in trgovina 1 Pri farni cerkvi, 2 uri od Maribora, ob okrajni cesti, v obljudenem kraju, se v hiši, kjer je sedaj trgovina z mešanim blagom in dobro idoča trafika, da ta prostor s trafiko in stanovanjem s 1. aprilom t. 1. kakemu trgovcu v najem. Prostor bi bil pripraven tudi za kakega obrtnika. Natančneje pove upravništvO Slov. Gosp. pod šifro „Trafika št. 79“. Dr. Viktor Kac, zobozdravnik, in Ana roj. Bernardi kot stariši, Anica, Rudi, Leo in Bernardina kot bratje, oziroma sestre naznanjajo s tem v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretresljivo vest, da je Vsemogočni danes ob pol 7. uri zjutraj k sebi poklical iskreno ljubljenega sina, oziroma brata ifiktorja Kac, stud. gym. po kratki, mučni bolezni in po sprejemu svetih zakramentov za umirajoče v nežni starosti 11 let. Telesni ostanki našega dragega ljubljenca se bodo v soboto, 7. marca 1914 ob 4. uri popoldne pri hiši žalosti, Tegetthoffova ulica 22 slovesno blagoslovili ter na mestnem pokopališču začasno položili k večnemu počitku. Sv maša zadušnica se bode služila v pondeljek, dne 9. marca 1914 ob 9. uri v frančiškanski cerkvi v Maribora. Maribor, dne 5. marca 1914. Mestni pogrebni zavod. Trgovina z špecerijskim blagom Solidna postrežba. Trgovina z moko in dežel, pridelki Ivan Ravnikar, Celle, Graška ui. 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso. rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena 0000 od znane tvrdke Mauthner. 0000 Glavna zaloga vrvarskega blaga Vedno sveže žgana kava. Glavna zaloga oljnatih barv l*rva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-n& fina vina v buteljkah. Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskusu j o ! Obiščite naše kleti ! Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. T 30.000 parov čevljev razprodam vsled preobile zaloge le za tovarniško oeno, dokler bo kaj zaloge. ^ Nudi ge torej najboljša prilika vsakemu jl|g4 naročniku, da si nabavi po ceni dobre ■Ulk /SfffviK čevlje. Razpošiljam visoke čevlje na zadrgo za moške In ženske eleg. fazone iz črnega trpežnega usnja z močnimi podplati kakor kaže slika, ducat za K 60-—, za par K 5-50. Zenski zimski sukneni čevlji obšiti z usnjem in močnimi podplati zelo toplo podloženi ducat za K 65'—, par za K 6’—. Trpežni vojaški čevlji za hribolazce iz najbeljšega surovoga usnja popolnoma okovani, dncat za K 95'—, par za K 9'—. Prvovrstni lakasti čevlji za moške K 10'—, za ženske K 8 50. Lastni izdelek v že 30 let obstoječi tovarni. Kot mera zadostuje številka ali dolgost v centimetrih, namena dovoljena. Razpošilja po povzetju: I. že 30 let obstoječa tovarna čevljev, J. Vašatko, mesto Ždar, Morava N. rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Franc Kolenc Celje, Narodni dom. Razpošilja pravi ruski čaj 1 kg po K 450 in višje. Kupuje oves, fižol, suhe gobe in druge pridelke. Ima vehko zalogo pristne domače slivovke, brinjevca in konjaka. Sprejme zdravega učenca poštenih starišev z dobrim šolskim spričevalom. ■azitanilo. Zavod Šolskih sester !vj Mariboru naznanja, da se III. 3mesečni tečaj za kuho in gospodinjstvo začne 15, aprila ter vabi dekleta, ki žele v tej stroki izobrazbe, da se udeleže pouka, Vse, kolikor jih je bilo doslej v šoli, so prav zadovoljne, ker so se v kratkem Času veliko naučile. Pouk je v slovenskem in nemškem jeziku, NatajiČneja pojasnila daje vodstvo zavoda v Miariboru, 16 Manjše kmečko posestvo s hišo in l2—6 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem- Ponudbe na upravniŠtvo „Straže.“ Darujte za Slov. Stražo ! Vabilo na redni občni zbor Posojilnice na Vranskem r. z. z n’, z. ki se vrši v nedeljo, dne 15, marca 1914 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni na Vranskem, h. 'štev. 82. DNEVNI RED:. Poročilo načelstva in nadzorstva. Potrjenje računa za leto 1913. Razdelitev čistega dobička. Volitev načelsva in nadzorstva. Slučajnosti. _____________________________________Načelstvo. Pnkičlun razpošilja na vse strani r UllloIVU trgovina s pohištvom KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6. Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago. Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo nizkih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva. Sloboden naknp. Slóbodno na ogled. Iinstrovani ceniki brezplačno! r Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema hranilne vloge od vsakega, je li ß*QI Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in član zadruge ali ne in jih obrestuje po òjjA j Q iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije ;.i.i. '■ i . . . , po najkulantnejših pogojih. - - —■= Otroci bi sploh ne' smeli piti amate kave, temveč Be dobro mleko s Kathreinerlevo Kneippovo sladu® kavo. ie se pije gorka ati mrzSa, vselej je Kathreinerjeva popolnoma neškodljiva, ugajajoča in spričo s vole priprave is niib©9išega slada jako krepilna. Vprašajte, prosim, o tem Svojega •hišnega zdravnika. Kdor je s svojim ^elodcem nezadovoljen jemlienai TCdflO nekaj časa DrmedTrauba želodčni prašek gASTRICIN Učinek preseneleltlv 8 Dobi se v vseh apotekah ■ Velika s^atlja slane 3 Kr. B GLAVNA ZALOGA: ^B Sternapoteka.Dunaj.lV. wk Favoritenstrasse25. Prospekti gratis in franco. Zdravniki dobe za . poskušnjo Gaatricin ^ brezplačni 'i V Mariboru se dobi v lekarnah : Fr. Prulija, E. Taborsky-a nasi. Wolf-, Al. Sirak a, Y. Sayost-a in V. König-a. Mala biblioteka za bogoslovce se proda, dogma'iéni n morsliČDi auk-torji, med drugim tudi „Vo ditelj“ od 1902-1909 let., za več kot polov čce cene. 10% č’ste kupnine je dolofr cih za Slovensko Stražo. Cena 60 kron. Več v npravništvo tega Jesta 226 neposredno vsako PkU §äj V IBS množino rumenega voska in voščin po najboljši ceni Avg. Günther, belilnica voska na paro v Slovenjgradcu. 13 MKKM Točne Bostrežba Dobro.* Po ceni Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vseki ceni. Tudi na obroke ! Mustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-20Ü K. Niklasta remuat.-tira K 8'BO Pristna srebrna ura K 7 — Original omega ura K 18'— Kuhinjska ura K 4'— Budilka, niklasta K 3 -Poročni prstani K 2'— Srebrne verižice K 2'-- Večletna jamstva, Nasi. Dietinger Theod. Feiirenbact! urar in očalar Maribor, fiosposk« «iioe ge Kupujem zlatnino in srebro. “”i6 protin in revma- taže vse poskusil brez uspeha, naj poskusi še naš rastlinski čaj, ki presenetljivo učinkuje Pije se kakor ruski čaj. Zavitek 5 K, pol zavitka 3 K 50 v. Karel Jilek Sternberg, Moravsko. Absolutno zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina. Kmetijsko društvo v Vipavi. Ušaka ura 14 dni na poskušnjo. Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne. BB* Velik cenik brezplačno. "BS (Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40'— Srebrne ure .... ... K 6'50 Srbme ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 18'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice . . • „ 2*— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— Amerikanske zlate double-ure . „ 10'— Goldin Roskopf ure.........„ 4'— Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 6'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure..............„ 2'40 ike..................... S — ezvojnim p zvoncem • „ 8 BO A. Kiffman, Maribor M. 49 Velika tovarniška zaloga ur, zlat me in srebrnina F'Tiskarna sv. Cirila v Mariboru Opremljena m naj bolj II mi stroji, z lastnim električnim obratom, naj novejšimi črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor t časnike, knjige, brošure, stenske in druge koledarje. Za viž. župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim, ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo. Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, porodnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah. ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo registra. zadrugi n jspinj hjfj§ zneomejenozavezo Ir Itlullll lllui Ljudska hranilnica in posnjilnica v Celju obrestuje hranilne m«# / (Hote! „Pri belem nein“) n Celju, Draško cesta štev. 9 -----------------prvo nadstropje----------------— potessi s 1. januarjem 1913. Rentni doneli plačuje posojilnico soma. vloge po ■d dne vloge do dne ozdiga Spodnještajersko ljudska posilaica v Mariboru registrov, eadrsp e neomejena mat mmm ** ?.. 'zmmsrjsMm Hranilne UlOOC 86 8Prejemaj° 0(* vsakega in se obrestujejo: narici mm *%%, proti trimesečni odpovedi po 4%%. Obreeti se 111Ullllll» irruyu pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1 julija vsaoft*,* ‘«c.- Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt hran. prnož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnioa sama. le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 5*/*%, na vknjižbo in poroštvo po 5%% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje «m pa naia ta vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. llrilrinB UHB 80 TSa^° are^° h* četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vHako soboto od 8. do 12. are dopoldne izvzemši praznike. V Ul nune ul D mednih arah se sprejema in iiplačnje denar. MMMMMaBSMBaBaaHBiaBiBaBMBaBaMHMMaaBaBaBaBBBaBBWMMi Pojasnila at dajejo Pts0|l[nltil |M 1,111 ■ w"1"»” *■>& Mn« nabiralnim. Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo) Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.1 Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi