3
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 9. januarja 1928.
Letnik X.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
ljubljanske in mariborske oblasti.
■Wae» tel »»s
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.. Izpremembe v osebju.
3. Navodila za volitve delavskih in naraeščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva.
4. Poslovnik o delovanju delavskih in nameščenskih zaupnikov.
5. Načrt za četrto amortizacijo obveznic loterijske
državne rente za vojno škodo za proračunsko leto 1927./1928.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne obiave
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 295 z dne 29. decembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. decembra 1927.: Iz 4. skupine I. kategorije v 3. skupino I. kategorije je pomaknjen Fran P os o g'a, višji deželnosodni svetnik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 23. oktobra 1927.: Odlok z dne 30. septembra 1927. je, kolikor sei tiče premestitve poštnega; in telegrafskega uradnika v 3. skupini II. kategorije Frana Urbiča od poštnega in telegrafskega tirada na Bledu 1 k poštnemu in telegrafskemu uradu v Mariboru 2, razveljavljen.
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 24. oktobra 1927.: Upokojena je po točki 1.) člena 133., po členu 135. in po točki 3.) člena 141. uradniškega zakona Marija Berdajs, poštna in telegrafska uradnica v 3. skupini II. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Litiji.
Odlok ministra pravde z dne 22. decembra 1927.: Trajno je upokojen Fran Vuk, pisarniški oficial v
3. skupini II. kategorije pri okrajnem sodišču v Ptuju.
Številka 297 z dne 30. decembra 1927.:
Odlok generalnega direktorja poštne hranilnice z dne 21. oktobra 1927.: Postavljene so pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani zvaničnice v
3. skupini: za računovodkinji" v 3. skupini UL kategorije: Marija Štur m, Pavla G j u d, Sonja (Pegan in Matilda Gračner; za pripravnice v 4. skupini III.kategorije: Ana Lesjak, Frančiška Gričar, Marija M o z e t i č, Frančiška Schneller in Josi-pina Pavšek — vse pri isti podružnici.
Odlok generalnega direktorja za pošto in telegraf z dne 26. oktobra 1927.: Premeščena je od poštnega in telegrafskega urada v Kreševu k poštnemu in telegrafskemu uradu v Tržiču Mara G r i m s. pripravnica v 5. skupini II. kategorije.
Številka 298 z dne 31. decembra 1927.:
Odlok pomočnika ministra za finance z dne 9. decembra 1927.: Postavljen je za davčnega pripravnika v 5. skupini II. kategorije pri dalvčnem uradu v Murski Soboti Alojzij V e r e š, arhivski uradnik v
3. skupini III. kategorije pri istem davčnem uradu.
Številka 2 z dne 3. januarja 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. decembra 1927.: Postavljena sta za deželnosodna svetnika na dosedanjih službenih mestih in v dosedanji skupini in kategoriji okrajna sodnika v 5. skupini I. kategorije; dr. Vladimir Travner pri okrožnem sodišču v Mariboru in dr.Vinko Strasse r pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 12. decembra 1927.: Postavljen je po službeni potrebi za postajnega načelnika v Zemunu v 2. skupini, podskupini b), U. uradniške kategorije Anton V ti čar, dosedanji uradnik v isti skupim iste kategorije in postajni načelnik v Trbovljah.
Številka 3 z dne 4. januarja 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. decembra 1927.: Iz 3. skupine II. kategorije v 2. skupino II. kategorije je pomaknjen Jurij Hočevar, knjigovodja pri narodnem gledališču v Ljubljani.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 29ega decembra 1927.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov' in Slovencev je sprejet dosedanji ruski državljan Vladimir R. Knoring v Ljubljani.
Člen 3.
Mandat delavskih in nameščenskih zaupnikov kakor tudi njih namestnikov traja eno koledarsko leto. Če pa se iz kakršnihkoli vzrokov delavski in nameščenski zaupniki kakor tudi njih namestniki ne izvolijo v času, ki je določen v prednjem členu, smejo ostati dotedanji zaupniki še nadalje v svoji funkciji, toda najdlje še za leto dni.
Člen ’4.
Izpremembe v osebju.
Z odlokoma ljubljanskega oblastnega odbora v Ljubljani z dne 27. decembra 1927., št. 972 pr/639 zdr. in št. 973 pr/638 zdr., sta imenovana: dr. Josip M u h v i č za okrožnega zdravnika v Fari pri Kostelu in dr. Leopold Ukmar za okrožnega zdravnika v Litiji. Dr. Brecelj s. r.
Uredbe osrednje vlade.
3
Na podstavi § 111. zakona o zaščiti delavcev predpisujem ta-le
Navodila
za volitve delavskik in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva.*
Člen 1.
V vseh podjetjih, navedenih v § 1. zakona o zaščiti delavcev, imajo delavci in nameščenci, ki so zaposleni v njih, pravico, izvoliti svoje zaupnike.
Ti zaupniki in njih namestniki se volijo po § Ul. zakona o .zaščiti delavcev v zgoraj omenjenih podjetjih z najmanj 10 zaposlenimi delavci po odredbah teh navodil, kolikor se ne doseže v tem pogledu med delavci in nameščenci, zaposlenimi v podjetju, in delodajalcem tega podjetja ali njih respektivnimi profesionalnimi organizacijami drugačen sporazum. Sporazum se smatra za doseženega, če so pristale : nanj najmanj tri petine delavcev in nameščencev, zaposlenih v dotičnem podjetju.
Člen 2.
Delavski in nameščenski zaupniki kakor tudi njih namestniki se volijo redno v mesecu januarju vsakega leta.
Od tega se izvzemajo sezonska in novoustanovljena podjetja, ki bi začela obratovati po tem roiui; v njih imajo delavci in nameščenci pravico, izvoliti svoje zaupnike m njih namestnike takrat, ko začno dotična podjetja obratovati.
Pred koncem koledarskega leta lahko prestane mandat delavskih in nameščenskih zaupnikov tudi:
a) s smrtjo;
b) s prostovoljno odpovedjo;
c) z izgubo državljanskih pravic po polnoveljavni sodni odločbi;
č) z izstopom iz podjetja;
d) zbog težke prekršitve dolžnosti ali prekoračitve področja, če je nastala s tem nevarnost za življenje, zdravje in za druge važne koristi zaposlenih delavcev ali podjetja, O vprašanju, ali se je težko prekršila dolžnost ali prekoračilo področje, odloči na zahtevo lastnika podjetja ali dveh tretjin zaposlenih delavcev dotičnega podjetja pristojna inspekcija dela, zoper katere odločbo se sme nezadovoljna, stranka pritožiti na ministrstvo za socialno politiko.
Izpraznjeno mesto se mora popolniti najkesneje v 14 dneh.
Člen 5.
število delavskih zaupnikov se ravna po številu delavcev, ki so zaposleni v dotičnem podjetju, in sicer tako-le:
V podjetju, v katerem je zaposlenih:
1. ) do 20 delavcev, volijo vsi enega zaupnika;
2. ) od 21 do 50 delavcev, volijo ti največ tri zaupnike;
3. ) od 51 do 100 delavcev, volijo ti največ štiri zaupnike;
4. ) od 101 do 150 delavcev, volijo ti največ pet zaupnikov;
5. ) od 151 do 450 delavcev, volijo ti največ šest zaupnikov;
6. ) če je več nego 451 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika, toda skupaj ne smejo nikoli voliti več nego 16 zaupnikov.
Člen 6.
V podjetjih, v katerih je poleg delavcev zaposlenih več nego 10 nameščencev, smejo tako delavci kakor tudi nameščenci voliti svoje posebne zaupnike.
V podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zaupnika nameščenci.
Člen 7.
Če je podjetje sestavljeno iz več samostalnih oddelkov, sme izvoliti vsak oddelek posebne zaupnike; vendar pa ne sme biti skupno število teh zaupnikov večje nego število zaupnikov in njih namestnikov, ki je določeno za dotično podjetje.
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. decembra 1927., št, 296/ /LXXXIH.
Člen 8.
Delavski in nameščenski zaupniki kakor tudi njih namestniki so volijo z ne.posrednjim, tajnim gla-
sovanjCitu po kandidatnih listah (proporčni volilni sistem).
Aktivno volilno pravico imajo vsi delavci obo-. j ega spola, ki so ob času volitev zaposleni v, podjetju in so dovršili 18. leto starosti.
Pasivno volilno pravico imajo ob pogoju, da uživajo državljanske pravice, vsi polnoletni in pismeni volilci obojega spola, zaposleni v podjetju.
Člen 9.
Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov kakor tudi njih namestnikov izvajajo volilni odbori.
V onih podjetjih, kjer so delavci tudi prej volili svoje zaupnike, sestavljajo ti zaupniki volilni odbor ter izvedejo nove volitve) po teh navodilih.
V onih podjetjih, kjer delavci doslej niso volili svojih zaupnikov ali kjer so vsi zaupniki izgubili mandat, izvede volitev poseben volilni odbor. Ta volilni odbor sestavljajo najstarejši delavci dotič-nega podjetja, Id jih mora biti toliko, kolikor je za-upnikov, ki se volijo v dotičnem podjetju. Poznejše volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov izvajajo delavski in nameščenski zaupniki sami, ki jim je mandat potekel.
Volilni odbor ne sme imeti manj nego treh članov. Potemtakem se mora volilni odbor v podjetjih, v katerih se ne voli več zaupnikov nego dva, popolniti izmed delavcev, ki so najdlje zaposleni v dotičnem podjetju.
Člen 10.
V področje volilnih odborov spada to-le: Volilni odbori:
1. ) volijo predsednika;
2. ) sestavljajo volilni imenik;
3. ) razpisujejo volitve (izdajajo razglas), določajo dan in kraj volitev;
4. ) sprejemajo in rešujejo pritožbe zoper sestavo volilnega imenika;
5. ) popravljajo volilni imenik;
6. ) izvršujejo volitve;
7. ) ugotavljajo in razglašajo uspeh volitev;
8. ) sprejemajo pritožbe zoper volitve.
Člen 11.
Volilni odbori sklepajo z navadno večino glasov. Ob enaki porazdelitvi glasov odloča predsednikov glas.
Člen 12.
Volilni odbori morajo zahtevati od pristojne inšpekcije dela:
a) naj potrdi volilni odbor;
b) naj določi dan volitev;
c) naj obvesti o svojem sklepu lastnika ali delodajalca dotičnega podjetja ter mu naroči, naj prepusti predsedniku volilnega odbora do določenega roka seznamek delavcev in nameščencev, zaposlenih v podjetju, z označbo njih imena, in priimka. Za one osebe, glede katerih bi utegnil nastati sum, da so mlajše od 18 let, mora označiti lastnik ali delodajalec dotičnega podjetja še leta njih starosti.
Pristojna inspekcija dela sme odrediti svojega odposlanca, da kontrolira volilna opravila.
Svoj sklep mora priobčiti inšpekcija dela tudi pristojni delavski zbornici, ki sme prav tako odrediti svojega odposlanca, da prisostvuje volilnim opravilom.
Člen 13.
