Leto LXVL, ŠL 44 Ljubljana, četrtek 23. fcbfarja tm Dtn 1.— OYENSKI ije MM dan popoldne, izvzemši aeoelje tn praznike. — inserati do 90 peOt ADin 2-—, do 100 vrst Din 2.50. od 10O do 300 vrst & Eto 3.—. večji tneeraii petit wsta Dm 4.—. Popust po dogovoru. tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« Mija mesečno ▼ Jugoslaviji Dto 12.—, sa Inozemstvo Dta ».—. Rokopisi m ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVN18TVO LJUBLJANA, Kiufl)e*a «Bea M. 5 •C 9122, 8123, Podrvtnleec MARIBOR. Or&jsld trg St. 8 — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon št. 96 — CELJE: celjsko uredništvo: Strosemaverjeva ulica 1. telefon št. 66, pmkuluKja uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190 — JESENICE, Ob kolodvora 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10 551 TAJNO OBOROŽEVANJE MADŽARSKE Francoska vlada bo v kratkem pod vzela demaršo tudi v Ri Budimpešti zaradi dobave italijanskih letal Madžarski Pariš, 23. februarja AA. Vcerajgnjo se. jo odbora DN za proučitev vprašanja o iz_ delovanju orožja komeotirajo današnji listi zek> obširno. »Journal« opozarja merodajne činitelje na nevarnosti tajnih dobav orožja in omenja kot primere znano monoštersko m sedanjo hirtenberško afero. List opozarja na tajno oboroževanje Madžarske in sploh držav, ki jdm je ponovna oborožitev po mL rovnrh pogodbah prepovedana. O hi rt en, beržki aferi pravi 2>Journal«, da demarša velesil na Dunaju ni bila zadostna in da je potrebna posebna demarša tudi v Budim, pedti tem bolj, ker je balo orožje namenjeno za Madžarsko. Nato omenja list zadržanje držav Ma3e amtante, ki spoštuje pogodbe o miru, in navaja tudi posamezne odlomke ir razprave v dunajskem parlamentu ter odgovor koncelarja Dollfussa, da bo to vprašanje uredil na zadovoljiv na. čin, ker potekajo angi-e^ko, i tal i jaresk a po_ gajanja ugodno, in da bo avstrijska vlada poskrbela za vrnitev orožja v Italijo. Glede na interpelacijo v rvmekem parlamentu o paktu Male antante in o francosko-angleški noti nr Dunaju ugotavlja list, da je zaradi teh dveh dogodkov nastalo v Rimu veliko nezadovoljstvo z Grandijem, ki v Londonu ni moged preprečiti sedanjega so-Udarnega nastopa Anglije in Francije. V arvezi s hvrtenber3ko afero pišejo ldsti tud* o dobavi italijanskih letal Madžarski. Tako pravi današnja »Ere NouveTle« med dragim: Znano je. da bo francosOta vlada vkratkem podvzeia v Runu m v Budim, pesti korake zaradi dobave italijanskih le_ tal Madžarski. Samo po sebi se razume, da zanima ta zadeva, čeprav jo iz Rima demanti rajo, pristojne ččniteije in kroge, ki topot vanjo ne morejo vmešati Avstrije kakor pri prvi aferi, vendar pa ne veru. jemo, da bi angleška in francoska vlada izvršili to intervencijo že v tako kratkem času, ker je treba najprej zbrati vse potrebne podatke. Na vsak način pa bosta angleška in italijanska viada intervenirali v Rimu in Budimpešti, ker ni mogoče dopustiti, da bi se razpasle mahdnacije. ki lahko pokvarijo sedanje dobre odnosa je med evropskimi državami >!-,' Homme tibre« pravi: v hirtenberSki aferi se zdaj vsi skušajo izmakniti na račun Francije. Tako dokazuje sedaj Avstrija, ki je od nas prejela za svoje zadnje posojilo 300 milijonov frankov, da velja čast več kakor denar. Madžarska pa. M je 1. 1931. pri nas doblfla 350 milijonov frankov, sedaj otresa ramena, PopuEaire« je mnenja, da se je sedaj zo_ pet pojavila v hirtemberški aferi tajna di_ plomacija, ki utegne škodovati pravim in. te resom Evrope. Afera je prišla na točko, kjer se skuša Mussolini oprati preko Gran-dija. Dollfuss se dobro drži, Gombos pa se muza. ker je našel novo pot. po kateri bo mogel na tovornih avtomobilih prevažati italijansko orožje na Madžarsko. Dejstvo je, da se je položaj v srednji Evropi znatno poslabšal. Milan, 22. fetor. č. TurinSka >SUmpa< piše: če bi dunajska vlada sprejela pogoje, ki jih je vsebovala francosko - nemška nota, bi se ustvaril precedens za bodoče vmešavanje v njene od noša je in v odnošaje druigih malih držav. Ker avstrijska vlada nI sprejela postavljenih pogojev, je pogumno afirmirala svoj mednarodni politični položaj. Posledica je bila, da je Anglija, ki .je bila že pripravljena priključiti se kampanji, ki bi izzvala nervoznost po vsej Evropi, uvidela, da je šla predaleč. Na drugi strani je hirteirberška afera opo-sorila mednarodno javnost na oboroževanje Male antante, ki je v ostalem le orodje francoskega imperializma, namenjenega proti italiji Berlin, Tl. februarja, č. »Bertmea- Ta^e-blatt« komentira sklep avstrijske vtede, ki sploh ni odgovorila na anglesko-franoosko noto, zaradi hirteniberške afere, in piravi, da je bilo popolnoma jasno, da bosta Anglija m Francija umaknili ultimativne pogoje v svodi notri. Avstriija je vztrajala še nadalje na svojem dosedanjem stališču glede pravne strani vse zadeve in je s tem dosegla uspeh. Stolen avstrijske vlade, da ne odgovori na angleSko-firancosiko noto. je le naravna posledica mijeni a. ki ga je izrazil podkancelar Wmlder na celovškem zborovanju, ko je dejal, da smatra avstrijska vlada francosko-angleško noto kot ne-sprejern- Vojna na Daljnem vzhodu Pred splošno japonsko ofenzivo v Jeholu — Zadnji posredovalni poizkus inozemskih diplomatov Tokio, 23. ieor. Japonske ćete so zasedle Pejpiao. Peking, 23. febr. Borba pri Pejpiau je po japonskih poročilih zahtevala na obeh straneh približno 3u0 mrtv* in ranjenih. Kitajske vojaške brzojavke ne priznajo izgube tega kraja, temveč zagota vitja jo, da sre le za po.zk/us Japoncev, prepoditi Kitajce od železnice, ki vodi v Pejpiao. Japonci so pričeti borbo z napadli iz bombnih letal, nakar je japonska pehota osemkrat napadla kitajske postojanke, vendar pa se je napad ponesrečil v ognju kitajskih stro»j-mc. Zvečer so Japonci po izkusi-ki vdreti v NanJing. kar pa so kitaiske Čete preprečile. Splošna ofenziva Japoncev se pričakuje £eJe čez teden dni. Zastopniki inozemskib poslaništev so se opolnoči odpeMaii v avtomobilih na fronto v pokrajini Jefroiu ter bodo nato poslali Društvu narodov poročilo o položaju. Kitajska viada vidš v tei vožnii diplomatov zadnji poizdous. da bi se odvrnili Japonci od nameravane soioSne ofenzive ter menijo, da bo mogoče uspešen. Tokio, 23. fdbr. Japonska v4ada je v Nankingu in Pekingu predlagala, naj se umaknejo kitajske če*e « Jehofe ter določi nevtrakvi pas »a obefc stranen Velake-ga zida. Nanking, 23. f-ebr. V krofih zunanjega rnimistrstva izjavljajo, da je iaponskri predlog za določitev nevtralnega pasu absurden in da ga bo vlada odklonida, kakor tudi ultimat mandžurske države. Šanghaj, 23. februarja. AA. Vteda je sklenila najeti 20 milijonsko dolarsko posojilo. Predsednik kitajske vlade Sun« je v zvezi s tem izjavil novinarietn, da je vlada že vse poskrbela za primerne vojaške izdatke na severnem Kitajskem za marc april in maj. Vlada bo storila vse, da finančno okrepi borbo kitajskih čet na tej fronti. London, 23. februarja. AA. »Daily Herald« piše. da so se zadnje dni vršili v Londonu razgovori o preskrbi kitajskih in japonskih čet z živežem. V zvezi s tem tudi navaia, da se je prija vilo že precej Angležev, toi bi se hoteli v japonskii a>Ja pa ki-tijski vojski udeležiti vojne na Daljnem vzhodu. V japonskih in kitajskih četah je tudi mnogo nemških častnikov, izmed kate rin so nekateri dodeljeni krtaijskim povedim ikom kot svetovalci. List tndi doznava, da je več japonskih častnikov, ki se je udeleževalo v Aldreshotu vojaških vaj skn-pai z britansko vojsko, v vsen naglici odpotovalo nazaj na Japonsko. že, da je pni tem igralo glavno vlogo osebno spoštovanje papeža napram M ur^soJin-i j u in fašistični državi. Pri vsem tem pa se je bati da bo načWna ovira za sporazum med italijansko državo in cerkvijo zopet izzvala spor, ker se zdi nemogoče, da bo katoličanstvo večno podpiralo v Italiji, kar izven nje obsoja, in da bo definitivno priznalo pojme, ici v tako veHld meri nasprotujejo eerkvemm nazorom o človeškem in božjem pravu. Vojaška vzgoja italijanske mladine Od verouka do puške — Uničeni ideali individualnosti In sv< Cerkvena politika v Italiji in izven nje Partt, ii. februarja. »L* Europe Nou-veiie- & oojavik Članek o vzgoji itaLijan-&ke mladine v vojaškem duhu, v katerem navaja med drugim: Letos stopa i talijanska mladina, ki je od vsega početka zahajata v faktično šok), v zreia leta. Od 8. do 16. leta mora vsak mladi Italijan sodelovati v eni izmed balitekih organizacij, katerih glavm namen je vzgojiti deoo v borbenem dubu in jo pripraviti za vojaško službo. V Baiih >e sedaj organiziranih okrog dva milijona dečkov in deklic. Razdeljeni bo v 700 do 800 legij, vzgaja pa jih okrog 40.000 častnikov iz fašistične mihoe in okrog 2000 katoliških vojaških duhovno kov. Izobrazba v Balili se nanaša na vee panoge od veronauka do ravnanja s puško in strojnico. Po takšni vzgoji se od 18. do 21. leta vrši triletna vojaška služba. Poleg vsega tega obstoja še mi lična organizacija, ki nabira ffOje čJane na vojaški podlagi in šteje danes okrog 300.000 članov. Njeno geaio je vero vata, pokoriti in boriti ee. Tudi šole odgovarjajo docela vojaškemu značaju vzgoje. Učitelji se v ta namen tuda posebej za prisegajo. Današnja italijanska mladina se vzgaja že od vaega početka za kolektivno življenje. Osnovne ideje se ne črpajo iz zgodovine, nego iih postavija viada, ki ima edina pravico mis- liti m soditi. S tega stahšea je mogoče reči, da je Mussoliniieva revolucija alična Leninovi. V enaki men kakor se je HaHjanaka enta-dina ločila od kulta individualnosti, je uničena tudi nekdanja ljubezen za svobodo misli, ki je bdia bistvena z« duševnoat nekdanjih generacij. Svoboda, ki sta jo Gan-Kakil in Mazzani, ustanovitelja moderne Italije in italijanskega zedinjenja, strastno oboževala, ne predstavlja za današnjo generacijo največje dobrote sveta. Človek mora z melanholijo opazovati, kako deuaš-njM tnlsdi ljudje prezirajo ideale, za kante-re so se ljudje nekdaj strastno m često-krat krvavo 5orHi in kakTŠni so priznanje Ljudskih pravic, demokratske tista nove, ne-vmešavanje države v zasebne zadeve. V odnošajih s cerkvijo je prišlo do odkritega spora glede vprašanja o prisegi mladih Italijanov ob vstopu v fašistično stranko, ki določa brezpogojno poslušnost ne glede na boga >n cerkev. Cerkev je nastopila proti tef prisegi. Za narod, ki je po svoji veliki veča ni globoko religiozen, kakor je italijanski, pomen to gotovo zelo velik spor. Reši L- so ga komprom;sno. Vatikan je na prisego pristal spričo veKkih koristi, ki mu jih je prinesel sporazum, sklenjen meseca februarja L 1929. Vse ka- Pri astmi in bolezni srca, prsni in pljučni skrofulozi in rabi tisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« g^renčice velike važnosti. Dva zakona sprejeta Beograd, 23. februarja. Na današnji seji Narodne skupščine je bil novi zakon o občinah v celoti in podrobnostih sprejet s 192 proti 15 glasovom. Beograd, 23. februarja. Na današnji seji senata je bil s 45 glasovi proti 5 sprejet novi zakon o volitvah narodnih poslancev. Francosko - ameriško sodelovanje Newyork, 23. februarja s. Predsednika Roosevelta je po razgovoru, ki ga je imel v torek v VVashingtonu z državnim tajnikom za zunanje zadeve S tim s onom, po s etil včeraj v Newyorku francoski poslanik Clau- del. Neoficijelno sta razpravljala v vseh vprašanjih sodelovanja Francije in Zedinjenih držav za svetovni mir, med drugim tudi o svetovni gospodarski konferenci in vprašanju vojnih dolgov. Razgovori se bodo nadaljevali. Pariz, 22. februarja. 6. Bivši ministrski predsednik Herriot je imel predavanje o francosko-ameriških odnosa jih. Izjavil je, da so tri sredstva za izhod iz sedanje krize, in sicer: 1. znižanje carinskih tarifov, 2. sorazmerna razdelitev zlata in 3. nagla ureditev mednarodnih dolgov. Protikomunistična akcija v Bolgs anji Sofija, 23. februarja. AA. Včeraj se je začela pred izrednim sdiscem v Custendilu razprava proti 14 srednješolcem, obtoženim po zakonu ozaščiti drŽave. Sodnemu dvoru predseduje polkovnik Mladenov. Obtožnica pravi, da so bili obotoženci člani prevratnih in komunističnih društev in da so imeli sestanke izven mesta. Za razpravo vlada veliko zanimanje. Policija je izvršila hišne preiskave v uredništvih vseh komunističnih listov m revij, ki izhajajo v Sofiji, kakor tudi na stanovanjih urednikov. Sofijska policija pravi v komunikeju, da so pri tem zaplenili komunistične in nemške publikacije in pa obširno korespodenco z dijaki in učitelji t notranjosti države. Nezgoda nemškega parnifea Revkjavlk, 23. februarja. Nemški par-nik »Brigite Sturm« je izven pristanišča za-vozil v islandsko ribniško ladjo. 9 mož posadke ribiške ladje je utonilo, 8 so jih rešili. šenčurski dogodki pred sodiščem Obtoženci zanikujejo po vrsti vsako krivdo — Danes jc bil zaslišan tudi obtoženi župnik Matija Skrbeč Beograd, 33. tebr. Pred sodiščem za zaščito države je biJ v procesu proti Jane»u Brodarin in tovarišem zaslišan včeraj po obtožencu Antonu Umniku, ki je tajil vsako krivdo, obtoženec Fr. Grilc, ki je prav tako izjavil, da se ne čuti knvega. Grilc tadi, da bi na dan Barieto^ega shoda v Šenčurja nosiJ na Čehu množice velčko slovensko zastavo in kričal: »Živel dr. Korošec! Doli viada! Do4i Jugoslavija! Živela samostojna SJoveniia! Živela republika!« Prav tako tudi taji, da bi ga dvignili na ramena in da je pri tej priliki kričal: »Živel dr. Korošec! Zmaga je naša.c Videl pa je, da so tudi ženske metale polena in kamenje in da je nekdo udaril orožniške-ga poročnika Ra-kića z desko po desnem ramenu, ne ve pa, kdo bi bil. Nadal'jnji obtoženec Vinko Kos, kmetski fant. je bil član katoliške godbe in je prihajal z Voklega v Šenčur k vajam. Tudi na dan Baiietovega shoda je bila napovedana vaja za popoldne, čeprav je bilo jasno, da je ne bo. Kos pravi, da je ves čas, ko so se odigravali dogodki pred zborovališčem, stal obrnjen v stran in da ni videl, kaj se je dogajalo spredaj in v sredi. Ko so nastopili orožniki, se ie umaknil čez Ihnniko-vo dvorišče, stal tamkaj nekaj časa s svojim dekletom, nato pa se vrni'1 v vas. Zvečer se ie vršila vaja godbe, po kateri so Šli skozi vas in igrali vesele koračnice proti Brniku. Obtoženec oporeka, da bi kft-cal: »Doli vlada! Živela republika! Zmaga je naša!« Obtoženec, bivši narodni poslanec Pvaii Strehi je bti zaslišan zaradi dogodkov v Mengšu, kamor je prišel baje samo zato, da bi se deleži! sitržbe božje, ker se je vračal kz ^omžai in ne bi prišel pravočasno domov. V Mengšu ie bila za ta dan napovedana Koroščeva proslava, ki pa je bila prepovedana. Obtoženec je bil predsednik pripravljalnega odbora za Koroščeve proslave v kamniškem okraju in so v samostanu v Grobljah našli tudi listek, na katerem je zapisano .da ie vodja vsega tega in da se mu prepušča podrobna organizacija. Obtoženec zanika, da bi v Mengšu nastopal pred množico, kakor da bi bil njen voditelj in da bi ljudi pozival: »No, ali ne bo nič?!« Vprašanju predsednika, an" je imel zeleno kravate, je pritrdil, češ da je bila pač taka moda. Ko je orožnik pozval njegovo skupino, naj se raziđe, je razgalil prsa in mu zakiical »Pa me prebodi, če se upaš!«, kar pa Strcin taji. Ko se ie Strem mudfil v Mengšu, so se pripeljali z avtomobilom tudi misvjonarJR iz Groben, med njimi tudi Ocepek, da bi si nekoliko ogledali življenje, kakor pravi Štrcin. oziroma kravate, kakor je pnoomnd predsednik senata, Obtoženec se ie udeležil tudi posvetovanja v G robijah 5. marca, pri katerem je sodeloval tudi misijonar Godona. Govorili so o pripravah za Korošcevo prosiavo. Da bi prišel Godina v Mengeš, pravi obtoženec da no ve, predsednik pa je pripomnil, da je prišel tja rudi misnjonar Ocepek, ka je vodil skupino 30 kolesarjev z veliko slovensko zastavo na čelu in je kasneje pobegnil v inozemstvo, ko so mu postala tka prevroča. Obtoženec je seveda zanikal, da bi mu bilo o tem kad znanega. Prav tako tadi ne ve, da so metaii v Domžalah, Komendi m Mengšu kamenje na orožnike, čeprav je btt povsod zraven. Obtoženec Tomaž Ogrin, po pokficu čevijar, je izpovedal, da je prišel v Mengeš, ko je bik) že vse končano. Klical je samo »Živel dr. Korošec!«, predsednik senata pa je pripomnil, da je v preiskavi priznal, da je klical radi »Živel zeleni kader«, ka»r pa sedaj taji. Tudi zanika, da bi bi v prvi vrsti na Čeki demonstrantov, smel pa je zeleno kravato. Da bi nosil veliko slovensko zastavo, oporeka, čeprav so to izpovedale nekatere priče. Po njegovem je tod i laž, da bi razgalil prsa in zakiical orožniku: »Pa me zabodi bodwč, če se upaš!« Zlagano ie tudi, da je orožnika napadel in mu hotel odvzel puške. Tudi ni res. da bi zmerjal orožnika s smrkavcem in da bi kričal *2ivela republika! Živela svoboda! Doli vlada!« Predsednik je prečkal nekatere iizpovedi prič, vendar pa je obtoženec vse oporekal in je trd*, da so ga morda v množici zamenia+i s kom drugim. S tem je bila včerajšnja razprava zaključena in se ie nadaljevala danes ob 8. Na današnji razpravi Je bil prvi zaslišan obtoženec Peter Oerar, ki se mora zagovarjati zaradi dogodkov v Mengšu. Izpovedal je, da ni sodeloval pri tamošnjih demonatraciajh, temveč se je držal ob strani poleg ceste. Sploh se ne čuti krivega ta oporeka, da bi bil inicijator demonstracij In nosil slovensko zastavo. Se manj Je toč- no, da bi vzklikal kakšne protidržavne klice. V ostalem priznava, da je imel slovensko trobojnico v gumbnici suknje. Nadalje i oporeka, da bi bil vodja demonstracij ▼ ; Domžalah. V Domžale je šel samo zato, i da bi bil s svojim dekletom pri maši, po i masi pa se je takoj vrnil domov. O demon-; stracijah v Mengšu pravi, da so trajale sa-I mo četrt ure, ker je orožništvo množico j kmalu razgnalo. V splošnem se poslužuje i iste taktike, kahor ostali obtoženci, da I sploh vse taji. Obtoženec Jernej Vomherger je bH zaslišan zarado obdo^žitve, da je v več kra-Hh v gostilnah tako n. pr. v Cerkvah, v Predvoru in drugod delal propagando za samostojno Slovenijo pod predsedstvom dr. Korošca češ, da bi bla taka Slovenija privlačna za Slovence r»ven naše države, izpovedal je, da spfofa m ničesar dela! proti država in se zavzemal samo za avtonomijo oz. za svobodno SKoveciijo. Kaj je federacija, ne ve, pa tudi za avtonomijo ne ve točno povedati, kag si p redita vli a pod tem pojmom. Obtoženec Josip Loboda je b*l zvišan zaradi ckjgodkov v Dolu t« je tudi vse zanikal, kar ga dol ž i obtožnica. Tncfc, da je glavna priča proti njemu zelo g kuha in da zato ni mogla čuti, kaj je govoril. Naslednji obtoženec Alojzij Ilija je prav tako vse zanikal, k»r ga dol hi obtožnic*. Nato je sodišče pričelo zasliševati kranjskega »upnika Marijo Škrbca. Vremensko poročilo SPD Zaplana, 22. II. Temperatura _7 »t., sneži, veter jn$OTOriodnik. snega na pod-la»gi 60 om, suh pršfrc\ smuka idealna. Borovnica, 22. II. Temperatura 0 st., snega na pod.!agi 30 om. jnžen, smuka dobra. Bloke, 23. n. Temperatura - 4 »t. C, veter vzhodnik, snega na tpodJaei 40 oan. snii pršič. smaka idealna Rakitna 32. H. Temperatura —6 »t. C, eneži, reter j*igo vzhodni k, snega na pol-lagi 40 cm, suh pretf, »mmka dobra škofja Lova, 2ffi. K Temperatura _S et., tmrja, snega na podlagi 40 cm, jn±en. smuka dobra. Vsako nedeljo za Gradom brezplačen enovaki ponk pod «Krokovn'im sodstvom. Velika p4animi, 2Z. TI. Sneži te tri a »opet poenemben dan. Otvorjeni bosta dre novi te-kaka!niči in sicer dopoldne na Lescah, popoldne pa ili.rijanska v dolini Moetec za šišenskim hribom. Otvoritvi skakabnoe r Lescah bo prisostvoval sam g. ban dr. Drago Maruaie. Tako na Lescah kakor v Ljnby ani bo starta 1 Norvežan Gkrttorm-sen, poleg tega bodo pa v Ljubljani skakali nadi najboljši tekmovalci oziroma skakači. I>ohod k ttirijanski &kaka*niei je mogoč z već strani. Prvi je mimo šviea-rije preko Razgleda na pot proti Dmsl-kovemu vrh«, kjer se odcepi n« desno proti Šiftki m dol v dolino Mostec. Drug dohod je x Bellevue^a po voxni poti. 6ex Koz lovo dolinico mimo stare skaka In k** v dolino Moatec, tretji je od šišenske mitnice aa dr. Otrtakoro rtto preko sedla nad Galletoršm građom v dolino Mostec in četrti po Večni poti mimo baje rje v. Vse te poti bodo v nedeljo dovolj vidno markirane, da bo habko skakalnico vsakdo našel. Skakanje se bo pričelo ob 15. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Delite: Amsterdam 1300.40—2311.56, Berlin 1358.75—136935, Bruselj 798.85 do 802.79, Čarih 110635—1113.85, London 19333—195.13, New Tork ček 566331 do 5692.07. Pariz 234.35—225 47. Praga 168.67 do 16933, Trst 290.36—292.75 Avstrijski diHag v privatnem kliringu 9—9.20. INOZEMSKE BORZE. Ziirioh, 38. febr. 1993. Pariz 20.2425. London 17.40, Newyork _, Bruselj 72.076, Milan 2«.24, Madrid 42.57, Amsterdam 307.66, Berlin 132.776. Dunaj 72.126 _ 59.30, Sofija 3.73. Praga 16.32, Varšava 57.60. Bokare*ta 3.0«. AH si že čfot? Vodikove družbe? jeLOTKirSKI M ARO D«, dne 23. februarja »33 veda ti, v kako veliki meri je potrebno, da delajo za blagor svojega naroda, če pomislimo, da stane državno upravo vsak student letno okrog 10.000 Din. Potem je prešel govornik nu druge probleme in je najtpr-ej ugotovil, da nas izredne prilike silijo, da se združimg k skupnemu naporu, da čimprej premagamo težke čase. Zato pozdravljamo namero vdade, da se prične v najkrajšem čaau izgraditev bansko uprave in banovinske sa« mouprave na bazi nafširše deltonc&ntracije. Vlada nam je napovedala, da bo v zakonu o dekoncentraciji predvideno, da bo ban predstavnik državne in samoupravne uprave v banovini in da bo narod v banovinskih zborih in odborih poklican sodelovati tako pri semoupravnih poslih, kaikor tudi pri državni administraciji. Napovedano je, da pojde dekoncentracija tako daleč, da bodo prenesene na banovino vse one kom* potence, ki ne zahtevajo iz vidika enotne državne politike centralnega obravnavanja. Tako bo ljudstvu dana prilika soodločanja pri vseh poslih, ki se tičejo nje* govih interesov. Tako bo storjen konec onemu vernemu zabavljanju na centralo, ker bomo prisiljeni svoje posle sunil upravljati m bomo -sami odgovorni za svoje delo, kakor pojdejo tudi dobre posledice uprave na naš račun. Pri taki uprava bo dana možnost, da se bodo vsi javni posli vršili skladno z interesi ljudstva. Zastopniki ljudstva bodo imeli možnost sodelovanja pri personalni poHtikn, kakor tudi pri re-ševa njoi vprašanj, ki so v zvezi z našim gospodarskim, JcirlturnTm in socialnim živ* ljenjem. Poudariti pa moramo, da bo za tako široko dekoncentracijo in prenos poslov na banovino potrebno, da dobe banske uprave in banovinske samouprave tudi ¥ finančnih zadevah $vojo samo^toj* no*t v taki meri, da bodo mogle v skd a du z gospodarskim stanjem v banovini najti na najprimernejši način tudi sredstva za kritje potreb. Zlasti je govornik mnenja, da bo treba glavne konzumne davščine absolutno prepustiti banovinam, ker so to davščine, ki je njih donosnost podana po posebnih okoliščinah v posameznih banovinah in bodo zastopniki naroda mogli najbolje presojati, v koliki meri »e morejo taki davčna viri pritegniti h kritjHi potreb v banovini. Govornik prosi baneako upravo, da še I med tekočim zasedanjem ugotovi in bmsO* j vinskemu svetu pri finančnem referatu , poroča o davčni meči dra\>ske banovine, da se bodo tako spravile v prave meje one trditve, ki pravijo, da dravska banovina rte plačuje le v polni meri vseh svo-jSh potreb in da ne doprinaša le v polni meti k skupnim đržm-nim potrebam, tenrveč da plačuje ie preko tega ogromne zneske. Taks ugotovitev je pa potrebna tudi za to, da napravi konec onim trdit* vam, ki pravijo, da plačuje država miše kulturne ustanove preko sredstev, ki jih dobi iz nase banovine. Govornik smatra, da je nujna driaima potreba že iz stališča poenostavljenja držmme uprave in pocenitve upravnega aparata, da bomo koncentrirali v najširši meri vse poste v ba* novinah in da bo pri upravljanju teh po~ s/ov tako v samoupravi kakor v državni administraciji ljudstvo poklicano k sodelovanju. Nas proračun ne more biti zrcalo naših želja glede uprave banovine, niti novi program v tem pogledu, ker ga sestavljamo v tako izrednih časih, da smo primorani predvsem skrbeti le za to, da se ohra* m jo dobrine, ki jih imamo. Ob intenzivnem sodelovanju vseh slojev našega ljudstva s požrtvovalnim upravnim aparatom pričakujemo, da bomo v prihodnjem pro* računu, ki ga bo, upam, predložila banska uprava že po predhodnem obravnavanju z zastopniki ljudstva, mogli že v večji meri upoštevati potrebe ljndstva in novo gJeda-nje na to, da tem potrebam v čim izdatnejši meri zadostimo. Govor dr. Obersnela Za g. dr. Lfipoldom je govoril o gospodarskih zadevah banovoga ekapozeja g. dr. Maks Obe r snel in izvajat; Banovinski proračun, ki je predmet naše razprav«, je izdelan na podlagi osnutka, ki ga Je pripravila kraljevska banska uprava, vendar je fce dopolnjen in poprav -.(.ven ara podlagi intenzivnega pretresa v finančnem odboru . Izdatki, kS jih ta proračun predvideva, so sicer napram prvotnem« osnotkn povišani za okrog>lo 4,000.000 Dim, vendar so pri tem tpo našem mnenju še vedno komaj zadostni, da se z njimi lahko zagotovi našemu narodu v območju drav. banovine oni gospodarski, socijalni in kui-tnrni eksistenčni minimum, ki se brez nepopravljive škode sa narodni organizem tudi v sedanjih težfeifc časih ne sme okrniti. Dohodka so bazirani večinoru-a na ilose-danjo davčne vire, ki so se pa morali dopolniti z nekaterimi novimi davščinami, &er bi se sicor ne tftio dak> tJoseči potrebno ravnovesje, Izpopoinrtev k jtroračmm tvori osi »tet o ustanovitvi --k\c za pobijanje brezposelnosti, ki naj v obvezni obliki nadaljuje ono nalogo, katero je za dobo sedanjih zimskib mesecev prevaeia prostovoljna pomoti a akcija pod predsedstvom g- bana. Ta sklvl Se bo mora! dotirati iz posebnih izrednih prispevkov m davščin, ki pomenijo sicer prav gotovo neko obremenrt*jv o«aia slojev, katerih eksistenca je zasisnr. fc a a, a bodo spričo iarednib raaaoer sedaire dobe. vsaj v gotovih mejish, opravičene. Živimo v izredno težavnih priiikab, ki označujejo sedanjo dobo kot dobo največje gospodarske krize. Ta Kriza je zajVla že skorc vsa področja gospodarstva t.iko, fia je naša banovina pri svo;i razviti govedarski strukturi prav posebno teZ-ko prizadeta. Kmetijstvo in živinoreja sta po nizkih cenah svojih proizvodov večinomn 2e rotim jena pod mejo rentabilnosti. Gozdno gospodarstvo in v _'vezi z njkn lesna industrija stojita pred poraznim dejstvom, da je izvoz lesa, v normalnih časih ena naših najaktivnejših postavk, napram letom dobre konjunkture nazadoval po vrednosti skoraj na četrtino. Delavstva je zaposlenega v tej grani le SO % normi'.-nega stanja, ki smo ga imeli približno pred petimi leti. Cena mehkega lesa. reia-nega in tesanega, je padla na 40 */§ i>r*d vojne cene, računane, po zlati pariteti, ki. 1099. je prejela Slovenija za les izRnpiček 250 milijonov Din, leta 1*932. samo še 80 milijonov Din. Naša najmočnejša industrijska panoga, naše rudarstvo, preživlja težke čase, kakršnih pri nas še ni bilo. Zlasti v naših premogovnikih je delo skrčeno v tako izredni meri, da preti ne samo rudarskemu delavstvu, temveč tuđi ostalim slojem prebivalstva resnična katastrofa. Tudi naša ostala industrija je večinoma skrčila obratovanje in ponekod je delo tudi popolnoma ustavila. Le nekatere industrije so v zadnjem Času zopet nekoliko bolje zaposlene, ker je bil konzum v njihovih izdelkih že več nego leto dni zelo rezerviran, vendar bi bil tudi pri teh industrijah aak pretiran optimizem zek> neumesten, k noti zaradi obče depresije r gospodarstvu, posebno pa zaradi nelikvidnosti denarnih zavodov in zaradi kreditne krize je tudi v teh maloštevilnih granah industrije vsak čas mogoče, da pride zopet do redukcij in do zastoja. Obrt je večinoma nezadostno zaposlena in se nahaja isto tako kakor druge grane produktivnega gospodarstva, v težki krizi, ki v raznih njenih strokah že ni več začasna, ampak trajna in morda tuli neodpravljiva, ker je razvoj moderne tehnike že marsikje odvael otorti njene prejšnje eksistenčne pogoje. Znane eo razmere, v katere so zašli vsaj po v očimi naši zasebni denarni zavoda; njihova nelikvidnost je tem težji pojav, ker so povoljni pogoji denarnega obtoka in kredita obenem tudi pogoji resničnega ozdravljenja naših gospodarskih prilik, doeim je proces tihe, čeprav počasne likvidacijet v katero je del naših denarnih zavodov zdaj usmerjen zaradi medsebojne povezanosti gospodarstva naj resnejša ovira ozdravljenja, ker razkraja gospodarsko aktivnost ki ustvarja za finan-sifranje proizvodnje vedno težje pogoje. Omejitve svobodnega plačilnega prometa z inozemstvom, ki so upravičene, kolikor imajo namen preprečiti beg kapitala iz države, učinkujejo obenem skrajno škodljivo na produktivno gospodarstvo, ker ovirajo tudi gospodarsko utemeljene denarne transakcije, ki služijo uvozu potrebnih sirovin aH pa izvozu naših izdelkov. Blokiranje inozemskih terjatev je našim narodno gospodaTskirn interesom močno škodovalo, ne samo radi protrukrepov, ki jih je izzvalo v inozemstvu^ temveč zaradi tega. ker ovira izvoz, lei bi se drugače še mogel vršiti. Pri tem pa nam mora biti jasno, da je pogoj naše kreditne sposobnosti napram inozemstvu, da se plačala iz blagovnega prometa ne smejo zadržavati «n da se bodo končno voe naše obveznosti napram inozemstvu morate pxrovoa<1 v obliki izvoza naših izdelkov. Karakterističen skoptom za bodo depresijo vsega našega gospodarstva vidimo v padanju števila zaposlenega delavstva in v naraščanju insolvenc. Od leta 1929. do L 1932. je število zavarovanih delavcev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev padk> od 95.000 na 77.000, pri bra*ov*kih skkcfrricah od 15.600 na 10.000. fosorvence so v stalnem porastu in je bilo leta 1932. v območju banovine otvor jenih konkuraov. 90 ra razglašenih prisftnth poravnav 335, znatno več* nego v prejšnjih letih. V skladu s težkimi gospodaoslcknt nroračonn dravske tooramu oatn uud-rio tudi socijalne prijeke v naši banovin: sliko, Iti nas navdaja / najrevnejšo skrbjo. Število brezposelnih se nahaja v stalnem porastu. Ceni se, da je v območju nase banovine že preko 100.000 oseb. ki ne morejo računati s kakim stalnim dohodkom kot podlago svoje eksistence. Podpore, ki jih dobivajo nezaposleni delavci iz sredstev javne borze dela in rz sredstev bratovskih sMadnic so spričo velikega števila podpore potrebnih in z ozi-rom na dolgotrajnost krize popolnoma nezadostna. Bati se je, da se te razmere v tekočem letu še poslabšajo. Padanje zaposlenosti v naših premogovnih revirjih je združeno z nepopisno bedo med prizadetim delavstvom in nadaljnje redukdje, ki se napovedujejo, če bi državne žele/n.ice ne izpremenile stroje politike pri nabavi premoga, nam kažejo bodočnost v najtemnejših perspetivah. Poleg tega moramo vedeti, da vlada tudi mod pode?eWupravi ona ^redfitva. ki jih neobhodno potrebuje, da bo mogla vršiti svoje naloge tako, kakor to zahtevajo sedanje težke ra/mere. Pri tem pa ne smemo iz-gubiti iz vida kardinalne zahteve, da produktivnega gospodarstva ne smemo tako obremeniti, da bi mu izpodrezali 5e one možnosti udejstvova-ja, ki jih sedanje razmere dopuščajo Upoštevati maramo, da se je z novimi državnimi davšeioami v zadnjem letu nategnil davčni vijak že do skrajne napetosti. Omenim naj samo podvojeni davek na poslovni promet, uvedbo izredno visoke državne trošarine na elektriko, povišanje zgrada rine za davka oproščene hiše, izredni prispevek kot pribitek k državnim neposrednim davkom po zakonu od meseca decembra 1932 io pa izredno ostro davčno prakso, ki ne zadene samo podjetij zavezanih javnemu polaganju računov, temveč v posebni meri tudi malo obrt. /Sato je pri uvajanju novih banovinskih davščin vsekakor potrebna največja opreznost in pravičnost. Zlasti bi bila po mojem mnenju podana velika nevarnost gospodersko ki socijalno težk4h reperkositj, če bi s kumu-lacijo davščin, ki bi zadele ene hi iste davčne subjekte, produktivnjm sirarn v našem gospodarstvu odvzeli vsako možnost, da ii od L jo vsemu našemu socijalnomu sožitju tudi v sedanjih težkih časih zadostno oporo. NTe dajmo se zavesti po parolah in geslih, ki izvirajo mnogokrat iz nezadostnega poznavanja razmer. Tudi kapital vrši izredno važno socijalno funkcijo, fci je na noben način ne moremo nadomestiti z drugimi sredstvi, dokler moramo računati 6 sedanjim gospodarskim redom. Ob zaključku je govornik še omenil, da so naše banovinske finance % ukinitvijo trošarine od alkoholnih pijač utrpele tako ogromen izpadek, da je realizacija proračuna tekočega leta resno ogrožena. Proti diferencijaciji banovinske doklade k neposrednim davkom v obliki SOodstotne višje doklade k družbenemu davku, nego k drugim neposrednim davkom govore tehtni pomisleki zaradi kršitve načela enakosti doklad. Želeti bi bilo, da ostane proračun pri dosedanjem načelu enakosti doklad. S skladom za pobijanje brezposelnosti se govornik v načelu strinja, ne strinja se pa z načinom pokritja. Dragi govorniki Tehtni govor je bil sprejet s siplognim odobravanjem, nato pa je Man banovinskega sveta g. Evgen L o v 3 i n prediagul, naj bi zastopniki posamezni »rezov iznesli želje k vsem točkam proračuna, nakar je g. ban izjavil, da bo dal besedo tistemu, ki se paC prej oglasi. Prvi se je oglasil zastopnik laSkega sre_ za župan g. dr. Pran R o š, ki je predvsem poudarjal, da zakon o dekoncentraciji, ki bo ugodil željam ogromne veČine prebival, stva, nikakor ne sme ustreči onim, ki ho_ čejo raabiti državo. Kot zastopnik premo, gokopnega okraja se je govornik bavil predvsem z obupnimi prilikami zaradi grozeče ustavitve dela v premogokopih ter rz-razfl željo, da država zopet prične dobavljati premog iz rudnikov TPD. Z zadošČe_ njem se bo vrnil domov z vestjo o bedno, stnem fondu, ki pomeni korak k boljši bo. docnoatl rudarskega stanu. CQan ban. sveta mariborski podžupan g. G o 1 o n h Je obSiroo razpravljal o ustavah razmth držav ter utemeljeval potrebo najširše dekoncentracije in samouprave, pri gospodarskih problemih pa je zlasti omenjal grehe, ki smo jih sami štorih* s preveliko SvT>bodo denarnSh zavodov, ter poudarjal, da bi bfie Banovtaska hrantflntca lahko centralen zavod, kd bi kontroliral druge. Lesni trgov kal je treba največjih olajšav pri tevneju, kar se pa tiče premo, govega problema, naj se pa vprašanje končne že uradi, da bo zagotovljena staL l nost dela. Kmetijstvo je v največji krši in zato priporoča UBtanajvrjanje vetikih krneč, kan sadrug, da končno fcodl pri naa pričnemo s fcKkjetrijaiieacijo kmečke produkcije. Banovinski svetnik, predsednik Kmetijske družbe g. Detela je predvsem zahteval, da se izboljša cesta Kranj—Jeaersko in zagovarjaj najnujnejšo potrebo novega mostu v Škof ji Loki, ki bd olajšal promet iz Ljubljane proti Pollansfci dolini, končno pa je predlagal, naj banovinski svet voti. ra za mlekarsko šoto v škof ji Loki 100.000 Din, ker je ta šola simo potrebna že zato, ker je nekaka centralna mlekarna vsega okraja. Dr. Sa$ov4c h Kočevja je govoril predvsem o gospodarski krizi v dravski banovini ter navajal tudi nekatere njene vzroke, povdarjaroč, da so bHi tudi za nas nekateri sklepi skupščinske zakonodaje prenaglo soreijeti. Navedel ie tudi nekaj konkretnih prm>erov nepravilnega gospodarstva, se dotaknil vprašanaa ionda za brezposelne in predlagal, naj se nekoliko omilijo davščine na motoma vozila, kajti zaradi previsokih davščin pri nas motorni promet od leta do leta peša. S proračunom je kfcjub tenui. da je zek> skromen, zadovoljen n pre jo'>ro l-sreie. Vzbudile so dovoli zairmanja in so b:ie prav diobro >tnFkane. K^ateta nu»;e-/ega ie bila na razmeroma vis >k stopnji. Naši tekmovalci io naleta, na izredno aročno konkurenco n ie bilo od vsega početka jasno, da ne r.odo zaseda prvih mest. K tomu se je pn J nižalo še čudno sojenje sodnikov in so se tudi domačini v tem pogledu pritoževali. V umetnem drsanju je zmagal prvak ČSR inž. Josip Sliva s 1166.50 točkami, 2. Koudelka (Praga) 1124.65. 3. Iwasciewicz (Varšava) 1567.45, 4. Stanisziewski (Varšava) 1026.65, 5. dr. An*. Sliva (Praga) 1016, 6. Grobert (Ka-tovice) 957.05. 7. Schvvab (Jugoslavija) 955.96 točk, 11. mesto je zasedel Avčin, dvanajsto pa Thuma. Skupno je nastopilo IS tekmovalcev. Pri tekmovanju dam ie zmagala ga. Vesely (Kolin) s 765 točkami pred dvema Poljakinjama. Tu bi imela naša prvakinja ga. Kadrnka izglede na prvo mesto, pa nd startala. V tekmovanju parov je zmagal poljski par Bielorowna-Kovalski (Lvov) pred zakoncema Vese|y (Praga). — Mladinsko in juniorsko drsanje na drsališču SK Ilirije, V nedeJjo 26. t m. ob 9. priredi SK Ilirija na svojem drsališču pod Čeki novim gradom interno mladinsko in juniorsko drsanje, ki je b>lo razpisano svoj Čas la 5. t m.f a je moralo takrat zaradi južnega vremena odpaeti. Razpisanih vaje so razvidne na oglasni deski v garderobi na drsališču. Drsalna sekcija SK Ilirije daje dnevno navodila in pouk v umetnem drsanju, najlepšem in najeste*-skem sportu, ki pri nas vsako leto vidno napreduj«. Sestanek sodnikov pred drsanjem ob pol 9. v garderobi, i sto tam prijave drsalcev. — Odpovedana tekma v smuku. GUote na otvoritev skakalnic* v Lescah in na prošnjo Ljrubljanske««- zimskosporlncjga. podsaveza je SK Tržič odpovedal za nedeljo napovedano tekmo v smuku za znani prehodni zeJeniški pokal. Tekma so bo vršila 5. marca, „Slovenčevi" Iružnici ril M Ko je centrali pošla sapa, ko so morali težki topovi klaverno utihniti, se ie oglasila »Sflovenčeva« podružnica tam doli v Metltiki in upa, da bo poraz centrale vsaj nekoliko zabrisala. Pa ga ne bo, ker celo za centralo še daleč zaostaja. Na take pi-škave strele in od tako »ngledne« strani bi niti ne reagirali, če bi se ne bali, da bodo naši prijatelji v Metkki naš molk napačno razumeti. Tako pa moramo naiprej ugotoviti, da ie po vsem svetu med dostojnimi ljudmi navada, da starost spoštujejo, samo »Sto-venčeva« podružnica v Metliki, ki bi morala po svojem poklicu to prva upoštevati, se zaletava v starost »Slovenskega Naroda«, pozablja pa, da ima tudii »Slovenec« na prvi strani napisano, da je že v 61. letu starosti. Vsaj medsebojno bi se morala dva priletna nasprotnika spoštovati, da se no bo že itak preveč pohujšana rrriadtina še bolj pohujšala. Gospodinj mi ne zalagamo z brezplačnim papirjem kakor jih menda »Slovenec«, ker imamo v Metlnki same poštene, značajne in vestne naročnike, kri je nj?h večina naročnino poravnala že za pol leta naprej. Metliška podružnica ^Slovenca« se najbrž ravna po tistem znanem načehi, da je treba kričati »držite tatu«, če si kaj ukradel. Tistemu, k4 podi iz Metlike Belcebuba, bi pa prav radi nekaj povedali pod sitom in rešetom, pa pri najboljši votii ne moremo, ker pleve skozr srto in rešeto ne gredo. Iz Novega mesta — Manjšinsko šofitvo. Včeraj popoldne ye sklicak> novomeško učiteljsko dro* šrvo anketo radi manjšinskega šolstva, ki občutno zadeva tudi naš srez, kje? je v koče va rakih vaseh več šol z državnim in nemškim učnim jezikom. Na anketi so poleg poklicnega učiteljstva sodelovan zastopniki vseh tokaj^n jih šol m naroknb društev. — Osebna ve*f. Zaba vil ja v ruka f5n jem otroškem vrtcu ga. Andrejana Schvveiger je s prav dobrim uspehom položila rzpit za otroško vrtnarico. Cestritamol — Mas*arada, Sokolsko društvo priredi na letošnji postni torek maska rado pod geslom: »ICakor lodo more!« Lansko leto maškerade nn bilo in se je čulo po mesta in okoKci veliko godrnjanja, letos pa se prrJatoJjcm zabwwr nudi «p*t lena priKba. KOLEDAR. Daoes: četrtek, 33. fabrnarSa, ka*oiSCs»-ni: Peter Damjan, Romana, pravoslavni 10. februarja. DANAŠNJE PRIREDTTVtt. Kmo Matica: Carski valček. Kino Ideal: Admiralova hči. Kino Dvor; Noe tova barka. Kino Šiška: Pesom ljru/bezni ob 20. Predavanje inšpektorja VVestra o fptts> aki vojni ob 18.30 v dvorani OUZD. Prirodoslovna sekcija Muzejskega drw-stva: predavanje dr. V. Mersola >0 laridi« ob 20. v d>orani Delavske niče. Krajevna organizacija JRKD Mestni trg redni letni občni »bor ob 19. v gostfi-ni pri Sokolu. Ljubljanski Sokol predavanje dr. Prsate Misa ob 20.30 v sejni dvorani. DE2URNE LEKARNE. Danes: Racnor, Miklošičeva cesta Kk Trukozcy, Mestni i£g 4. Uspoc? sita in rešeta Dvigala kmm*o znio, da nas dvigajo — ne tnorda na višjo »topnjo kulture, temveč v višja in najvišja nadstropja. Od pro se vratca, vstopiš, z&pro se za teboj in če imaš srečo, si kmalu tam, kamor si se na* menil. Lahko pa tudi nimaš sreče in ob-tfčiš z dvigalom vred sredi med dvema nadstropjema. Dvigalo, ki se kar na lepem upre in ustavi, je še posebno pripor ročljivo. Kar pomislite, člo\-ek hrti po prekrokani noči zjutraj neprespan v službo, pa se mu dvigalo sredi poti ustavi tm stoji celo itro iUi §§ i ic. i u c*m *e lahko skrokam človek za prvo silo naapi, švf m't po Itak fte r*~or: Jr živf* . •' ■ v Se/ prepozno v službo, ker ga je zadržala višja sila. Ali pa se hočeta dvigniti z dvb gafom v višje sfere zaljubljenca, recimo fant m dekle, gospa tn domači prijatelj ali kakorkoli že. Dvigalo se ustavi in ocL pro se nedogtedne perspektive brez vsake kontrole. Lahko bi pa obtičal v dvigalu tudi zobozdravnik in bi bili pacijenti srečni, da jim bo vrtal in drl zobe z zamudo. Dvigala puntarske narave so torej vse* stransko koristna in jih bo treba nabaviti, če jih nimamo. Posebno bi bila uporabna v novih našth ponosnih palačah, kjer je večji promet. 9tev, 44 SLOVENSKI NAROD«, dne 23. fdbmarj* 1*W 9trtm ? Danes premiera ob 4*, -8. In Me. CARSKI Martha Eggerth nežna, drazestna, poje, plese, flirta in ljubi v prekrasnem najnovejšem filmu HERMANN THIMIG £RNST VEREBES HANS JUNKERMANN V predsporedu najnovejši Ufa zvočni tednik in prekrasna revija sladkih arij ln melodij Roberta Stolza »Izprehod po Dunaju« VALČEK Film, pri katerem se boste sijajno zabavali ! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Dnevne vesti * Draga redna seja banovinskoga odbora JKKD za dravsko banovino bo v nedeljo 5. marca ob 10.30 v Novem mestu v mali dvorani Sokolskega doma. Dnevni red obsega otvoritev in imenovanje overovateljev zapisnika, poročilo banovinskega tajnika dr. M. Zajca, poročilo ministrov dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja, referat senatorja dr. Rožiča o univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani, debato o teh poročilih in slučajnosti. Vsi člani banovinskega odbora bodo prejeli v prihodnjih dneh podrobnejša pismena navodila od banovinskega tajništva. Banovinska eksekutiva JRKD. — Izpremembe v državni službi. Policijski agent pri predstojnistvu mestne policije v Mariboru Fran Fradel je preveden na zvanje podnadzornika agentov n. raz_ reda v m. skupini III. kategorije na do. sedanjem službenem mestu; premeščeni so podrt adzo mi k a a g-ontov Ivani Madon in Fr. Vatovec od uprave policije v Ljubljani k predstojniš-tvu mestne policije v Mariboru. TX>dnadzorn»:ka agentov Franc žibret in Friderik živko pa od predstojniStva mest. ne policije v Mariboru k upravi policije v Ljubljani. — Iz banovinske službe. Imenovani so za banovinskega uradniškega pripravnika honorarna Pravnica na Golniku dr. Pavla Oerne, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Zagorje ob Savi praktični zdravnik v Zagorju ob Savi dr. Slavko G rum, za banovinskega šefa oddelka v 4. položajni skupini I. stopnje upravnik javne bo-nice v Celju in šef oddelka v 4.1. dr. Ivan Ra:ap; premeščeni so ekonom, ski uradnik s^plosme bolnice v Mariboru Mi_ lan Florjančič za ekonoma v javno bolni, co v Murski Soboti, banovinski zdravnik združene zdravstvene občine Marenberg dr. Alfonz Hup.gmaun v istem svojstvu v občino Cankova, banovinski zdravnik združene zdravstvene občine Žužemberk dr. J. Smola v Cerklje, sekundarni zdravnik spi. bolnice v Mariboru dr. Vekoslav Vrbnjak v istem svojstvu v javno bolnico v Murski Soboti, ekonomski uradnik javne bolnice v Ptuju Jakob Vuk v javno žensko bolnico v Novem mestu in pomočnik ekonoma javne žensike bolnice v Novem mestu Fr. Zajec v istem svojstvu v splošno bolnico v Mariboru, v višjo skupino je pomaknjen ekonom banovinske spitošne bolnice v Mariboru Josip Stegnar. — Razpisana zobozdravnišKa »hižb». OTJZD v Ljubljan-i razpisuje za zobni am_ bulatorij v Mariboru pog-odfbeno mesto zc_ bozdravnika. Dnevna zaposlitev 2 uri v rTopcildanskem času, honorar znaša 2000 Din mesečno. Prošnje je treba vložriti do 10. marca — Iz 5>Stužbenega lista«. ^Službeni list fcr. banske uprave dravske banovine« št. 15. z dne 22. t. m. objavlja uredbo, s ka_ tero se spravlja zakon o kmetijskih kredi, tih v sklad z zakonom o Privilegirana agr. banki in z zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, pravilnik o uporabljanju fonda za podpiranje zadružništva in zniževanje obrestne mere, ki je pri Privilegiram" agrarna banki. odločbo ministrskega sveta za denarne zavode ln objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin za leto 1933. — Za mrtvega proglašen. Deželno sodi. šče v Ljubljana je uvedlo postopanje, da se proglasd za mrtvega Franc Debevc, pristojen v Vrbljenje, ki je odrinil leta 1915. na galisko bojišče in je prišel v rusko ujetništvo, kjer je baje leta 1917. podlegel malariji. — Znižanje obrestne mere. Ravnateljstvo Dolnjelendavske hranilnice d. d. v D. Lendavi obvešča lastnike hranilnih vlog, da je znižalo dosedanjo obrestno mero za 1 %. _ Likvidacija zadruge. Zadružna elektrarna v Slovenski Bistrici se je razdružila in stopila v likvidacijo. Upniki naj v enem mesecu prijavijo svoje zahteve likvidatorjem, _ Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. februarja do 20. fobmarja 1933 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenaga leta); otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 1 (1), savski 3 (3), vrbaski 1 (_), primorski 1 (2), drinski 1 (5), zetski — (2), dunavski 2 (3), moravski — (8), vardarski 1 (1), Beograd, Zemun. Pančevo 1 (1). — Otvor-jene prieilne poravnave rzven konkursa: v dravski banovini 1 (6), savski 3 (10), vrbaski — (1), primorski — (1), drinski l (7), dunavski 2 (6), moravski — (1), vardarski 1 (—), Beograd, Zecnun, Pančevo 1 (4). _ Otvorjena posredovalna postopanja: v dravski banovini 20, savski 6, vrbaski 3, primorski L drinski 3, dunavski L moravski L — Odpravljeni konkur- zi: v dravski banovini S savski -5 (3), drinski — (2), dunavski 6 (4), moravski 1(2), vardarski 6 (1). _ Odpravljene prisilne poravnave iaven konknrza: v dravski banovini 4 (3), savski 13 (4), vrbaski 2 (_), primorski 2 (1), drinski 1 (3), dunavski 6 (6), vardarski 1 (_), Bt-ograd, Zemun, Pančevo — (2). — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubftjani sprejema do 28. t- m. ponudbe gieoe dobave 2000 kg modre galice, 400 komadov žaginih listov, 500 kg železne pločevine in 2000 kg pocin. kane ž'.ce. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Direkcija državnega radnika Velenje sprejema do 7. marca ponudbe glede dobave 2200 kg riža, 600 kg- kave, 20.000 kg pšenične moke, 3200 kg koruznega zdrobe, 1000 kg bučnega olja. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisar, ni Zbornice za TOI v Ljubljani interesen, tom na vpogled. Dne 15. marca t. 1. se bo vršila pri upravi dravske stalne vojne bol. niče v Ljubljani licitacija glede dobave mesa, mleka in kruha za čas od 15. marca do 15. julija. Og^as je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi. — Josip Rijavec v Splitu. Znani tenorist Josip Rijavec nastopi v majai v Splitu V >Ri golet tu <. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, zmerno hJadno s snegom. Včeraj je po večini krajev naše države snežilo, v Dalmaciji pa je deževalo. Naj_ višja temperatura je znašala v Splitu in Skopi j u 7, v Beogradu 5, v Sarajevu 3, v Zagrebu 1, v Mariboru 0.6, v Ljubljani 0.1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.3, temperatura je znašala —2.9. — Jadrnica »Sv. Nikola« izgubljena. Poročali smo že, da je naša jadrnica »Sv. Nikola i brez sledu izginila. Prvotno so upali, da se bo rešila, zdaj pa vse kaže, da je jadrnica izgubljena in da je našla vsa posadka smrt v valovih nekje blizu Malte. — Brezsrčna mati. V Splitu so ovadili policiji Miroslavo Nikolić, češ da ima svo_ jo 12_letno hčerko Danico že leto dni za_ prto v šupi. Policija je ugotovila, da ovadba ni brez podiage. Nesrečno dekletce je našla v zanemarjen: šupi. kjer je bilo vse polno podgan. Ubogo dekletce je že v zadnjem stadiju tuiberkuloze. Brezsrčno mater so aretirali. — Mrlič In poroka v i»ti hiši. V neki vasi blizu Splita so imeli v ponedeljek poroko, čeprav je ležal v hiši mrlič. V eni sobi je bil mrtvaški oder z mrličem, v drugi so pa praznovali svatbo. — Nesreča na morju. V noči od torka na sredo je divjala v Dalmaciji silna ne. vihta in blizu Splita se je potopil parnik »Jadranske plovidbe« »Cetina«. Potniki in posadka so se rešili na pečine, ob katere so valovi treščili parnik. — Otrok na cesti onemogel in umrl. »Iz Subotioe poročajo, da so našli v torek mrtvega Tletnega Matka Men d ari ča, ki je bil kreni*! iz St. Kanjrže k svojim sorodnikom na Martonoške salaše na obisk. Prehodil je bil 20 km. potem se je pa onemogel zgrudil in umrl. No»ečim ženam in mladim materam pomore naravna 7>l .anz Josefova« gren-čica do urejenega želodcp in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —i j Darujte knjige za našo emigracijo: Iz raznih krajev, kjer živi razkropljena naša emigracija, prihajajo prošnje za dobre knjige. Da ta naša emigracija ne utone v tujem morju, se je odločal skupna akcijski odbor akademske CMD, Kluba jugoslavenskih primorskih akademikov, S J SU Preporod in srednješolska organizacija >zar« za širokopotezno akcijo. V času od 1. do 10. marca bodo njegovi čl and pobira, li knjige po šolskih zavodih, nato pa od hiše do hiše po vsej Ljubljani. Od/bor ape. lira na vse in prosi vsakogar, da se odzove njegovemu kicu. Naj Ljubljana, ki je kul_ turno in narodno središče Slovencev, pokaže dejansko ljubezen in voljo za očuvanje našega rodu in narodne posesti. Westfa-lija klice, Argentina prosi Tujina izmoz-gava nase ljudi, dajte jim moralno oporo, da bodo vztrajali, ohranimo jih naši narodni bitnosti! —Ij Mnogokratnik za izračun davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske za mesec januar se je določil za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi na 7. —lj V Ulici na Grad niso prenehaM s cestnimi deli zaradi slabega vremena. Zdaj kanalizira jo cesto. Stari kanal ki je zL dan, je ležal nekaj dem pod cestiščem. Ker so cesto mižali, so tu in Um odkopali te. meije hA, ki so jat podostocirsii. Starinske hiše v tem delu mesta Imajo sploh plitve temelje, zato kaj lahko podkopljejo kakšno hišo pri zniževanju ceste. Drugih del na prostem mestni delavci zdaj ne opravljajo, če izvzamemo kidanje