Volilni odbori morajo predvsem sestaviti točne volilne imenike za izvedbo volitev, in sicer posebe za delavce in posebe za nameščence.
V ta namen mora dati po členu 12. teh navodil delodajalec ali lastnik onega podjetja, kjer naj .se izvrši glasovanje, po naročilu pristojne inspekcije dela volilnemu odboru na razpolago podatke o vseh delavcih in nameščencih dotičnega podjetja, ki so v trenutku, ko se razpišejo volitve, zaposleni v njem; na podstavi teh podatkov sestavi volilni odbor imenik vseh polnopravnih volilcev dotičnega podjetja.
Člen 14.
Volitve se razpišejo s posebnim volilnim razglasom, ki ga sestavi volilni odbor, podpiše pa njegov predsednik.
Od dne, ko se objavi razglas, do dne, ko naj se izvrše volitve, morata miniti v podjetjih, ki imajo do 150 delavcev, najmanj dva tedna; v podjetjih preko tega števila pa morajo miniti najmanj trije tedni.
Volilni razglas mora obsezati:
1. ) mesto, dan in uro volitev;
2. ) število zaupnikov in njih namestnikov, ki jih je treba izvoliti;
3. ) mesto, kjer so razgrnjeni volilni imeniki;
4. ) navodilo, da se smejo zahtevati popravki v volilnih imenikih v treh dneh od dne, ko so se imeniki razgrnili v podjetju, in da se zakesnele zahteve ne bodo jemale, v poštev;
5. ) pripombo, kje in kdaj se sprejemajo kandidatne liste in kdaj bodo razgrnjene volilcem na vpogled;
6. ) pripombo, da je moči glasovati polnopravno samo za sprejete kandidatne liste;
7. ) adreso volilnega odbora.
Volilni razglas mora biti nabit na več lahko pristopnih mestih v dotičnem podjetju ali v njegovih oddelkih.
Istočasno s tem volilnim razglasom se razgrne na vpogled volilni imenik.
Člen 15.
Zoper sestavo volilnega imenika se sme vsak polnopravni volilec v dotičnem podjetju pismeno ali ustno pritožiti na volilni odbor v treh dneh od dne, ko se je nabil razglas in razgrnil volilni imenik.
Volilni odbor mora rešiti te pritožbe najkesneje v treli dneh, ko jih je prejel, ter postopati po tej rešitvi.
Rešitev pritožbe zoper sestavo volilnega imenika mora priobčiti volilni odbor pritožniku pismeno.
Člen 16.
Vsaka kandidatna lista, vložena v času, ki je določen v točki 5.) člena 14. teh navodil, mora ob-sezati toliko kandidatov in toliko njih namestnikov, razporejenih po vrsti zaposlenosti, kolikor je zaupnikov določenih za dotično podjetje, glede na število delavcev in nameščencev, zaposlenih v dotičnem podjetju.
Ko se sestavljajo kandidatne liste, je treba vpo-števati različne skupine poklicev in zvanj moških in ženskih delavcev in nameščencev, zaposlenih v dotičnem podjetju. Poedine kandidate ali njih namestnike je treba vpisati v listo pod zaporednimi številkami ter označiti njih ime in priimek, poklic in stanovališče.
Člen 17.
Vsako kandidatno listo mora podpisati ali uprava krajevne organizacije delavcev, zaposlenih v dotičnem podjetju, ali pa tolikokrat po pet polnopravnih volilcev delavcev in nameščencev, zaposlenih v podjetju, kolikor se voli zaupnikov. Predlagatelji liste morajo biti polnopravni volilci in morajo biti vpisani v volilni imenik.
Člen 18.
Predlagatelji liste imajo pravico, odrediti v volilni odbor enega svojega predstavnika in njegovega namestnika; to se mora označiti tudi na kandidatni listi. Če predlagatelji ne odrede predstavnika liste v volilnem odboru, posluje volilni odbor tudi brez takih predstavnikov. Predstavniki liste ali njih namestniki imajo pravico, prisostvovati poslovanju volilnega odbora.
Člen 19.
Če podpiše volilec kot predlagatelj več nego eno kandidatno listo, se smatra, kakor bi bil podpisal samo listo, ki se izroči prva. Če se vloži istočasno več kandidatnih Ist, ki so jih podpisali isti pred-lagtelji. ali če so podpisani na kandidatni iisti predlagatelji, ki nimajo aktivne volilne pravice, se morajo njih podpisi prečrtati na vseh podpisanih listah. Če potem ne ostane zadosti podpisnikov, mora postopati volilni odbor po odredbah člena 20. teh navodil.
Spajanje kandidatnih list ni dovoljeno.
Člen 20.
Volilni odbor mora označiti izročene kandidatne liste z zaporednimi številkami po času, ko se izroče, ter konstatirati na njih dan in čas izročitve, potem pa jih preizkusiti, ali so po teh navodilih pravilne. Če ugotovi na njih nedostatke, mora takoj! obvestiti predstavnike dotičnih kandidatnih list ter jim določiti skrajni rok za njih popravo; ta rok so sme podaljšati največ do tretjega dne pred dnem, ko se morajo vršiti volitve.
Najkesneje v treh dneh pred dnem volitev sc morajo kandidatne liste razgrniti na mestih, označenih v volilnem razglasu, v dotičnem podjetju ali v poedinih njegovih oddelkih volilcem na vpogled.
Dokler liste še niso razgrnjene, jih smejo predlagatelji umekniti z ustrezno pismeno izjavo.
Člen 21.
Kandidatne liste ne veljajo:
a) če se izroče prepozno;
b) če jih ni podpisalo določeno število predlagateljev;
c) če niso kandidati navedeni po vrsti in tako, kakor je predpisano v drugem odstavku člena 16. teh navodil, in če se niso ti nedostatki popravili p0 prvem odstavku člena 20. teh navodil.
Člen 22.
Če se predloži do poslednjega roka za predlaganje kandidatnih list samo ena pravilna kandidatna lista, proglasi glavni volilni odbor vse kandidate na tej listi za izvoljene in glasovanje se ne vrši; osebe, ki so navedene na tej listi, pa se smatrajo za izvoljene, in sicer v onem redu, v katerem so zapisane na listi. Če se do določenega roka ne izroči ali ne usvoji nobena kandidatna lista ali če se proglase vse predložene kandidatne liste za neveljavne, mora predsednik volilnega odbora to takoj objaviti in volilee pozvati, naj predlože v novem roku. ki ga določi volilni odbor, nove kandidatne liste.
Če se tudi v tem roku ne izroči nobena pravilna kandidatna lista, objavi predsednik volilnega odbora, tako, kakor je določeno za objavljanje volilnega uspeha, da se volitev- delavskih in nameščenskih zaupnikov v dotičnem podjetju ne bo vršila, dokler ne zahteva tega i zn ovni ena izmed organizacij, omenjenih v členu 17. teh navodil, ali najmanj ena desetina delavcev in nameščencev, zaposlenih v dotičnem podjetju.
Člen 23.
Vsak polnopravni volilec ima samo en glas ter sme glasovati samo osebno, in sicer za eno izmed usvojenih kandidatnih list.
Glasovanje se vrši z glasovnicami.
Vsaka kandidatna lista mora imeti svoje glasovnice, ki se razlikujejo od glasovnic ostalih kandidatnih list po barvi.
Ko poteče rok za popravo volilnih imenikov, 'overovi volilni odbor za vsako kandidatno listo toliko glasovnic, kolikor je volilcev v popravljenem volilnem imeniku.
Glasovnice se morajo vročiti vsakemu volilen osebno na volišču. Poleg glasovnic, ki služijo m legitimacijo za glasovanje, vroči volilni odbor vsakemu volilen po eno papirno ovojnico, naslovljeno na volilni odbor. Te ovojnice morajo biti perfori-rane ter morajo imeti isto barvo in velikost.
Člen 24.
Za neveljavne se smatrajo one glasovnice, ki so podpisane.
Če je v eni ovojnici več glasovnic, se smatrajo prav tako za neveljavne.
Člen 25.
Vsak volilec dobi po eno glasovnico vsake kandidatne liste; izmed njih položi glasovnico one liste, za katero hoče glasovati, v prejeto ovojnico, ki jo izroči volilnemu odboru na mestu in v času, označenem v volilnem razglasu.
Predsednik ali drug član volilnega odbora,, določen za to, prevzame to ovojnico, jo vrže vpričo volilca v posebno skrinjico ter zapiše o izvršenem glasovanju potrebno zabeležko v volilni imenik.
Skrinjico mora zapreti ali zapečatiti predsednik volilnega odbora; .tirejena mora biti tako, da- se ovojnice z glasovnicami ne morejo potegniti iz nje. ne da bi se skrinjica odprla.
Če se volijo istočasno, toda posebe, delavski in nameščenski zaupniki, se izročajo ovojnice z glasovnicami ločeno ter se mečejo v dve posebni skrinjici.
Člen 26.
Volilne priprave in glasovanje samo je treba izvesti tako, da se s tem nikakor ne ovira obratovanje podjetja, kjer se vrši glasovanje. Glasovanje se mora vršiti na nedeljo ali na praznik, ko prizadeto podjetje ne obratuje, ali, če to dopuščajo razmere, na delavnik po končanem obratovanju v podjetju, in sicer na mestu in v času, označenem v volilnem razglasu. Mesto za glasovanje mora biti praviloma v podjetju. Pri večjih podjetjih se sme vršiti glasovanje, da gre hitreje izpod rok, istočasno na več voliščih. V tem primeru mora določiti volilni odbor za vsako volišče posebno volilno komisijo; ta je sestavljena iz po treh polnopravnih volilcev, ki določijo enega izmed sebe za predsednika.
Glede predstavnika liste v tej volilni komisiji je postopati tako, kakor je predpisano v členu 18. teh navodil.
Člen 27.
Potrebne volilne prostore mora dati volilnemu odboru na razpolaganje lastnik podjetja, öe ima dotično podjetje primerne prostore za glasovanje.
Prostori za glasovanje morajo imeti: pri manjših podjetjih dve prehodni sobi; pri podjetjih s preko 300 delavci pa morajo biti prostori za glasovanje na ograjenem dvorišču, ki se da zapreti.
V sobo, kjer se vrši glasovanje, se puščajo delavci zaporedoma, in sicer eden ali več, nikakor, pa se jih ne pušča več nego pet obenem.
Člen 28.
Glasovanje se začne ob času, ki je označen v volilnem razglasu, in traja do časa, ki je določen v tem razglasu. Ko poteče, čas za glasovanje, določen v volilnem razglasu, se pripuste h glasovanju samo še oni volilci, ki so že bili takrat v sosednji sobi pri manjših ali na zaprtem dvorišču pri večjih podjetjih.
V podjetjih, kjer se obratuje z dvema ali več izmenami, se zavaruje delavcem, ki so zaposleni v dnevnih izmenah, potrebni čas za glasovanje tudi po njih končanem delu.
Člen 29.
Takoj po končanem glasovanju prešteje volilni odbor ovojnice, izročene z glasovnicami, ter vpiše ugotovljeno stanje v svoj zapisnik. Potem prešteje glasovnice, izročene za poedine kandidatne liste, ter prav tako vpiše uspeli v svoj zapisnik.
Člen 30.
Ko se ugotavlja volilni uspeh, je treba postopati tako-le: Glasovi, oddani za vsako poedino listo, se obenem seštejejo. Dobljena vsota- se razdeli s tolikim številom, kolikor se voli skupno zaupnikov v dotičnem podjetju. Tako dobljeni količnik je volilni količnik. Potemtakem dobi vsaka volilna lista toliko mandatov ali zaupnikov in njih namestnikov, koli-korkrat je volilni količnik v številu dobljenih glasov vsake liste, če bi na ta način število mandatov delavskih in nameščenskih zaupnikov ne bilo popolnoma dodeljeno, se dodele ostali mandati zaporedoma onim listam, ki imajo največji ostanek.
Če so ostanki enaki, odloči žreb, kateri listi naj pripadejo neclodeljeni mandati.
Člen 31.
Mandati se dodeljujejo na poedine| kandidate poedinih kandidatnih list po vrsti, v kateri so ti kandidati vpisani v dotično kandidatno listo.
V podjetjih, kjer je zaposlenih poleg delavcev, 10 ali več nameščencev, se mora dodeliti, če ni odpadel izmed tako dodeljenih mandatov vsaj eden na predstavnike nameščencev, iz one kandidatne liste, ki je dobila največ glasov, zadnji mandat, ki ji pripada v dotični listi, prvoimenovanemu nameščencu.
Če je kdo izvoljen na več kandidatnih listah, mora sam izjaviti volilnemu odboru, na kateri listi se smatra za izvoljenega.
Člen 32.
O uspehu izvršenega glasovanja- mora sestaviti volilni odbor takoj zapisnik ter konstatirati v njem:
1. ) skupno število ovojnic, ki so jih oddali volilci;
2. ) skupno število pravilnih glasovnic, ki so jih oddali vsi volilci;
3. ) število glasov, ki so bili oddani za poedine kandidatne liste;
4. ) volilni količnik in število mandatov, ki odpadajo na poedine kandidatne liste;
5. ) število glasovnic, ki so bile kot nepravilne zavrnjene;
6. ) imena izvoljenih delavskih in nameščenskih zaupnikov.
Ta zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora, overovita pa ga odposlanca inspekcije dela in pristojne delavske zbornice.
Člen 33.
Ko je volilni odbor ugotovil uspeh volitev, mora o tem takoj obvestiti izvoljene osebe ter jim izdati pismeno potrdilo.
Če izvoljeni zaupnik v treh dneh od dne, ko se mu je vročilo pismeno potrdilo-, ne odkloni izvolitve, se smatra, da jo je sprejel; drugače pa pokliče volilni odbor na, njegovo 'mesto ustreznega namestnika z iste kandidatne liste.
Člen 34.
Volilni odbor mora sestaviti listo izvoljenih zaupnikov ter jo najkesneje v petih dneh, ko se je
sestavil in podpisal zapisnik o izvršenem glasovanju, razgrniti na onih mestih v podjetju, kjer je bil prej objavljen volilni razglas.
Poleg tega, mora vročiti odbor v istem roku en izvod dotične liste lastniku podjetja, enega pa z vsemi zapisniki in ustreznimi spisi vred pristojni inspekciji dela na vpogled.
Prav tako mora obvestiti o vsem tem pismeno tudi pristojno delavsko zbornico.
Člen 35.
Volitev ne velja:
a) če so se prekršili bistveni predpisi zakona o zaščiti delavcev;
b) če so se pripetile med vohtvijo činjenice, glede katerih obstoje dokazi, da so vplivate škodljivo na pravilni razvoj volitve, kakor: grožnje, nasilja, podkupovanje vo-lilcev z alkoholom, denarjem itd.
Člen 36.
Zoper nepravilnosti med volitvijo se smejo prizadeti volilci in pristojna delavska zbornica pritožiti po volilnem odboru najkesneje v osmih dneh od dne, ko se je volitev izvršila, na pristojno inspekcijo dela; če so utegnile te nepravilnosti vplivati na uspeh volitev, jo inspekcija dela tudi razveljavi. Zoper rešitev pristojne inšpekcije* dela ni pritožbe.
Če se vloži pritožba, mora izdati pristojna inšpekcije dela svojo rešitev v osmih dneh od dne, ko jo je prejela. Če tega ne stori, se smatra pritožba za zavrnjeno.
Člen 37.
če bi kdo izmed članov volilnega odbora zaradi vplivanja na volilni uspeh glasoval za sklep, ki bi očigledno nasprotoval zakonu o zaščiti delavcev ali tem navodilom, kaznuje pristojna inspekcija dela na pritožbo prizadetih oseb, ko je ugotovila obstoj tega dejstva, take člane volilnega odbora z izgubo pasivne volilne pravice za tri leta in z izključitvijo, da bi bili člani volilnega odbora; zoper to odločbo se smejo pritožiti kaznovani člani volilnega odbora v osmih dneh na ministrstvo za socialno politiko.
Člen 38.
Kolikor so delavske zbornice po teh navodilih poklicane, sodelovati pri volitvah delavskih in nameščenskih zaupnikov, morajo to nemudoma storiti i kakor tudi prepustiti volilnemu odboru ves potrebni volilni material.
Člen 39.
Vse stroške, ki izvirajo iz volitev delavskih in nameščenskih zaupnikov in njih namestnikov, trpi pristojna delavska zbornica.
Člen 40.
Zoper delodajalce, ki se ne bi ravnali po odredbah teh navodil ali ki bi postopali zoper ta navodila, morajo ukreniti pristojne inšpekcije dela ono, kar je navedeno v drugem odstavku člena 23. zakona o inspekciji dela.
Člen 4K
Vse denarne kazni, določene z odredbami prednjega člena teh navodil, se izrekajo v korist fonda za zaščito delavskih in nameščenskih zaupnikov pri pristojni delavski zbornici; upravljati se morajo po pravilniku, ki ga izda o tem prizadeta zbornica in ki ga odobri ministrstvo za socialno politiko.
Člen 42.
Vse oblastne inspekcije dela se morajo strogo ravnati po teh navodilih.
Člen 43.
Ta navodila veljajo od dne, ko se razglase v «Službenih Kovinah».
V Beogradu, dne 23. decembra 1927.;
Z. R. br. 11.979/IV.
Minister za socialno politiko:
dr. Gosar s. r.
4.
Na podstavi § 116. zakona o zaščiti delavcev predpisujem ta-le
Poslovnik
o delovanju delavskih in nameščenskih _______ zaupnikov.*
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata, i Slovenaca» z dne 29. decembra 1927., št. 296/LXXXIII.
I. Konstituiranje zaupnikov.
Člen 1.
Predsednik volilnega odbora mora pozvati v treh dneh, ko postanejo volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov izvršne, pismeno vse izvoljene zaupnike na sejo, da prevzamejo svoje dolžnosti.
Na tem sestanku izvolijo posebe tako delavski kakor tudi nameščenski zaupniki, in sicer če so v vsaki kategoriji najmanj po trije, vsak izmed sebe svojega staroj šino in tajnika; če pa so v kategoriji manj nego trije zaupniki, izvolijo ti vsi skupaj svojega starejšino in tajnika.
Če predsednik volilnega odbora ne bi postopal tako, kakor je zgoraj določeno, se konstituirajo izvoljeni zaupniki po poteku tridnevnega roka sami.
Člen 2.
Prav tako izvolijo tudi zaupniki v podjetjih, ki so sestavljena iz več samostalnih oddelkov, če voli vsak tak oddelek najmanj tri zaupnike, iz vsakega oddelka svojega starejšino. Če je število izvoljenih zaupnikov za enega izmed teh oddelkov manjše nego tri, izvolijo vsi ti zaupniki skupaj svojega starejšino.
Kadar se pretresajo vprašanja, ki se tičejo vseh oddelkov, se smatrajo ti starejšine za odposlance zaupnikov poedinih oddelkov dotičnega podjetja.
Ti odposlanci ali starejšine zaupnikov poedinih oddelkov dotičnega podjetja izvolijo za ta primer svojega starejšino izmed sebe z večino glasov.
Člen 3.
Na to sejo mora poklicati predsednik volilnega odbora tudi lastnika podjetja ali delodajalca, ki ji sme prisostvovati osebno ali pa poslati svojega zastopnika.
Člen 4.
Ko se izvoli starejšina, zaupnikov in se zaupniki konstituirajo, mora starejšina d tem tudi pismeno obvestiti lastnika ali delodajalca dotičnega podjetja, pristojno inspekcijo dela in pristojno delavsko zbornico ter jim priobčiti tudi imena izvoljenih zaupnikov.
II. Naloga zaupnikov.
Člen 5. ■
Dela-vski zaupniki imajo to-le nalogo:
a) delujejo na zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavcev, zaposlenih v podjetjih, ki so navedena v § 1. zakona o zaščiti delavcev;
b) vplivajo na vzdrževanje dobrih odnošajev med delavci in njih delodajalci;
c) sodelujejo pri pripravljanju in izdelovanju kolektivnih delovnih pogodb med delavci in delodajalci;
č) skrbe, da se delodajalci in delavci strogo drže vseh kolektivnih in individualnih delovnih pogodb;
d) posredujejo med delavci in delodajalci v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti pa v onih, ki se tičejo dnevnih mezd (plač), da. se poravnavajo taki spori izlepa; kjer se jim to ne bi posrečilo in kjer bi zaradi tega pretila stavka, morajo zahtevati zaupniki posredovanje državnih pristojnih oblastev;
e) posredujejo pri določanju akordnih tarif, povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami, ob sodelovanju delavskih profesionalnih organizacij in delodajalcev, istotako posredujejo pri deljenju akordnega dela;
f) stremijo za tem, da se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisujejo zakonodajna in administrativna oblastva za zaščito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja, ter obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstvena oblastva v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabljanje veljavnega zakonodajstva o zaščiti delavcev;
g) stremijo za tem, da se vzdržuje v podjetjih red in disciplina;
h) podpirajo delavce in delodajalce z nasveti ob izstopu iz dela ali odpustu delavcev iz obrata in stremijo za tem, da se izvestni spori, ki so v zvezi s tem, poravnavajo izlepa;
i) sodelujejo po možnosti pri upravi raznih delavskih humanitarnih naprav (zadrug raznih vrst, raznih društev za medsebojno podpiranje itd.), in sicer po navodilih ministrstva za socialno politiko;
j) vročajo delodajalcem vloge za izboljšavo organizacije dela v podjetjih.
III. Delovanje zaupnikov.
Člen 6.
Delovanje delavskih in nameščenskih zaupnikov je posredniško-pomirjevalnega značaja.
Delavski in nameščenski zaupniki ne smejo sprejemati v obrat in Odpuščati delavcev in nameščencev iz obrata; tudi ne smejo določati dnevnih mezd ali akordnih cen za delavce. V teh stvareh smejo samo posredovati.
Ölen 7.
Prošnje in pritožbe poedinih delavcev (nameščencev) sprejemajo poedini zaupniki ter jih oddajajo svojemu starejšim, ki obvešča o njih, čim utegne, prizadetega delodajalca ter vselej ukrene, česar je treba. -
Člen 8.
Starejšina delavskih zaupnikov je zakoniti predstavnik delavcev v podjetju, v katerem je izvoljen.
Starejšina in tajnik podpisujeta v imenu delavcev, zaposlenih v dotičnem podjetju, vse vloge, naslovljene na lastnika podjetja ali na- pristojna ob-lastva.
Člen 9.
Če starejšina zaupnikov ne bi uspel v svojih intervencijah ali če bi pretila zbog* nepopustljivosti bodisi delavcev, bodisi delodajalcev nevarnost stavke ali izpora, mora starejšina o tem nujno obvestiti pristojno inspekcijo dela ter zahtevati od nje intervencijo, da se ta nevarnost odvrne.
Med stavko ali izporom ne sme starejšina zaupnikov, dokler stavke ali izpora ni konec, nastopati niti kot govornik, če bi namerjal s svojimi govori zavleči nastali spor, niti kot vodja stavke v dotičnem podjetju.
Člen 10.
Starejšina delavskih in nameščenskih zaupnikov mora imeti najmanj enkrat na mesec s svojimi zaupniki skupen sestanek.
Sestanke sklicuje starejšina zaupnikov ustno ali pismeno, kadar se pokaže potreba ali kadar jih pismeno zahteva tretjina izvoljenih zaupnikov.
Sestanke mora sklicevati starejšina, zaupnikov tudi na zahtevo pristojne inspekcije dela.
Sestanek se sme vršiti vselej, kadar sta na njem prisotni dve tretjini izvoljenih zaupnikov.
Sestanki se smejo vršiti v podjetju samem, če dado lastniki podjetij zaupnikom na razpolago potreben lokal; drugače pa se vrše tudi izven dotič nega podjetja.
Člen 11.
Na 'sestankih se pretresajo vsa tekoča vprašanja, ki spadajo v njih področje po odredbah zakona ■> zaščiti delavcev in po navodilih za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov.
Če so se izvolili posebni delavski in nameščenski zaupniki, vrše svoje posle posebe; glede onih vprašanj in poslov, ki se tičejo enih in drugih, pa imajo vsi zaupniki skupno sejo, v kateri izvolijo za ta primer svojega starejšino z navadno večino glasov.
Člen 12,
Zaupniki sklepajo v sejah polnoveljavno z nad-polovično večino glasov prisotnih zaupnikov. Starejšina glasuje poslednji. Ob enaki porazdelitvi glasov odloča starejšinov glas.
Tajno glasovanje z listki se vrši, kadar sklepajo zaupniki o ustavitvi dela v dotičnem podjetju ali kadar to zahteva eden izmed zaupnikov.
Člen 13.
V zapisnikih, ki se morajo voditi o sklepih za-upniških sestankov, mora biti vselej vpisana vsebina sklepa, storjenega na teh sestankih, in s koliko glasov je bil ta sklep storjen.
Zapisnike podpisujeta starejšina in tajnik.
Overovljen prepis teh zapisnikov mora pošiljati starejšina na zahtevo pristojni inšpekciji dela in delavski zbornici.
Člen 14,
opravičene koristi, se sme pritožiti na pristojno inspekcijo dela, ki preizkusi okolnosti, v katerih je bil omenjeni sklep storjen; če ugotovi, da krši koristi prizadete skupine, sme ta sklep tudi razveljaviti.
Zoper tako odločbo pristojne inšpekcije dela se sme nezadovoljna stranka v 14 dneh pritožiti na ministrstvo za socialno politiko, čigar odločba je izvršna.
člen 16.
če se delavske humanitarne naprave eventualno udeležujejo pri dotičnem podjetju, kakor: društva za medsebojno podpiranje, zadruge in druge naprave za oddajanje živil in drugih predmetov, stanovanj itd., odrede v upravo takih naprav vsi zaupniki samo potrebno število svojih odposlancev, in sicer po vrsti in velikosti dotične naprave.
če se zgode v funkcioniranju teh naprav nepravilnosti, morajo poslati zaupniki pristojnemu državnemu nadzorstvenemu oblastvu vlogo o tem.
Člen 17.
Delavski zaupniki ne dobivajo za svoje delo nobene plače ali nagrade.
Svojo dolžnost opravljajo, kadarkoli je to mogoče, izven določenega delovnega časa.
Kolikor pa se mora vršiti njih delovanje po naravi njim odrejenega področja ob delovnem času, ne smejo smatrati delodajalci časa, prebitega v prednjem delovanju, za čas, ki bi ga prebili delavski zaupniki izven podjetja, in torej tudi ne smejo zaradi tega ničesar odtezati od njih dnevnih mezd. Pri delavskih zaupnikih, ki se plačujejo od kosa, jim morajo vračuniti lastniki podjetij čas, ki ga prebijejo v prednji dolžnosti, dokler traja delovni čas v podjetju, kot efektivno delo v podjetju ter jim ga nagraditi v razmerju njih povprečnega normalnega zaslužka.
Člen 18.
če se izprazni mesto delavskega ali nameščen-skega zaupnika, se vpokliče, da ga popolni, ustrezni namestnik z iste kandidatne liste. Ta popolnitev se mora izvršiti najkesneje v 14 dneh od dne, ko se je dotično mesto izpraznilo.
Člen 19.
Delovanje delavskih in nameščenskih zaupnikov je pod nadzorstvom pristojne inspekcije dela.
Inšpektorji dela se morajo, ko pregledujejo podjetja, obveščati o njih delovanju ter izdajati potrebna navodila in potrebne naredbe za čim pravilnejše izvrševanje njih dolžnosti; zaupniki pa se morajo strogo ravnati po danih navodilih in naredbah.
Člen 20.
O sporih, ki nastajajo med samimi delavci podjetja ali med delavci in njih delodajalci, in sicer v zvezi s poslovanjem zaupnikov, odločajo pristojne inspekcije dela ali ministrstvo za socialno politiko.
Člen 2,1.
Delodajalci ne smejo odpuščati niti preganjati delavskih in nameščenskih zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja njih dolžnosti po odredbah zakona o zaščiti delavcev in navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov.
Člen 22.
Vse spise, ki se nanašajo na njih delovanje, morajo hraniti zaupniki v svojem arhivu ter jih oddati zaupnikom, ki stopijo na njih mesto.
IV. Končne odredbe.
Člen 23.
Starejšine delavskih in nameščenskih zaupnikov morajo predložiti koncem vsakega leta pristojni inspekciji dela pismeno poročilo o svojem delovanju.
V teh poročilih morajo biti po možnosti navedeni vsi važnejši dogodki, ki posezajo v področje zaupnikov, in uspeh njih delovanja. Zlasti morajo obsezati ta poročila čim točnejše podatke o številu zaposlenih delavcev in nameščencev, njih starosti, spolu, zakonskem stanju, številu otrok (rodbinskih članov), plačah in dnevnih mezdah (največjih in najmanjših), stanju naprav, ki služijo za podpiranje delavcev in nameščencev, kakor: kuhinj, konsumnih zadrug, stanovanj, čitalnic itd.
Vsi stroški, združeni z delovanjem delavskih in nameščenskih zaupnikov, obremenjajo pristojno delavsko zbornico.
Člen 24.
Ta pravilnik velja tako za delovanje delavskih in nameščenskih zaupnikov in njih namestnikov, izvoljenih po odredbah navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudi za delovanje onih, ki se izvolijo po sporazumu.
Člen 25.
Ta poslovnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Člen 15.
Če se zdi skupini delavskih ali nameščenskih zaunpikov, da se s sklepom, ki se enako tiče delavcev in nameščencev, v znatni meri prekršene njene
V Beogradu, dne 23. decembra 1927.;
Z. R. br. 11.980/IV.
Minister za socialno politiko:
dr. Gosar s. r.
5,
Na podstavi člena 3. zakona o izplačevanju vojne škode in člena 2, pravilnika za izplačevanje kuponov, amortiziranih obveznic in izžrebanih dobitkov loterijske 21/&%ne državne rente za vojno škodo predpisujem ta-le
Načrt
za četrto amortizacijo obveznic loterijske 21/2°/0ae državne rente za vojno škodo za proračunsko leto 1927./1928.*
I.
Po podatkih, ki jih je predložila uprava za vojno škodo skladno s členom 9. zakona o izplačevanju vojne škode generalni direkciji državnih dolgov, se je natisnilo skupaj 4600 serij, odnosno 4,600.000 obveznic po 1000 Din v skupnem nominalnem znesku
4.600,000.000 Din.
Od tega števila natisnjenih obveznic se. je izročilo upravi za vojno škodo 4,500.000 obveznic za porazdelitev med osebe, ki imajo po členu 10. omenjenega zakona pravico, svoje izvršne razsodbe zamenjati za te obveznice. Ostanek natisnjenega števila obveznic, t. j. 100.000 obveznic, se je pridržal pri generalni direkciji državnih dolgov in pri tej se hranijo tudi sedaj kot nerazdane obveznice.
Od prejetega števila obveznic je vrnila uprava za vojno škodo generalni direkciji državnih dolgov 2098 obveznic, ki so bile amortizirane z doslej opravljenimi žrebanji ter so se na dan žrebanja zatekle pri njej kot nerazdane. Te obveznice, kot nerazdane, ne spadajo v amortizacijo (glej točko 2. člena V. tega načrta) in so kot take začasno razveljavljene. Torej je pri generalni direkciji državnih dolgov poleg 100.000 obveznic, omenjenih v prednjem odstavku, še 2098 obveznic, za kolikor manj jih je pri upravi za vojno škodo.
Razsodbe so se zamenjavale za obveznice v letu 1924. do dne 1. novembra istega leta, v letu 1925. do dne 10. decembra istega leta, v letu 1926. do dne 25. decembra istega leta, v letu 1927. pa prav tako do dne 25. decembra tega leta. Izdajanje obveznic se ustavi začasno vsako leto tekom meseca decembra, da se more ugotoviti stanje tega dolga in po tem izdelati amortizacijski načrt, po katerem naj se izvrši žrebanje za amortizacijo in za dobitke.
Od natisnjenih 4,600.000 obveznic se je izdalo oškodovanim državljanom v zameno za izvršne razsodbe nastopno število obveznic: leta 1924. 3,983.799 obveznic v nominalnem znesku .... 3.983,799.000 Din;
leta 1925. 272.093 obveznice v nominalnem znesku .... 272,093.000 Din;
leta 1926. 44.019 obveznic v
nominalnem znesku................. 44,019.000 Din;
leta 1927. 154.307 obveznic v nominalnem znesku .... 154,307.000 Din.
Od začetka zamene do dne 31. decembra t. 1. se je izdalo skupaj obveznic v nominalnem znesku . . ......................... 4.454,218.000; Din.
Pri generalni direkciji državnih dolgov in pri upravi za vojno škodo je ostalo nerazdanih obveznic 145.782 v nominalnem znesku 145,782.000 Din.
Skupni dolg se je proti obveznicam, izdanim do konca tega leta v nominalnem znesku . . . 4.454,218.000 Din,
zmanjšal v proračunskih letih
1924./1925., 1925./1926. in 1926./
/1927., in sicer:
a) za nominalni znesek obveznic,
ki se smatrajo po členu 3. zakona o izplačevanju vojne
škode za amortizirane, z . . 51,131.000 Din,
b) za nominalni znesek obveznic, ki so bile amortizirane z žrebanjem za amortizacijo in ki
se izplačujejo po nominali, s . 73,163.000 Din,
c) za nominalni znesek poedinih obveznic, ki so zadele dobitek in ki so bile s tem amortizi-
rane, s....................... 562.000 Din,
skupaj za 124,856.000 Din.
Potemtakem znaša po odbitku amortizacije, izvršene v treh predhodnih proračunskih letih, ta dolg dne 31. decembra 1.1. nominalnih 4.329,362.000 Din.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. decembra 1927., št, 298/LXXY.
Pripomba 1. Število obveznic, izdanih v letih 1924., 1925. in 1926., ki so izkazane v tem načrtu, se ne ujema s števili, navedenimi v prejšnjih načrtih za proračunska leta. 1924./1925., 1925./1926. in 1926./1927. iz nastopnih razlogov:
a) ker niso mnoga občinska sodišča (opštinski sudovi) vrnila nerazdanih obveznic o pravem času, t. j. pred dnem 31. decembra 1924., odnosno 1925. in 1926., nego šele po sestavi amortizacijskega načrta, tako da so te obveznice izkazane v prejšnjih načrtih za razdane, kar pa dejanski niso.
Da se ne bi stanje dolga, izkazano v amortizacijskem načrtu za dotično leto kakor doslej menjalo v prihodnjih amortizacijskih načrtih zaradi malomarnosti občinskih sodišč (opštinskih sudov) in da se ne bi s tem oteževal generalni direkciji državnih dolgov obračun s fondom vojnih invalidov, ki se mu mora po zakonu izročiti vrednost vseh nevnovčenih kuponov, sem odločil: Ko se ugotavlja, koliko je bilo v tem letu izdanih obveznic 2:1A%ne loterijske državne rento za vojno škodo, je treba vzeti v poštev zneisek obveznic, ki so bile izkazane v prejšnjih letih kot izdane in ki se sedaj vračajo upravi za vojno škodo po pripombah krajevno kontrole; za toliko manj pa naj se izkaže v tem letu povečani dolg države po tej renti;
b) ker so se izdajale na podstavi člena 1. zakona o izpremembah člena 12. zakona o izplačevanju
• vojne škode, sklenjenih dne 6. avgusta 1925., osebam, ki so dobile posojilo, leta 1925., 1926. in 1927. obveznice z vsemi kuponi, t. j. tudi s kuponom št. 1, odnosno št. 2, tako da se morajo smatrati obveznice za izdane v prejšnjih letih. Pripomba 2. Tukaj izkazani nominalni znesek obveznic, amortiziranih z žrebanjem, se nekoliko razlikuje od zneskov, izkazanih v predhodnih amortizacijskih načrtih za proračunska leta 1924./1925., 1925./1926. in 1926./1927. Razlika izvira odtod, ker se v načrtu določa, da se bo vseli 1000 obveznic dotične serije, ki se izžreba pri prihodnjem žrebanju, amortiziralo šele takrat. Vendar pa se redno dogaja, da so poedine številke obveznic te serije amortizirane že v prejšnjih letih ali v samem tem letu po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode ali pa so med obveznicami, ki še niso razdane, ali med onimi, ki so zadele dobitek pri enem izmed prejšnjih žrebanj za dobitke. (Glej člen V. tega načrta.)
Pripomba 3. Leta 1927. je bilo izdanih v zameno za izvršno razsodbo o priznanem povračilu škode:
a) po členu 1. zakona o izplačevanju vojne škode oškodovanim osebam in napravam v Srbiji in Orni gori po odbitku 2496 obveznic, vrnjenih na podstavi pripomb krajevne kontrole (pripomba 1. pod a), obveznic v nominalnem znesku ....
b) po členu 30. zakona o izplačevanju vojne škode oškodovancem, ki so živeli ali žive vzdolž bojišča proti Srbiji in Črni gori in ki so se jim začele izdajati obveznice v tem letu na podstavi uredbe o izplačevanju vojne škode, razglašene v «Službenih Kovinah» z dne 6. aprila 1927., št. 77/XVII, obveznic v nominalnem znesku ....
skupaj . .
n.
Za nabave blaga, izvršene na račun reparacij po mirovnih pogodbah iz držav, obsojenih na povračilo vojne škode, je prejela uprava za vojno škodo v tem letu 5197 obveznic v nominalnem znesku .
Od zapadlih kavcij v obveznicah vojne škode se je prejelo 4730 obvoznic v nominalnem znesku .
Od ministrstva pravde —< oddelka za sekvestre — se je prejelo kot izplačilo posojil, ki so se dobila iz sekvestriranih posestev in so znašala manj nego 5000 Din, skladno z izpremembo člena 12. zakona o izplačevanju vojne škode in z odločbo ministrskega svetal D. br. 955 z dne'16. aprila 1'926.,
171 obveznic v nominalnem znesku To se nanaša na osebe, ki so jim izdala občinska sodišča (apštin-
ski sudovi) zoper člen 12. zakona o izplačevanju vojne škode iz nepoučenosti obveznice v zameno za izvršne razsodbe, ne glede na posojilo, ki so ga prejele te osebe prej v denarju iz sredstev, dobljenih s sekvestriranih posestev; ali drugače, za obnovitev svojih poškodovanih posestev ali obratovalnic in ki ga plačujejo sedaj v obveznicah.
Skupaj sc je prejelo do konca meseca decembra. 1927. takih obveznic, ki spadajo po členu 3. in členu 12. zakona o izplačevanju vojne škode v amortizacijo, in od zapadlih kavcij 10.098 v nominalnem znesku........................... 10,09.000 Din.
Po proračunu za leto 1927./
/1928. je določen za anuitetno službo loterijske 2y2:%ne državne rente za vojno škodo v partiji 50., poziciji 8., kredit, in sicer:
za obresti...................... 110,000.000 Din,
za amortizacijo................. 24,000.000 Din,
skupaj
34,760.000 Din;
119,547.000 Din,
154.307.000 Din.
5,197.000 Din.
4,730.000 Din.
171.000 Din.
. 134,000.000 Din.
Ker je bilo izdanih do dne 31. decembra 1.1. skupaj 4,454.218 obveznic, od katerih jih je bilo do gorenjega roka amortiziranih 124.855 v prejšn jih letih, 10.098 pa v tem letu po členih 3. in 12. zakona o izplačevanju vojne škode, kar tvori skupaj 134.954 obveznic, tako da se kupon št. 4 teh obveznic ne more predložiti v izplačilo, je treba vzeti za izplačilo kupona št. 4 v poštev samo 4,319.264 obveznic, za katerih izplačilo obresti je treba kredita...................' . . . 107,981.600 Din.
Če se od kredita, določenega s proračunom za izplačilo obresti te rente v proračunskem letu 1927./
/1928. v znesku................... 110,000.000 Din,
odbije vsota, potrebna za plačilo obresti od 4,319.264 obveznic, ostane kot prihranek od kredita, namenjenega za izplačilo obresti, . 2,018.400 Din.
Da pa se čim hitreje amortizira ta renta, sem odločil, v breme sub-pozicije, odrejene za izplačilo obresti, zvišati kredit, določen s proračunom v drugi subpoziciji partije 50., pozicije 8., proračuna za leto 1927./1928. kot amortizacijo,
za vsoto.......................... 2,000.000 Din,
poleg tega pa z virementom iz pozicije 2. iste partije, v kateri se bo dosegel ob izvrševanju proračuna izvesten prihranek, zvišati kredit za amortizacijo še za............. 1,000.000 Din.
. 107,981.600 Din,
iS tem se zviša kredit za amortizacijo te rentei za proračunsko leto 1927./1928. za skupno vsoto . . 3,000.000 Din.
Torej je treba po tem naknadno zvišanem kreditu 3,000.000 Din poleg 24,000.000 Din, odobrenih s proračunom, amortizirati pri januarskem žrebanju 1928. leta 27.000 obveznic v nominalnem znesku . 27,000.000 Din.
18.400 Din, kolikor jih ostane kot prihranek od kredita, namenjenega za izplačilo obresti, je treba rezervirati za eventualno naknadno izplačilo ku-
IV.
Žrebanje obveznic za amortizacijo se bo vršilo skladno s členom 2. zakona o izplačevanju vojne škode po serijah, t. j. vseh 1000 številk dotične serije od 1 do 1000.
Potemtakem se mora amortizirati z žrebanjem skupaj 27 celih serij.
V.
Ker pa je jako verjetno, da bodo izmed serij, ki se bodo s tem žrebanjem amortizirale, poedine številke obveznic:
1. ) med obveznicami, ki so se položile upravi vojne škode za nabave, izvršene na račun reparacij, tako da se smatrajo že po zakonu samem —- členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode -—■ za amortizirane (glej točko II. tega načrta in isto točko prvega, drugega in tretjega amortizacijskega načrta).
2. ) med obveznicami, ki še niso razdane, in
3. ) med obveznicami, ki so zadele dobitek pri prvem, drugem in tretjem žrebanju za dobitke,
se mora izžrebati namesto teh obveznic, kolikor znaša njih skupna vsota 1000 (t. j. kolikor obveznic tvori eno serijo), naknadno še toliko serij, kolikor bo ceiih serij.
če število teh obveznic ne doseže ene serije, t. j. 1000 obveznic, ali če preseže 1000 obveznic, toda. ne doseže prihodnjega tisoča, se ne vzame v poštev.
VI.
Žrebanje prvih 27 serij, odnosno 27.000 teh obveznic za amortizacijo (točka IV. tega načrta), se mora izvršiti dne 16. januarja 1928.
Naknadno žrebanje za amortizacijo, kolikor bi bilo zanje potrebno glede na predpis točke V. tega načrta, se mora izvršiti dne 21., odnosno dne 24. januarja 1928.
VII.
Žrebanje obveznic za dobitke se bo izvršilo skladno s členom 5. zakona o izplačevanju vojne škode po serijah in številkah.
Obveznice, ki se amortizirajo z žrebanjem v mesecu januarju 1928r, kakor tudi one, ki se smatrajo po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode za amortizirane, ne igrajo na dobitke.
vm.
Dobitkov je 188.
Ker je.leto 1928. sodo leto, so dobitki skladno s o izplačevanju vojne škode ti-le:
členom 5. zakona
1 dobitek
2 dobitka 5 dobitkov
10 dobitkov 20 dobitkov 50 dobitkov 100 dobitkov
po
po
po
po
po
po
1,000.000 Din
500.000 Din
200.000 Din
100.000 Din
50.000 Din
20.000 Din
10.000 Din
188 dobitkov
1,000.000 Din. 1,000.000 Din. 1,000.000 Din. 1,000.000 Din. 1,000.000 Din. 1,000.000 Din,
1.000. 000 Din.
7.000. 000 Din.
skupaj
Zgoraj omenjene dobitke zadenejo obveznice po vrsti, kakor se izžrebajo.
Predpisi točke V. tega načrta veljajo tudi za žrebanje dobitkov.
Žrebanje obveznic za dobitke se prične dne 15. februarja 1928., naknadno pa dne 21., odnosno dno 23. februarja 1928., kolikor bi bilo potrebno, čp zadene katerega izmed dobitkov že amortizirana ali nerazdana obveznica ali obveznica, ki je prej zadela dobitek.
X.
Na podstavi pooblastitve po členu 12. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925. se je natisnilo poleg 4,600.000 ob-
pona št. 4 onim osebam, ki se jim prizna pravica do veznic, omenjenih v točki I. tega načrta, še 287.221
vnovčitve tega kupona pozneje po izpremenjenih odredbah člena 12. zakona o izplačevanju vojne škode.
Potemtakem se bo amortiziralo za proračunsko leto 1927./1928.:
1. ) v obveznicah, ki se smatrajo
po členih 3. in 12. zakona o izplačevanju vojne škode za amortizirane, in od zapadlih kavcij v nominalnem iznesku,.................
2. ) v obveznicah, ki se morajo
amortizirati z žrebanjem, v nominalnem znesku....................... 27,000.000 Din,
3. ) v obveznicah, ki zadenejo
dobitke,............................... 188.000 Din,
skupaj obveznic v nominalnem znesku............................. 37,286.000 Din.
10,098.000 Din,
obveznic po nominalnih 5000 Din in 158.509 obveznic po nominalnih 10.000 Din.
Te obveznice so se natisnile edino zato, da se olajša promet tega papirja in njegova služba, tako da se morejo uporabiti samo za zameno in žrebanje izdanih obveznic po nominalnih 1000 Din.
Na podstavi člena 2. naknadno izdanega pravilnika, kako se dajo v promet te obveznice, je doslej generalna direkcija državnih dolgov:
a) pri svoji blagajni vzela iz obteka 116.065 obveznic po 1000 Din ter zamenjala ustrezno nominalno vrednost 116,065.000 Din za 4679 obveznic po 5000 Din in za 9267 obveznic po 10.000 Din; in
b) izročila upravi za vojno škodo novih obveznic, in sicer: 10.903 obveznic po 5000 Din in 16.914 obveznic po 10.000 Din v nominalnem znesku
223,655.000 Din zaradi izplačila oškodovanim osebam v zameno za izvršne razsodbe o priznanem povračilu škode.
Po poročilu uprave za vojno škodo je ostalo od prejete gorenje količine nerazdanih obveznic za vsoto nominalnih 37,675.000 Din.
Torej se je dalo doslej v obtek skupaj 13.391 obveznic po 5000 Din in 23.509 obveznic po 10.000 Din.
V nominalnem znesku 339,720.000 Din se jo uničilo ustrezno število izžrebanih obveznic, ki se glase na nominalnih 1000 Din.
Če zadene dobitek obveznica, katere številka spada v pet, odnosno deset številk, ki jih nosijo nove obveznice po nominalnih 5000 Din, odnosno po 10.000 Din, je smatrati za amortizirano samo ono obveznico, katere številka je zadela dobitek. Ostale štiri, odnosno ostalih devet obveznic, katerih številke spadajo v obveznico nominalnih 5000 Din, od nosno 10.000 Din, je smatrati za neamortizirane.
Ob izplačilu dobitka se izdado lastniku take obveznice nove obveznice po nominalnih 1000 Din in 5000 Din, ki morajo nositi številke neamortiziranih obveznic.
Po tem četrtem amortizacijskem načrtu za proračunsko leto 1927./1 9 2 8.
Določeno
za obresti od kupona št. 4 . . . 107,981.600 Din,
za amortizacijo v gotovini . . . 27,000.000 Din,
za dobitke.......................... 7,000.000 Din,
skupaj . . 141,981.600 Din.
Amortizaciji v gotovini . . . 27,000.000 Din
se dodaja:
a) vrednost obveznic, amortiziranih po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode, .... 10,098.000 Din,
b) vrednost obveznic, na katere se
izžrebajo dobitki, .... 188.000 Din.
Skupaj se bo amortiziralo v proračunskem letu 1927./1928. obveznic v nominalni vrednosti . . 37,286.000 Din.
Nevnovčeni kuponi in izžrebani dobitki zastarajo v enem letu, nevnovčene amortizirane obveznice pa v petih letih v korist fonda vojnih invalidov. Razlika, ki se pokaže po roku zastaranja med določenimi in izplačanimi vsotami, se vloži v omenjeni
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
S 17/26—21. 100
Odprava konkurza.
Prezadolženka: Eliza Serak, trgovka v Konjicah.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. ß 17/26—2 o imovini te prezadolženke, je po § 139... k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju.
dne 21. decembra 1927.
S 9/27—12. 101
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Kmetijsko in konzumno društvo, z. z o. z. v Šmarju pri Jelšah.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 9/27—2 o imovini tega prezadolženca, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, dne 24. decembra 1927.
XI.
Pregled o izplačilu kuponov, obveznic, amortiziranih z žrebanjem, in izžrebanih dobitkov:
Po prvem amortizacijskem načrtu za proračunsko leto 19 24./19 2 5.
Določeno Izplačano
Din Din
za obresti od kupona št. 1 98,896.300 95,950.550,
za amortizacijo v gotovini
po prvem žrebanju' . 19,567.000 18,693.000,
za dobitke po prvem žre-
banju 3,500.000 3,070.000,
skupaj . . 121,963.300 117,713.550.
Amortizaciji v gotovini . . . 19,567.000 Din
se dodaja:
a) vrednost obveznic, amortizira-
nih po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode, . . . 27,947.000 Din,
b) vrednost amortiziranih obveznic, na katere so se izžrebali
dobitki,.................. 186.000 Din,
skupaj leta 1924./1925. amortiziranih obveznic v nominalni vrednosti ............................ 47,700.000 Din.
Po drugem amortizacijskem načrtu za proračunsko leto 1925./1 92 6.
Določeno Izplačano
Din Din
za obresti od kupona št. 2 104,921.225 102,328.500, za amortizacijo v gotovini
po drugem žrebanju . 25,846.000 24,216.000,
za dobitke po drugem žrebanju ..................... 7,000.000 6,050.000,
skupaj . 137,767.225 132,594.500.
Amortizaciji v gotovini . . . 25,846.000 Din se dodaja:
a) vrednost obveznic, amortiziranih po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode, .... 11,343.000 Din,
b) vrednost obveznic, na katere so
se izžrebali dobitki, . . . •______188.000 Din,
skupaj leta 1925./1926. amortiziranih obveznic v nominalni vrednosti ............................ 37,377.000 Din.
Po tretjem amortizacijskem načrtu za proračunsko leto 19 26./192 7.
Določeno Izplačano
Din Din
za obresti od kupona št. 3 105,074.825 96,406.625,
za amortizacijo v gotovini
po tretjem žrebanju . 27,750.000 25,716.000,
za dobitke po tretjem
žrebanju............. 3,500.000 3,155.000,
skupaj . . 136,324.825 125,277.625.
Amortizaciji v gotovini . . . 27,750.000 Din se dodaja:
a) vrednost obveznic, amortiziranih po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode, .... 11,841.000 Din,
b) vrednost obveznic, na katere so
se izžrebali dobitki, . . . •_____188,000 Din,
skupaj leta 1926./1927. amortiziranih obveznic v nominalni vrednosti .............................. 39,779.000 Din.
Imetnikom obveznic te 21/2%ne državne rente priporočam, naj izza dne 16. januarja 1928. ne prodado svojih obveznic, dokler se predhodno ne uverijo iz «Službenih Novin» in uradnih list, ki jih pošilja generalna direkcija državnih dolgov vsem občinskim sodiščem (opštinskim sudovom) in vsem finančnim upravam, da se njih obveznice niso amortizirale
Nc I 248/27—3. 92 3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Franca Trillerja, posestnika v Virmašah št. 38, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Okrajne hranilnice in peso-
T Cl^ ,I t ) - tl tl *
pri žrebanju dne 16., 21. in 24. januarja in o tem, ali | jilnice, r. z. z n. z. v Škofji Loki, št. 4912 na ime:
niso zadele dobitka pri žrebanjih dne 15., 21. in 23. februarja 1928.
Ministrstvo za finance,
generalna direkcija državnih dolgov, v Beogradu,
dne 30. decembra 1927.; D. br. 21.800.
Namestnik ministra za finance, minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
Marija Triller jeva iz Virmaš št. 38 in z vlogo, ki je znašala dne 1, januarja 1927. 790 Din 28 p.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne 24. decembra 1927., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L.
dne 28. decembra 1927.
----------------------
Razglasi velikega župana maribgrske oblasti.
E. br. 1660/8.
Razglas.
Zaradi korenite praktične izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu se priredita od dne 15. februarja do dne 15. novembra 1928. dva devetmesečna viničarska tečaja, in sicer pri državnih trtnih nasadih in drevesnicah
1. ) v Pekrah, pošta Limbuš, in
2. ) v Kapeli, pošta Slatina-Radenci.
V vsak tečaj se sprejme po deset mladeničev. Pouk je v prvi vrsti praktičen in le toliko tudi teoretičen, kolikor je to neizogibno potrebno za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, sadovnjaku, trsnici, drevesnici in vinski kleti.
Gojencem gre prosto stanovanje in brezplačna kmetiška hrana; poleg tega bodo dobivali mesečno po 100 Din na roko, da si oskrbe pranje perila in razne manjše potrebščine za telesno nego kakor tudi za snaženje obleke in obuvala.
V tečaj se sprejmejo viničarski in kmetiški mladeniči iz mariborske oblasti, ki so stari najmanj 16 in ne več nego 24 let ter so telesno dovolj močni za svojeročno opravljanje vseh opravil v vinogradniškem obratu.
Primerno kolkovanim prošnjam za sprejem je treba priložiti:
1. ) krstni list,
2. ) zdravniško izpričevalo,
3. ) nravstveno izpričevalo,
4. ) obvezo staršev, da pusto prosilca devet mesecev nepretrgoma v tečaju, in
5. ) odpustnico ljudske šole.
Tako opremljene prošnje naj izroče prosilci naj-kesneje do dne 1. februarja 1928. osebno upravniku državnega trtnega nasada v Pekrah ali Kapeli, kjer se pač žele udeleževati tečaja. O sprejemu v tečaj bodo prosilci obveščeni takoj po gorenjem roku.
Tečajniki dobe koncem tečaja izpričevala o doseženi sposobnosti za opravila v vinogradništvu in sadjarstvu.
V Mariboru, dne 31. decembra 1927.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
E 766/27—9. 24
Dražbeni oklic.
Dne 1. februarja 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Slatina, vi. št. 44.
Cenilna vrednost: 28.683 Din 5 p; najmanjši po-nudek: 19.122 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na'uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah,
dne 12. decembra 1927.
E 195/27—9. 31
Dražbeni oklic.
Na predlog Komercijalne banke v Ljubljani, zastopane po drju. Karlu Kuhlju, odvetniku v Ljubljani, bo dne 21. januarja 1 9 2 8. ob devetih pri podpisanem sodišču na podstavi sodno odobrenih pogojev dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Šmihel: 1.) vi. št. 444: stavbna parcela št, 13, hiša v Šmihelu s hlevom, svinjakom, kozolcem, vodnjakom in 3 zemljiške parcele, cenilna vrednost 25.820 Din, najmanjši ponudek 17.213 Din 34 p; 2.) vi. št, 489: 2 zemljiški parceli, cenilna vrednost 1200 Din, najmanjši ponudek 800 Din;
3. ) vi. št. 134: stavbna parcela, hiša v Klečeti št. 20 s podom, kaščo, hlevom, kletmi, 2 svinjakoma, vodnjakom in kozolcem in 15 zemljiških parcel,^ cenilna vrednost 19.110 Din, najmanjši ponudek 12.(40 Din;
4. ) vi. št. 136: 1 zemljiška parcela, cenilna vrednost 1500 Din, najmanjši ponudek 1000 Din.
K nepremičnini ad 1.) spadajo te-le pritekline:
1 konj, 1 krava, 2 voza, 1 gnojni koš, 1 lojtrnica,
2 kadi, 1 plug in 1 brana v skupni cenilni vrednosti 1060 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Žužemberku,
dne 10. decembra 1927.
P 101/27—2. 99
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dno 22. oktobra 1927., opr. št. L 4/27—7, je bil Anton La j h, konjač v Lasigovcih, prej stanujoč v Ljutomeru, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljena Ivana Lajh, posestnica v Ljutomeru.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
J ne 29. decembra 1927.
Vpisi v trgovinski register.
L Vpisale so se nastopne firme:
L Sedež: Kamnik.
Besedilo firme: Kladnik & Ko., družba z o. z.
Obratni predmet: trgovina z lesom in apnom na drobno in na debelo.
Družbena pogodba z dne 19. decembra 1927., št. 3916.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 190.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodji: Mihael Kladnik, posestnik v Kamniku, Graben št. 10, in Ferdo Novak, posestnik na Vrhpolju št. 25.
Pravico, zastopati družbo bi podpisovati firmo, imata oba poslovodji skupno, in sicer jo podpisujeta tako, da postavljata pod njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svoja podpisa.
Ljubljana, dne 27. decembra 1927.
2. Sedež: Ljubljana.
• Besedilo firme: Kobi & Meden, lesna industrijska in trgovska družba z o. z.
Obratni predmet: Družba se bavi z lesno trgovino in industrijo v vseh panogah ter nabavlja in 'jemlje v ta namen v zakup potrebne realitete vsake vrste.
Družbena pogodba z dne 26. septembra 1927.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 30.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodji: Jožko Kobi, lesni trgovec v Ljubljani, Ižanska cesta št. 22, in Anton Meden, veleposestnik v Begunjah pri ■Cerknici št. 36.
Družba ima enega ali več poslovodij, ki jih imenujejo družbeniki. Pogodbeno se določa, da bodita poslovodji družbe Jožko Kobi in Anton Meden, dokler sta družbenika. Družbo zastopa na zunaj posamezni poslovodja vedno samostojno, tudi čet sta dva ali če je več poslovodij. Firma se podpisuje tako. da postavlja pod njeno napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo poslovodja svojeročno svoj znak.
Ljubljana, dne 21. decembra 1927.
3. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Lampret in drug, družba z o. z.
Obratni predmet: komisijska trgovina z avtomobili in tehničnimi predmeti kakor tudi njih uvoz.
Družbena pogodba z dne 25. novembra 1927.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 30.000 Din ter je v goto-vini popolnoma vplačana.
Poslovodji: Rudolf Moran, zasebnik v Ljubljani, Pred škofijo št. 21, in Berta Lampret, trgovčeva soproga v Ljubljani, Nunska ulica št. 19.
Družbo zastopa sodno in izvensodno vsak poslovodja samostojno ter podpisuje za, firmo tako, da pristavlja njenemu napisanemu, s pečatnikom odtisnjenemu ali natisnjenemu besedilu svoj podpis.
Ljubljana, dne 27. decembra 1927.
4. Sedež: Logatec.
Besedilo firme: Hodnik & Vouk.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne
1.,junija 1926.
Družbenika: Franc Hodnik, h. št. 41, in Hubert Vouk, h. št. 54 —- oba posestnika in trgovca v Dolenjem Logatcu.
Za zastopanje je upravičen vsak družbenik samostojno.
Firma se podpisuje tako, da pristavlja njenemu Napisanemu, natisnjenemu ali štampOjiranemu besedilu Hodnik & Vouk eden izmed družbenikov svoj podpisni znak.
L j u b 1 j a n a, dne 27. decembra 1927.
5. Sedež: Maribor (Maistrova ulica št. 23).
Besedilo firme: Theseus, veletrgovina z drožami,
družba z o. z.
Obratni predmet: Družba izdeluje in razpečava droži, kemijsko-tehnične in kemijsko-farmacevtske kemikalije, zdravila, higienske in kosmetične izdelke in druge lekarniške potrebščine v tuzemstvu kakor tudi v inozemstvu, trguje s temi izdelki na svoje ime kakor tudi v komisiji, pridobiva in ukorišča patente in znamke te vrste potrebščin.
Družbena pogodba z dne 19. septembra 1927., posl. št. 801, sklenjena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 200.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Alojzij Sirak, lekarnar v Mariboru. Za zastopanje je upravičen poslovodja, ki podpisuje za družbo tako, da postavlja pod besedilo firme svoj podpis. Ce se postavi, dokler traja družba, več poslovodij, podpisujeta firmo kolektivno po dva poslovodji. Če se namestijo prokuristi, podpisuje firmo en prokurist skupno z enim poslovodjo ali pa jo podpisujeta dva prokurista. Prokuristi podpisujejo s pristavkom, ki označuje njih pro-kuro («p. p.»).
Ma'ribor, dne 9. decembra 1927.
6. Sedež: Spodnje Gorje.
Besedilo firme: I. Ulčar in drug, splošno kovaštvo, ključavničarstvo in vodovodne inštalacije,
družba z o. z.
Obratni predmet: Družba izdeluje splošne kovaške in ključaničarske predmete, izvršuje vodovodne instalacije, nabavlja sirovine in polsirovine, razpečava izdelke ter pridobiva nepremičnine, odnosno jih najema in jemlje v zakup v obratne svrhe.
Družbena pogodba z dne 29. novembra 1927.
Družba je ustanovljena za pet let.
Osnovna glavnica znaša 100.000 Din ter je z doneseno stvarno vlogo popolnoma krita.
Poslovodkinja: Frančiška Ulčar, rojena Stare, posestnikova in kovačeva žena v Spodnjih Gorjah št. 105.
Družbenika donašata v družbo kot stvarni vlogi vse skupno dobavljene kovaške in ključaničarske stroje in orodje, sirovine in izdelke, kar jih je v njiju hiši št. 105 v Spodnjih Gorjah; vrednost teh stvarnih vlog, sporazumno določena na podstavi inventarja, znaša 100.000 Din, od katerih odpada na vsakega družbenika kot osnovna vloga 50.000 Din.
Družba ima enega ali dva poslovodji. Za poslo-vodkinjo je pogodbeno določena družbenica Frančiška Ulčar, rojena Stare, v Spodnjih Gorjah št. 105. Dokler je samo en poslovodja, zastopa družbo samostojno sodno in izvensodno. Družbena finna se podpisuje tako, da postavlja poslovodja pod njeno odtisnjeno, štampiljirano ali po komerkoli napisano besedilo svoj podpis. Če pa izvoli občni zbor še drugega poslovodjo, zastopata oba poslovodji družbo kolektivno ter podpisujeta družbeno firmo tako, da postavljata pod njeno besedilo svoji imeni.
Ljubljana, dne 22. decembra 1927.’
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
7. Sedež: Celje.
Besedilo firme: Hotelska družba v Celju, družba z omejeno zavezo:
Izbrisal se je poslovodja dr. Anton Božič.
Celje, dne 28. decembra 1927.
8. Sedež: Celje.
Besedilo firme: Brata Batič:
Obratni predmet: trgovina z lesom, drvmi, stavbnim gradivom in premogom:
Obratni predmet odslej: trgovina z lesom, drvmi, stavbnim gradivom, premogom in deželnimi pridelki na debelo.
Celje, dne 28. decembra 1927.
9. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Material», trgovska družba z p. z.:
Na podstavi notarskega akta z dne 12. maja 1926., posl. št. 4828, prist. reg. št. 871, in tukajšnjega sklepa z dne 11. junija 1926., Firm. 1121/Rg.
C II 155/11, se je zaključila zaznamenovana uvedba pozivnega postopanja, da se znižaj osnovna glavnica od 200.000 Din na 30.000 Din, ker so bili vsi upniki pravilno obveščeni in v Uradnem listu 106 z dne 18. novembra 1926. pozvani, naj se zglase zaradi izplačila, odnosno zavarovanja svojih terjatev, ter so bili upniki, ki so se zglasili, plačani ali pa so pristali na to, da se osnovna glavnica znižaj. Zato se je vpisalo, da se je osnovna glavnica znižala od 200.000 Din na 30.000 Din; obenem pa se je vpisala izprememba točke «Tretjič» družbene pogodbe.
Ljubljana, dne 22. decembra-1927.
10. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Prometna» trgovska d. d.:
Na občnem zboru z dne 20. maja 1926. so se izpremenila družbena pravila v§§ 2. in 6.
Besedilo firme odslej: «Voika», d. d.
Obratni predmet: Družba ]*) izdeluje in prodaja čevlje, usnje, usnjene izdelke in čevljarske potrebščine;
2. ) trguje z mešanim blagom;
3. ) trguje z nepremičninami, stroji in vozili;
4. ) trguje z živino in deželnimi pridelki;
5. ) opravlja spedicijsko obratovanje in prevaža osebe;
6. ) trguje z lesom in se bavi z lesno industrijo;
7. ) izvršuje gostilniško in kavarniško koncesijo;
8. ) nakupuje sorodna, podjetja in se udeležuje pri njih.
To izpremembo je po pooblastitvi ministrstva za trgovino in industrijo z dne 6. julija 1927., VI. št. 2189, odobril veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom z dne 23. avgusta 1927., O. br. 1951.
Ljubljana, dne 20. decembra 1927.
11. Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Drava, lesna industrijska delniška družba v Mariboru:
Vpisal se je član upravnega sveta Leon Lindtner, posestnik v Mariboru, Maistrova ulica št. 19. Maribor, dne 15. decembra 1927.
12. Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Jadransko-Podunavska banka, filijala Maribor:
Prokura se je podelila drju. Radoslavu Pipušu, odvetniku v Mariboru, ki je upravičen, podpisovati za to podružnico po družbenih pravilih.
Marib or, dne 15. decembra 1927.
13. Sedež: Novo mesto.
Besedilo firme: «Keramika», tovarna peči, štedilnikov, kamenine in šamotnih izdelkov J. Klemenčič,
d. z o. z.:
Vpisalo se je, da se je znižala osnovna glavnica od 1,250.000 Din na 500.000 Din.
Novo mesto, dne 20.decembra 1927.
14. Sedež: Ribnik.
Besedilo firme: Kump & Gaspari, parna žaga: Vpisal se je razpust družbe po likvidaciji. Likvidatorja: Franjo Kump in Rudolf Pretnar — oba v Novem mestu.
Novo mesto, dne 20. decembra 1927.
IH. Izbrisali sta se nastopni firmi:
15. Sedež: Celje.
Besedilo firme: Slaščičarna «Jora». družba z omejeno zavezo:
Kier se je družba razdražila.
Celje, dne 21. decembra 1927.
16. Sedež: Ljubljana,
Besedilo firme: Brata Novakovič:
Ker se je obratovanje opustilo.
Ljubljana, dne 21. decembra 1927.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Št. 1935. 2757 3—3
Razglas o ofertni licitaciji za rekonstrukcijo prepusta v km 83.2 in za gradnjo opornega zida v km 50.2 Trojanske državne ceste.
Ker prva ofertna licitacija glede rekonstrukcije prepusta v km 83.2 in gradnje opornega zida v km 50.2 Trojanske državne ceste, ki se je vršila po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne 31. oktobra 1927., št. 8748, dne 27. decembra 1927., ni uspela, se razpisuje ponovna ofertna licitacija.
Ta licitacija se bo vršila v soboto dne 21. januarja 192 8. ob enajstih v pisarni gradbene sekcije v Celju.
Popolni razglas o licitaciji je bil objajvljen v Uradnem listu 116 z dne 16. novembra 1927.
Gradbena sekcija v Celju,
dne 27. decembra 1927.
2220. 82 3—3
Razglas o prvi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza za mežiške deželne ceste.
Gradbena sekcija v Mariboru razpisuje javno ustno licitacijo gramoza za mežiške ceste, ki se bo
vršila dne 6. februarjal92 8. naPrevaljah v Ahačevi gostilni z začetkom ob devetih. t Popolni razglas je bil objavljen v Uradnem listu 1 z dne 3. januarja 1928.
Gradbena sekcija v Mariboru,
dn 30. decembra 1927.
Št. 24/11. 86 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 200 m trifaznega zemnega bakrenega kabla.
Ponudbe naj se vlože najkasneje do dne 14. januarja 192 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 2. januarja 1928.
Št. 48/n. 107 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 140 m3 jamskega lesa. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 17. januarja 192 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 3. januarja 1928.
Št. 73/n in 74/n. 109 2—d
Razpis dobav.
Razpisuje se:
a) dobava 500kg transformatorskega olja;
b) dobava 5000 m pocinkane železne žice in 6000 m pocinkane železne vrvi.
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj so vlože najkesneje do dno 25. ja-n u a r j a 1 9 2 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 4. januarja 1928.
Razne objave.
Št. 9/1928. 104
Natečaj.
1. ) Po sklepu ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu z dne 14. decembra 1927., pod členom 4. sejnega zapisnika, se razpisuje s tem natečaj za izpraznjeno mesto uradnika p o-m o ž n o t e hni č n e stlroke, kategorije C, položaja VIII., z letno sistemizirano plačo 9600 Din, z letno položajno plačo 9000 Din in z ustrezno krajevno rodbinsko doklado.
2. ) Po sklepu predsedništva osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 31. decembra 1927., pod členom 1. sejnega zapisnika, se razpisuje natečaj za izpraznjeno mesto referenta lekarniške stroke, kategorije A, položaja V., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 21.000 Din in z ustrezno krajevno in rodbinsko doklado.
Pogoji za namestitev so:
1. ) Prosilec mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter mora biti vešč srbsko-hrvatskemu ali slovenskemu jeziku;
2. ) imeti mora telesno, duševno in moralno sposobnost za službo osrednjega urada za zavarovanje delavcev;
3. ). dovršiti jo moral 18. leto, star pa ne sme biti nad 40 let, razen če je bil prej v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi;
4. ) biti ne sme pod skrbstvom ali v konkurzu, ne v preiskavi zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja in obsojen ne sme biti pravnomočno s sodbo rednega sodišča zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja, nadalje ne obsojen na izgubo službe ali političnih pravic za čas, določen s sodno sodbo;
5. ) službovanje pri osrednjem uradu za zavaro-vanje delavcev ali drugem zavodu za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi mu ni smelo prestati iz vzrokov, omenjenih v § 112. in v točkah 5.) in 7.) § 113. službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev;
6. ) imeti mora: a) za mesto uradnika pomožno-tehnične stroke štiri razrede srednje šole, če pa nima te izobrazbe, mora dokazati sposobnost za izvrše-
vanje strokovnih poslov in potrebno inteligenco za službeno občevanje s strankami in uslužbenci; b) za mesto referenta lekarniške stroke popolno šolsko izobrazbo z diplomo magistra farmacije.
Prošnji mora priložiti vsak prosilec tudi rojstni list, izpričevala o domovinstvu, o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok, šolska izpričevala, potrdila o dosedanjem poklicu, o zdravju in o ureditvi vojaške obveze. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali pa zdravnika državnih ali samoupravnih oblastev in še z izpriča valom, ki ga je izdal državen ali drug javen dispanzer ali zdravnik specialist za tuberkulozo.
Vse ostale pravice in dolžnosti so določene s službenim pravilnikom za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Svojeročno spisano prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, naj se vlože pri podpisanem uradu do vštetega dne 12. januarja 1928. ob dvanajstih.
Zakesnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dne 2. januarja 1928.
103 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 31. decembra 1927.
Aktiva. Dinarjev
Metalna podloga..................... 452,735.335-06
Posojila . . '.................... 1.683,129.846-08
Račun za odkup kronskih novčanic 1.072,664.873-70
Račun začasne zamene................ 298,814.816-96
Dolg države........................ 2.966,355.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov................ 946,232.789-41
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano .... 30,000.000—
Rezervni fond........................ 10,738.885-57
Novčanice v tečaju.................. 5.743,389.455—
Državni račun začasne zamene . - 298,814.816-96
Terjatve države po raznih računih 167,352,202-61
Razne obveznosti.................. 1.086,581.465-07
Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.138,377.163
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde..................... 83,055.870-—
9.558,309.858-21
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Št. 3/1928. 11U
Razglas.
XXXI. redni občni zbor delničarjev Dolenjskih železnici se bo vršil v sredo dne 2 5. januarja 1928. ob 11. uri v Ljubljani v dvorani Kranjske hranilnice, pritličje, desno. Gospodje delničarji se s tem vabijo na ta
zbor. ^ . ,
Dnevni red:
1.) Poročilo o poslovanju v letih 1925., 1926. in 1927.
2) Predložitev računskih zaključkov za leta
1925., 1926. in 1927.;
predložitev poročila revizijskega odbora;
odobritev računskih sklepov;
podelitev absolutorija upravnemu svetu.
3. ) Določitev števila in volitev članov v upravni svet.
4. ) Volitev revizijskega odbora,
* * *
Oni gospodje delničarji, ki hočejo izvrševati glasovalno pravied po §§ 28., 29., 30. in 33. družbenih pravil, morajo vložiti svoje delnice najkesneje do vštetega dne 17. januarja 1928. pri Kranjski hranilnici v Ljubljani ter priložiti konsignacijo teh delnic v dveh izvodih. Nato dobe s potrdilom o prejemu tudi izkaznico za občni zbor.
Če se hoče dati delničar zastopati po pooblaščencu, mora svojeročno podpisati pooblastilo na
drugi strani izkaznice. Pooblastiti pa se more le oni, ki je sam upravičen, se udeležiti občnega zbora.
Za delnice, ki so v posesti državne uprave, mestne občine ljubljanske, Kranjske hranilnice ali li-bo-veljske premogokopne družbe, zadošča po § 28. družbenih pravil namesto deponiranja primerno potrdilo one blagajne, pri kateri so delnice shranjene.
V Ljubljani, dne 5. januarja 1928.
Upravni svet Dolenjskih železnic.
102 Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
«Tekstilana», tovarna sukna,
d. d. v Kočevju,
dne 2 5. januarja 1 928. ob 16. uri v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 10, s tem dnevnim redom:
1. ) Poročilo o sklepih izrednega občnega zbora z dne 17. decembra 1927.
2. ) Poročilo upravnega sveta o poslovanju v minulem poslovnem letu in predložitev bilance.
3. ) Poročilo revizorjev.
4. ) Sklepanje o odobritvi bilanco in o podelitvi razrešnice upravnemu svetu.
5. ) Volitev revizorjev.
6. ) Slučajnosti.
* * :&
Tega občnega zbora se smejo udeležiti le oni delničarji, ki založe najmanj deset delnic z neza-padlimi kuponi vred vsaj šest dni prerij občnim zborom pri družbeni blagajni v Kočevju ali pri Zadružni gospodarski banki, d. d. v Ljubljani, ali pa pri njeni podružnici v Kočevju.
Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu.
V Ljubija n i, dne 5. januarja 1928.
Upravni svet.
108 Vabilo na IV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Voika, d. d.,
dne 2 5. januarja 1928. ob enajstih v družbenih prostorih v Ljubljani, Krekov trg št. 10.
D n e v ni r e d:
1. ) Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance za leto 1926.
2. ) Poročilo revizorjev.
3. ) Sklepanje o odobritvi bilance za leto 1926. in o uporabi čistega dobička kakor tudi o podelitvi absolutorija,
4. ) Volitev upravnega sveta.
5. ) Volitev revizorjev in namestnikov.
* * «
Po § 14. družbenih pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Ljubljani. Krekov trg št. 10, šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z nezapad-limi kuponi vred.
V Ljubljani, dne 4. januarja 1928.
Upravni svet.
85 3-2 Poziv upnikom.
Sirovinsko-čevljarska zadruga, r. z. z o. z. v Brežicah v likvidaciji, pozivlje vse člane in upnike, naj prijavijo morebitne terjatve.
Franc Šetina s. r. in Josip Golobič s. r.,
likvidatorja.
84 3-2 Poziv upnikom.
Upniki Obrtne hranilnice in posojilnice v Kranju, r. z. z o. z. v likvidaciji, se po § 40. zadružnega zakona, pozivljejo, naj priglase morebitne terjatve. Likvidatorja.
76 3—2 Poziv upnikom.
Upniki Zadružnega skladišča za na’-bavoin vnovčevanje v Žireh, r. z. z o. z. v likvidaciji, se po § 40. zadružnega zakona pozivljejo, naj priglase morebitne terjatve.
Likvidatorja.
Odgovorni urednik: Anton Fantek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si