snega. —rj U«taa©vni občni zbor krajevne organizacije Narodne odbran« za Ljubijano-siška bo v nedeljo 26. februarja t. L ob 10. dopoldne v Sokolskem domu v SIflki. Nacionalisti, pridite! —lj Koncertno prednaaiatiflo. V prvi po. lovici meseca marca se bodo vršili nasled. nji koncerti: V petek S. marca koncert komornega kvarteta ljubljanskoga državnega konzervatorija v Filharmoniji, v soboto 4. marca cerkveni koncert Ciril^Me-todskega zbora v Unionu, 5. marca dopoL dne ob 11. koncert Trboveljskih alavčkov v Unionu, v nedeljo 12. marca ob 15. koncert zborov Hubadove pevske župe, ▼ po_ nedeljek 13. marca koncert gospe Pavle Lovšetove v Filharmoniji. —lj Predavanje o m«Mariji. I>revi ob 20. bo v dvorani Delavske ztx>rnice predaval pod okriljem prirodoslovne sekcije Muzej, skega društva prima rij infekcijskega oddelka javne bolnice dr. Meršoi, in sicer o malariji, nje nastanku, poteku in nevar. nostih. Predavanje bo izpopokijeno s številnimi j&ioptičnimi slikami, po predavanju pa bo Higienski zavod predvajal filma »Malarija« in »Smrt komarjem«. TO SRČEK DOBIŠ če priđeš v soboto NA MAŠKERADO SOKOLA VIČ —lj USmđttte se ptičic! Tako toplo je že sijalo in prigrevak) solnce, da smo misiHi, da smo na pragu pomladi. Pa je čez noč pritisnil sever, živo srebro je padUo pod ničlo in debel sneg je pokril zemljo. Ptičice, ki so že narahlo ubirale svoje etrunice in veselo gostolele, so zopet umolknile, plaho se približujejo našim domovom, da nasitijo lačne žeJodčke. Vso zimo je skrbelo Društvo za varstvo in rejo ptic pevk za drob_ ni krilati rod, da ne pogine od zime in gla_ du. Zdaj mu je pa zmanjkalo sredstev in da ne bodo ptički prepuščeni na milost ln nemilost zimi se društvo obrača na jav. nost in vse dobrotnike s profinjo, naj mu priskočijo na pomoč. Hrano v obliki mešanic raznih semen ali pa prispevke v gotovini naj vsakdo pošlje na naslov društva. Poljanski nasip 16-1. —lj i Revna kot cerkvena miš«-. ZKD je nam pripravila za zadnje pustne dni najboljšo veseloigro po znanem istoimenskem gledališkem komadu. V filmu nastopajo znani igralci m igralke fikma: Charlotte Ander, G«rcte Mosheim, Paul Hortoiger, Paul Morgan, Fritz Griinbaum, ki skrbe za obilo smeha, veselja in zabave! Predstave bodo v petek in na pustno soboto, vsakokrat ob 14.16 in na pustno nedeljo ob 11. uri ob najnižji vstopnini. —lj Rega, rega, kvak. kvak, tako nas vabijo mične žabice, lahkokrili metuljčki, pestre cvetke, tnrhki mladci v narodnih nošah ter dimnikarčki, klovni, urne sobarice in vsa ostala pisana mladež, na rin-graraja TKD Atene, ki se vrši na pustno nedeljo ob 16. uri popoldne v Unionu, kjer nam ob zvokih Cvirnove godibe pokažejo, kaj so se naučili v ritmičnem tečaju Atene, ki ga z vso vnemo vadi gospodična Maša Slavceva. Vse informacije v pisarni Atene, Prečna ulica št. 2, pritličje, istotam tudi prijavnice. 117-n _lj Občinstvo opozarjamo, naj si ne izposoja v trafikah listov, ker jih ljudje večinoma zmečkajo in jih potem drugi nočejo kupiti. Sploh je to grde, navada, ki dela trafikantom m trafikan tinjam samo neprijetnosti. Potop sveta »Noetova barka« Alegorija borbe narodov, kateri so v vsakem času poznali samo edini idol — zlato 1 — Velika požrtvovalna ljubezen dvoje mladih ljudi, kateri pridejo s trpljenjem v boju na pravo pot, na pot, ki jo je rekel Gospod: ... sreča, ljubezen in blagoslov!! Monumentalni filmski umotvor, ki se predvaja danes ob 4., %8. in 9. uri zvečer ob znano najnižjih cenah Din 2.—, 4.—, 6.— v KINU »LJUBLJANSKI DVOR«. —lj Predavanje o plinski vojni. Drevi ob 18.30 bo predaval v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti inspektor v pokoju g. Josip Wester o civilnem prebivalstvu in plinski vojni. —Itj Zatekel se je lep volčjak. Lastnik ga dobi pri M. Kotar, Tvrševa cesta 9, n. —i j Nadaljevalni smučarski tečaj v Ljubljani. SPD priredi v prihodnjih dneh drugi smučarski tečaj, in sicer za ie nekoliko izvežbane smučarje. Priče tek tečaja v četrtek dne 23. t. m. Prijave za tečaj v pisarni S. P. D., Ljubljana, palača Grafike, Masarvkova cesta 14, I. Cae in kraj se izve istotam. Tečaj vodi g. Janez Kve-der. —lj Predavanje o modi v >Krki«. V petek 24. t. m. se obeta v društvu »Krka-pri Mikliču velik naval občinstva. Zato naj vsakdo pravočasno pride, da si zagotovi sedež. Brez vstopnine! Zvočni kino Ideal Danes premiera ob C 7. in 9. Admiralova hči Film iz življenja preprostega mornarja, ki se zaljubi v hčerko admirala! Robert Montgomerv Erast Torrcnce Dorothy Jordan Mornarsko življenje in mornarske šale! Duhovitost in ljubezen! Senzacijonalni posnetki manevrov ameriške mornarice! Razlika med prodajo in razprodajo Na razprodajah se ljudje povsem prerode, da nftao već znanci f cest in kupci iz drugih trgovin LJubljana, 23. februarja Zdaj se je moral sprijazniti s krizo tudfl reporter, že zaradi tega, ker je dobil pravo pravcato kišgomarujo, saj ne slMis dandanes nikjer ničesar brez krize in punkta-ci j. In tako mora reporter pteati in pisati brez komentarjev le o tej svetovni bolezni. Nobenega zborovanja ni brez poveličevanja kriaje kot ne očena&a brez »amna«, naj. sloveanejsi trenutki 90 vedno, ko se govor, nik spravi nad krizo, najbolj mogočno zvene besede ter najbolj učinkujejo, ko se govornik sklicuje na to, češ, gospoda, kriza je strašna, saj jo čutimo vsi na lastne ko. Ži, najbolj pa seveda mi sami! Nobene resolucije ni, v kateri bi ne zavzemala kriza najcaetnejsega mesta, vse intervencije so vedno podkrepljene s krizo, vse pomožne akcije pokrenemo vedno zaradi krize, a tudi zaradi krize za pomožno akcijo nihče ne more dati niti pare. Najhujše strahote so pa seveda konkurzi, udejstvovanje ekse. kutorja, zapiranje obratov itd., dovolj je, če se omenimo maprodaje. In vse to mora prebaviti reporter, vse okusno garnirati in nuditi trpečemu ob. Čestvti čitateljev tako, da ni nihče prizadet, a da se ti*e vseh in da so vsi poto-lažend vsaj tolilko, da vsak sam pri sebi zagodrnja, čea, tako pa res ne more iti dalje! Reporter je šel v lokal, kjer je bila razprodaja. Nedvomno se mora kriza očitovati najbolj na razprodajah. Vse trgovine so navadno prazne, trgovci dremlje jo za purti ter se jtm sanjajo same strahote. Pametnega se jim pa ne sanja nikdar več, ne znajo si več pomagati z zniževanjem cen, ne z reklamnimi gesli. Kaj bi bilo to. rej posebnega na razprodaji! Saj je prav za prav v vsaki trgovini vse naprodaj, razen mladih prodajalk, da se ne bodo čutile užaljene. Vrag vedi, kakšna je prav za prav razlika med prodajo ln razprodajo. Reporter je pa vseeno dognal to posebno razliko. V trgovinah, kjer je navadna prodaja, čeprav imajo vse tako na prodaj, kot na razprodajah, ni nobenega kupca. V lokal, kjer je bila razprodaja, se je pa reporter komaj zbasal, čeprav je kaj vitke linije. V lokalu je bilo okrog 150 ljudi, ki so se v neznanski vnemi gnetli ob pultu in se prerivali v ospredje. Kaj so kupovali ter zakaj so se tako trerali, nisi mogel v začetku dognati. Množica je navalila na pult, za katerim so neznansko trpeli prodajalci. Clove4- bi misdil, da 1e blago za. STRAH INDIJSKEGA OCEANA!! KRIŽA RKfl KINO IDEAL" pride: Iz Kranja _ Naročajte »Slovenski Narode I Številni (bralci našega lista so se mogli bač v zadnjih dneh prepričati o točnosti našega poročanja. Vsak bo priznal, da je mesečna naročnina 12 Din tako malenkostna, da jo bo vsak lahko utrpel. »Slovenski Nairod< posveča med vsemi listi največ pažnje našemu mestu; obvešča Vas o vseh kranjskih novicah in dogodkih. Tudi naš novi roman »Dve siroti* Vas bo gotovo zanimal. Postanite naš naročnik, ne bo Vam Žal. _ Biciklisti. Lastniki dvokoles na<) hi do 5. marca preskrbe prometne knjižice, ki jih izdaja sresko načelstvo v Kranjn. Dobe jih lahko posamezniki ali pa županstva za več oseb skupaj. Posamezniki naj prineso s seboj 35 Din za knjižico, tablico in davščino. Nadzorstvo nad bicikli bodo vodili orožniki in finančna kontrola. _ Pristopajte k Jadranski straži! Odbor Jadranske straže je pooblastil nekaj olanov in olanic za nabiranje novih članov in olanic. žrtve niso velike. Olan Jadranske straže je lahko vsak. ki plača najmanj 1 Din članarine. Pridružite ©e krogu prijateljev našega Jadrana, _ Športni klub Korotan ima v četrtek 33. t. m. ob 20. v knjižnični dvorani Narodnega doma redni občni zbor, ki naj ae ga, udeleži brez izjeme vse članstvo. Klub je bil ustanovljen že leta 1923. in bo torej letos slavil lOletnico ustanovitve. Vendar je samo par let deloval, ker je ob prihodu tvornice Jugočeške izgubil igrišče. Lansko leto pa so ga agilni kranjski športniki zopet oživeli in drevi bodo njegovi vodniki polagali obračun enoletnega dela. Iz Krškega _ U delovanja Rdečega križa. V soboto se je vršil občni sbor društva Rdečega kriza, ki šteje 44 rednih in 26 podpornih članov, število članetva torej ni povsem zadovoljivo, ker bi bilo lahko mnogo večje. Glede na to. da je v občini nič manj kot 37 društev, pa je razuenrijivo tudi to in je deloma opravičljivo tudi zaradi visoke članarine. Odboru je bil podeljen atosolntorij, nakar je bil izvoljen novi odbor, ki bo vsekakor poživil društveno delovanje. Izvoljeni so bili: dr. Tone Ravnikar, predsednik; dr. Tina 6u£, podpredsednik; Drobnič Simon, tajnik; Vutkovič Josip, blagajnik; za odbornike s*a. Ivannl Marija in g*, dr. Vidmar, Vanič Janko, škoda; za revizorje pa ge. Simončič Jožica, Rendla Anica in g. Radanovič Ivan. Da se zanimanje aa društvo poživi, bodo v najkrajšem času priređena razna predavanja s skioptičnimi slikami, ki ae bodo vršila v fizikalni dvorani meačanflke šole. — Sokolova maskerada s« bo tudi letos vršila v drnfitveni dvorani. Prireditveni odbor je z delom že započel in je za tekmo mask pripravil tri krasna darila. Posebnost ▼ letoSnjem tekmovanja bo ta, d« darili podeljeni najlepšima stoarj. da ga delijo v reklamne namene. Vendar je pa krnela izredno mnogo dela tudi blagajničarka. Reporter še vedno ni vedel, kakšna razlika je med redno pro te jo in razprodajo. Sprevidel je sicer, da je na razprodaji izredno mnogo kupcev, dečim jih v trgovinah nI nikdar toh" to i povzdigi vinske trgovine, trgovskemu in tuj. prometu, želeti je, da hi merodajni krogi to potrebo upoštevali in storili ve«, da se dolgoletne želj« tolikih v«Bi nresnv ĆTJO. Iz Celja —C iva Ljudskem vseučilišča bo predaval v ponedeljek 27. t_ m. ob 20. znani alpinist g. dr. Henrik Turna iz Ljubljana o predmetu: -Beneška Slovenija, kraji m ljudje«. Predavanje bodo pojaanjevaie številne skioptične slike. —c Umrla Je 21. t. m. na Sp. Hudinji pri Celju v starosti 70 let trgovka, hišna poeestnica in vdova po mestnem stražniku ga. Uršula Kališnikova. V celjski bolnici je umrl istega dne 561etni kamnosek Ge» špar K roba t iz Čepel j pri Prekopi. —c Drž. krajevna zaščita dece in mim-dine v Celju je v torek 21. t. m. na svojem 25. jubilejnem občnem zboru izvolila dosedanji agilni in zaslužni odbor s pred* sednikom šolskim upraviteljem g. Joikom Bizjakom. —c Podsavezno slalom tekmo priredb zimskosportni odsek STO v Celju v nedeljo 26. t m. s startom ob 11. dopoldne pri Celjski koči. Pravico starta imajo verificirani Člani mariborskega ZSP, izven konkurence tudi vsi tekmovalci iz območja JZSS. Prijavnina znaša za prvo 10, za druge 30 Din. Prijaviti se je treba Savinjtki podružnici SPD v Celju, najpozneje pa eno uro pred začetkom tekme v Celjski k>čX Zmagovaikri bodo prejeli diplome in d*riia S Ponikev — Sneg je zapadel pri nas in smučarji bodo prišli zopet na svoj račun. Pri Ponikvah je obtičalo v snegu nekaj vozor, ki so morali prelrtniti vožnjo zontrii prre-vedikega sne#pa. — Poroka. V naši podružnici v Lukov-ku sta se poročila g. JoAe Op ara iz Dobrave in gdč. Verica Miklič. Mladima ta-koncema želimo veliko sreče v novem sekane — Kam pa v nedeljo? Vsi h Germor-škn na Ponikve, tam bo v nedeljo dosti predpuetne sabarve in tadi krofov d* bo manjkata. Stran 4. i«LOYIH8KI MARODc, dne 2S. fdbniarja MM stev 44 <Ž)re Roman Tereza je začtrtHa, kako se Ji je skrčilo srce. Za hip ie potrrishra na grozno nesrečo. AH nj bida ta tišina dokaz, da je obogo dete mrtvo in da je storil nesrečni oče pred otročJČko-vim trnpe4-cem 0'bu'pno dejanje? Toda to rnrcseđ si je takoj pregnala iz glave. — Odšal je z doma, — je pomislila. — Ubogi, dragi mož, napeti hoče zadnje sile, da naju reši... Kdo ve! Morda se mu pa pos-eči omehčati sosede . Toda zakaj se tudi dete ne gane? ... Otrooi ne spe, če so lačni. Vsa v skrbeh je napravila Tereza Se nekaj korakov v temo m tako je prišla čisto bMzu zFbelke, ka K> je pre-"vrkkio otipavala, da bi ne zbudila ubogega otročička, ki je o njem mislila, da spL Kar je gro23rK) kriknila. Zibelka je bMa prazna! — Kje je moj angelček? Da t* ga bfl Mahael odnesel? Zakaj?... — Ne, ne, najbrž sem se zmotila, — je šepetala z drhtečim glasom. In premagujoč svoj nemir je stopite k štedilniku. Tipajoč je našJa končno kresUo. V onih časih krasila še niso bila udobna; z velikim trudom se $ je posrečilo prižgati svečo, zataknjeno v grlo razbite steklenice. Obrnila se je zopet k zžbe&ki in skrbno je nastavila roko pred plamen-Ček sveče, kakor bi se bala, da bi premočna luč ne zbudila otroka. Zdaj ni biJo nobenega dvoma več; sabeika je bila res prazna! Mihael je U odnesel svojo hčerko! Toda Tereza se te rrrisAi ni prav nrč ustrašila; nasprotno, cek> pomirila *> je. — Ubogi prijatelj, — je zamrmraia sama pri sebi, — zatrl je v sebi ves ponos, vse samolljubje; najbrž je še4 prosit, beračit. Morda se bodo ljudje »smilili vsaj nedolžnega otročička, Če že za očeta m mater nrimajo srca. Skleniti roke! On, tako ponosen!___ Ubogi M'iihae}! — je vzdihovala. Potem se je je pa lotila nestrpnost; nesrečna žena, ki se je tako lovila za negotovimi nadami, je odprla vrata, stopala na stopnice ki dolgo napeto poslušala. Nič! Nobenega glasu, nobenega odmeva korakov, ki bi pod njima škripale črvjve stopnice. Mihael se m vračal. Vsaka minuta je poJnrila njeno dušo z večjim nemirom, ki se je fcmaiu umaknil strahu... Vsa u sebe je začela Tereza hodSti po sobici sem ki tja. Stokrat >e odipria vrata in napenjala sluh, toda zaman. Končno se je vrnila k zibelki in jo objela z obema rokama ... Njene oči so nemirno iskale po kotih sobice, kakor bi upala, da zdaj zdaj zagleda Mihaela, kako ji podaja Hen-riko. To je bila že bolestna fantazija oslabljenih možganov... Kar je opazila nesrečnica košček papirja, ki ga je bil Mihael položil na štedilnik. Papirček je obrnil nase njeno pozornost. Težkih korakov se je približala štedilniku m vzela papirček z njega. Takoj je spoznala MihaeJovo pisavo. Naglo je preletela z očmd prve vrstice in že je zamolklo kriknila; srce se ji je bolestno skrčilo kot da umira. Obupani oče je bil napisal z drhtečo roko na listek porazno obvestilo, glaseče se: »Uboga prijateljica!___ Ko se zbudiš, najdeš zibelko prazno. Prosim te, Tereza, odpusti mi, da sem te ločil od ljubljene hčerkice. Nočem videti, kako mn žena in dete umirata. Grem zaupat ubog« nedolžno bitje človeški plemenitosti. Otročtčks pešaš** k vratom mt ho bom videL da ga je usmiljena duša pobrala, m vrnem k tebL Tereza, in če se bog naju se me bo hotel uaminti, če tmdi trn strešna žrtev ne bo pomagala, umreve skn* paj vsaj v prijetni zavesti, da je ne-jtno dete rešeno.* Tereza je bik> kot da jo je zadela strela iz jasnega. Nevidna železna roka ji je stisnila srce m od silne bolesti se ji je stemnilo v očeh. Prijela se je za glavo in pretresljivo kriknila: — Henrika!... Henrika!... dete moje zlato! In kakor da bi jo mogel Mihael sh-sati: — Vrni mi mojo hčerko, nesrečnež! — je kričala na ves glas. Oprijemala se je zadu, da bi ne padla... Kolena so se jI šibila, komaj se je še držala na nogah. Potem jo je obšla divja, strašna jeza. Ne da bi npošrtevala obup, ki je pripravil nesrečnega Mšhaela tako daleč, da je zapustil ljubljenega otročička, je videla samo eno: ugrabili so ji hčerkico in nikoli več je ne bo videia___ nikoli več ... trikok ... ki v svojem onemogle« Sfdv je zaškripala z zobmi: — Mihael... To je strahopetnost, podlost!... Nesrečnež!... Nesrečnež! Kaj si storil? Obšla jo je še hujša jeza, stasnfla je pesti, oči so se Ji srdito zasvetile, planila je k vratom in zakričala vsa *z sebe: — Mihaeli... Vnni mi mojo Heori- bo!... Vrni m* moje dete! Lomila je roke m opotekajoč se je stopila k steni m se nastanila, da bi ne padla; med bolestnim stokanjem, ki je dnšilo njene klice, je ponavljala: — Henrika!... Henrika!... Kar je krik zamrl na njenih ustnah. Na stopnicah se je bil namreč pojavil ta čas MihaeL Da, to je bil on, nedvomno on... Stal je pred njo, držeč v naročju dva otroka... in. — Žena, imela sva hčerko edinko in vse kaže. da to ni bilo dovolj, da bi se naju nebo usmililo... Toda glej, zdaj sva bold vredna njegovega usmiljenja: namestu enega imava drva otroka!... — Kaj praviš? — je vzkliknila Tereza vsa iz sebe yd veselja, da je zopet našla svojo hčerko. Uboga žena je vzela Henriko iz rok njenega očeta. In spomnila se je takoj, da ji je spanje vrnilo nekaj moči, z njimi pa tudi mleko, da lahko lačno dete podoji. — Odej. zdaj si mati dveh, — je dejal Mihael ves srečen; — saj ne smeva zapustiti te male neznanke, ki jo je nama poslal bog v hipu, ko... — Ko si hotel zapustiti lastno hčerko, — ga je prebila Tereza. — In brez vsakega dvoma zato, da bd mi preprečil... — Zločin, Mihael! — Oh, nikar me ne obsojaj, žena, ne muči me!... Izgubili sem bil glavo ... Iziubil sem bil vsako upanje ... m mislil sem si, da ne smem omahovati, če je le malo upanja na rešitev najinega otroka ... — Da, — je nadaljeval vedno ognjevite je, — hotel sem pustiti našega angelčka na stopnicah cerkve Matere božue... Ko sem se pa pripognil, da bi poiskal kotiček brez snega, sem zaslišal dobra dva koraka od sebe nežen glasek jokajočega otroka... Stopil sem k njemu in opazil ta kožuh, zameten do polovice s snegom. V njem je moralo biti nedvomno že delj časa zavito dete, kajti obrazek mu je bil že posinel od mraza ... Dete, sem vzkliknil sam pri sebi, zapuščeno dete, kakor bi moralo biti moje!... Saj je že vse ledeno... Umre tu, in... enaka usoda bi bila doletela tudi mojo ubogo hčerkico! V tistem trenutku, — je nadaljeval Gerard, — je zaškripati ključ v ključavnici. Zapirali so cerkvena vrata ... Ljubezen do domovine Značilna ni samo za kulturne narode, temveč za ljudi in vse čase Ljubeaen do domovine je človeku prirojena in najbolj jo začutiš, če živiš v tujim. Ljubezen do domovine ni samo značilna lastnost kulturnih narodov, temveč je živela že v pradavnih časih, vedno in povsod. Zelo duhovito in sistematično razpravlja o patri joti zrnu Robert Michels, ki opisuje ljubezen do domovine kot praizvirni čut. Pomislimo samo, kako vroče in silno je hrepenel po domovini že Odisej. V 18. in 19. stoletju se je pokazalo silno domotožje pri zamorcih, prepeljanih v Evropo. Skoraj nerazumljivo se je zdelo hrepenenje po domovini pri primitivnih narodih, ki jfcn je nudila ljubljena, toda siromašna rodna gruda mnogo manj nego civilizirane države. Narodi onih dežel, kjer je narava zelo skopa, ljubijo svojo domovino enako vroče, kakor narodi bogatih dežel. Ko so Napoleona izgnali na otok sv. Helene, ga je tudi razdejalo domotožje. M pa mislil na Pariz ki na Francijo, kjer je dosegel največjo slavo, temveč mnogo bolj na svoj rodni otok Korziko in večkrat je vzkliknil, da nikjer na svetu življenje ni tako lepo in prijetno, kakor na Korziki, kjer je zrak prepojen z vonjem balzama. Ko so Angleži leta 1815. vkorakali v Pariz, so tarnali, da se jim toži po domači megM. Severni narodi ljubijo svojo dolgočasno enolično zemljo in niti na j pestrejša vegetacija jih ne more prevzeti tako, da bi na svojo domovino vsaj za hip pozabiti. Kar poglejmo Ruse, kako se jim toži po domovini, pa naj žive v še tako romantičnih južnih krajih. Pri nekaterih narodih je domotožje še posebno razvito, najbolj pa menda pri Švicarjih. Vroča ljubezen do domovine in silno domotožje je značilna lastnost Švicarja, če zasliši igrati ali peti domače narodne pesmi. Ljubezen do domovine in domotožje se pokažeta včasih na prav čuden način. Tako začutijo Francozi v tujiflii domotožje istočasno s hrepenenjem po francoski družbi, edinstveni kar se tiče družabne uglajenosti, duhovitosti, prijetnega kramljanja in lepega vedenja. Najmanj se toži po domovini Angležem. Angleži žive v tujini najlažje, ker se ne čutijo tako tuje kakor drugi narodi, pač pa imajo celo občutek, kakor da bi bili prinesli nekaj rodne grude s seboj. Ljubezen do domovine je tesno zvezana z otroško dobo, domotožje pa s spomini na rodbino in na dogodke iz mlađih let, pa naj bodo še tako brezpomembni. Francoski pisatelj Chateaubri-and je dejal nekoč, da je bila ljubezen do domovine človeku vcepljena zato, da bi ga privezala k rodni grudi in preprečila preseljevanje vsega človeštva v najlepše dežele sveta, ki bi bile potem seveda preobljudene. Samo ljubezni do Začetek ob 20. urt Vstopnina. 15 Din domovine se imamo zahvaliti, da sta enako naseljena Sibirija m ledeni Island, kakor vroče puščave Afrike in Sicilije. Francoski nacionalist Barres pa združuje ljubezen do domovine a kultom prednikov in pojem domovine vidi v zemlji in mrtvih. Posebno domotcžje vzbudi v tujini materinščina. Po domovini hrepeneči človek smatra svojo domovino za najlepšo in vsaka malenkost v nji se mu zdi pomembna. Tako se kaže domotožje ne samo idealno, temveč tudi gmotno, človeku se toži po domačih, po domači hrani itd- Včasih zadostuje črn kruh, da zahrepeni človek po belem kruhu na domačih tleh in nasprotno. Anglež zahrepeni po svoji pečenki, Francoz po vinu m lahki hrani, Italijan pa makaronih, Čeh po pivu in cmokih, Slovenec po kranjskih klobasah, Rus po boršču in pilmen-ih itd. Vsak narod ima svoje običaje, ki se jih Krčevito oklepa in ki se mri po njih v domovina toži. Grozen zločin Strašen zločin je bil te dni odkrit v Landertingu v Avstriji. Četrti razred ljudske šole je šel prvič k spovedi. Med učenkami je bila tudi hčerka bogatega kmeta Ana Neumaver, ki je pokleknila k spovednici in krčevito zaplakala. Duhovnik jo je začel tolažiti in na vse načine j5 je prigovarjal, naj pove, kaj jo teži. Po dolgem prigovarjanju se je deklica toliko pomirila, da je odkrila strašno tragedijo, ki se je odigrala na njenem domu. Pred dobrim mesecem sta se njen oče m mati sprla, oče je pograbil v jezi sekiro in mater ubil. Dekletce je vse to videlo. Oče je zakričal na njo, naj gre spat in nikomur ne pove, kaj je videla. Vsa prestrašena je deklica legla, pa ni mogla zaspati, zato ie vstala in se po prstih splazila do kuhmjsfcih vrat, ki jih je tiho odprla. Zagledala je grozen prizor. Oče je razsekaval materino truplo in metal poedine kose v razbeljeno peč. Kar se je obrnil in zagledal hčerko. Srdito je zaklel in zagrozil z enako usodo, če bi ga izdala. Prestrašena deklica je res molčala, dokler ni prišla k prvi spovedi. Duhovnik je ovadil zločinca orožnikom, ki so ga aretirali. Sekiro in nož so našli v hiši, v peči so pa našli tudi ostanke ženinega trupla. Deklico so vzeli k sebi znanci. Zanimivo je, da sedi tudi Neumaverjev svak v dosmrtni ječi zaradi umora svoje žene. Izgubljena in zopet najdena Angleška listi priobčujejo ganljivo zgodbo, ki bi lahko dala hvaležno gradivo za pustolovski roman. Junak je Anglež Smkh, ki je živel pred vojno v Gdansku, kjer se je oženil z Nemko. Po mobilizaciji L 1914. sta se morala zakonca ločiti, kajti Smith je moral kot angleški državljan k vojakom. Dopisovala sta si sicer preko nevtralnih držav, toda pisma so prihajala redko in končno so sploh izostala. Žena je mislila, da je mož na bojišču padel. Odpotovala je iz rojstnega mesta m se posvetila delu pri Rdečem križu. Dodelili so jo vojaški bolnici na zapadnem bojišču. Smith je slučajno zvedel za ta korak svoje žene, toda preden se mn je posrečilo stopiti z njo v stik, ga je presenetila vest, da je bila bolnica na bojišču, kjer je služila njegova žena, v strahovitem topovskem ognju uničena in da je našlo vse osobje v nji smrt Po vojni je odpotoval Smith v Palestino, kjer se je drugič oženil. Nedavno je težko zbolel in morali so ga prepeljati v bolnico. Stregla mu je usmiljen-ka, Id se mu je zdel njen obraz zelo znan. Mislil je, da se mn blede in da vidi prizore iz pred vojnih časov, ko je živeti s svojo prvo ženo srečno zakonsko živi jen je. Toda življenje piće čudovite romane, mož se ni motil, usoda je bila zakonca po burnem življenju zopet združila. Po srečnem naključju je bila ostala žena na bojišču živa in poklic jo je pri vedel v Azijo. Drugi Sinit hov zakon je bil potem razveljavljen in tako zakonca zopet živita skupaj. STRAH INDIJSKEGA OCEANA!! KRIŽdRKfl EflDEN „KINO IDEAL" pride: Iz Trebnjega — Občna zbor udruženja vojnih invalidov. V nedeljo popoldne se je vršil v Treb_ njem občni zbor udruženja vojnih invalidov za sodni okraj Trebnje, delno tudi Litija m Višnja gora. Občni zbor je otvoril odborov tajnik g. Perovsek Anton, ki je pozdravi] delegata oblastnega odbora g. Metliko. Potna dvorana v stari občinska pisarni je pokazala veliko zanimanje članstva, ki si z velikim prizadevanjem skuša izboljšati svoje obupne razmere, v katerih žive invalidi, vojne vdove in sirote. Za predsednika občnega zbora je bil izvoljen oblastni delegat g. Metlika, ki Je poudaril veMko in odgovorno delo oblastnega in središčnega odbora, ki je prezaposlen s prošnjami in raznimi vlogami invalidov, vdov m sirot. Kakor oblastni tako središčni odbor se trudita in pomagata vsem prosilcem v mejah zakonskih možnosti. Izvajanje delegata je bilo z odobravanjem sprejeto. Po poročilu tajnika in blagajnika o delovanju društva je nadzorni odbor predlagal razrešnico, ki je bila sprejeta. Izvoljen Je bil stari odbor spredsednikom Oraahnom J ožetom in z odborniki: Perovšek Anton, Pire Anton. Kafrle Gregor, Kurent Franc, Cufar Pani. Brajer Franc, GlagotJnšek Franjo. Kozlev. čar Franc, Kirim Janez, Kocflj K aro Ima in Grandovec Felfks Omštvu želimo, da doseže za svoje člane voe pravice za izboljšanje socialnega položaja, da olajša bedo najfbednejšlh ob polnem razumevanju dr. žavne uprave v državi, za katero so dopri_ nesli največjih žrtev! — Pra*ctični učiteljski izpit v LJubljani pod predsedstvom direktorja dri. učiteljske šo*e g. Nandeta Marolta je med rrm-grvrai položila s prav dobrim osnehom učiteljica trebanjske oeoovw šole gdč. No-rkna Marija. OestJtamo ! _ Trebnje tetoviače. Ker Je Trebnje prejelo glasom odloka kr. banske upravna* lov letovišča, morajo vsi gostilničar i in privatniki tujce prijavljati pri občini, če isti bivajo v občini odnosno prenoči jejo najmanj en dan. Občkia Je AoHo ■ voditi tajsko prometno statistiko — last niki gostiln m penziJonov so pa AoiiBi prijavljati bojce na predpisanem obrasca pridave-odjava, ki #h koa v nalogi občina _ Maškarada trebanjskega Sokola bo v soboto 25. t. m. svečer v vseh prostorih gostilne pri >Zurčevih< in na to prireditev opozarjamo Najlepša maska pre^mp bogato nagrado' _ Občina objavlja, da Je prispela naročena koruza po znižani oeni in naj Jo naročniki nemudoma dvignejo. To velja p« samo za one, ki so jo naročiM. Vsi oetatfi pa se lan ko (priglasijo za drago pošiljko, ki prispe »a občino Trebnje t najkrajšem časa. _ M« pustno nedetjo ae eestanejo čin m satene bratovščine pri >J«meJtt< na Veliki Loki. Bratovščina pa vabi tadi drago nji naklonjeno občinstvo. Vse popoldne in zvečer bo pripovedoval lovske bajke in poveeti pa todi resnične doživljaje nekdo, — ki Je prav odličen poznaval lovskega jezika, ki ne bo lagal! Za to pri reditev m*8ih seJenih, ki obeta bKi siln--zabavna, viada -veliko zaoknaoj-e. Vabljeni! f V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša ljubljena soproga, oziroma predobra mati. stara mati, sestra, teta, gospa STRUS roj« Vrhovnik po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blago pokojnice se bo vršil v petek, dne 24. februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Cegnarjeva ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, 23. februarja 1933. Žalujoči ostail. >*A£a1i og1asi< Vsaka beseda &0 par. Plača se krhko auli v znamkah, ta odgovor enarnkot — No vprašanja ore* momke me PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme takoj parna pekarna Rudolf Mlaker, Celje, Komen-skega ulica 18. 1217 STANOVANJE 300.— Din mesečno: 2 sobi, kuhinja, stranišče, drvarnica, 70 m vrta. — Ivan Prosenc, hišnik, Ljubljana, Gledališka ulica 8. 1220 POSOJILA, na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, Ljubljanske kreditne banke in Pra-stedione preskrbim pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se osebno: Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 1125 KUPIM PISALNO MIZO z rolojem, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo >Slov. Narodac. 1201 Par lepih, težkih DOMAČIH PRAŠIČEV za klobase, kupi delikatesa F. K. Kovačie, Miklošičeva 32. — Ponudbe staviti s ceno. 1211 3 i DVA PLETTLNA STROJA ugodno prodam le proti takojšnjemu plačilu. Ogleda se vsak dan od 14. do 16. ure, Hradec-kega cesta 34 (Pod Golovcem). 1202 POZOR, GODBENIKI! Prodam 14 komadov instrumentov na pihala. — Informacije: Bolčic, Zagreb, Haramba-šićeva ulica 50. 1216 VEČJO MNOŽINO SENA sladkega in polsladkega, za konje proda Avgust Kinel, Sv. Jurij ob južni železnici. 1219 STELA20 4 m dolgo, 60 cm globoko in 3 m visoko, sivo pleskano, skoraj novo, prodam. — Peselj, Moste, Pokopališka uL 2. 1218 RADIO-APARAT na tok 220 voltov, poceni proda Hešik, česalni salon, Medvedova 38. 1215 IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radi o-apa rate »6LAGER«, Aleksandrova c. 4. (prehod »Vtktorla« palače) ČOKOLADA, BONBONI, keksi, sadje, šunka, brinjevec, Cognac, vina — v delikatesi F. R. Kovačie, Miklošičeva cesta. 1222 OBLEKE ln SUKNJE Kupite najbolje pri A. Presker, LJubljana. Sv. Petra cesta 14. Specijelni entel oblek ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal: en ti anje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. Nebotičnik — družinski pension Soba za enodnevno bivanje s kopalnico, apartementi s kopalnico, popolna oskrba, dijetna kuhinja, centralna kurjava, lift. — Vse v V. nadstropju. Anion Fuchs kleparska delavnica, Goeposvetska c 16 »PRI LEVU« izvršuje vsa kleparska in lesnocementna deia pri novih zgradbah kakor tudi pri starih najsoiidneje in po zmernih cenah. U»n te* usuu OU» Cttritoc, — Vsi t Ldubpani. W5 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi