Leto «11. Maribor, torekT9. marca 1920. St. 56. tDržavna frcejsfa Gnj#™™ ir jJjubčjarti ■ Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6‘50 mesečno. . četrtletno K 19"50. Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6’—. —• lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. UredniStvo In uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24. Govor dr. Kramerja. (Na nedeljskem shodu v Nar. domu.) Cenjeni prijatelji! Imam prijetno dolžnost, da vam sporočam pozdrave Beograda, ter da vam na tem mestu sporočim žalostno vest, da se nahaja naša mlada. država v težkem položaju. Ko smo se 1. decembra 1. 1918 ujedinili v eno enotno državo Slovenci, Srbi in Hrvati smo pač vsi Čutili, da se imamo zato zahvaliti slavni srbski voiski, da smo prejeli od nje dar svobode. 1. december 1918 pomenja za naš narod začetek novega življenja. Z ujedinjenjem pa nismo še dosegli vsega. Že v Narodnem Veču se je pokazalo, da streme različni ljudje s svojimi več ali manj razvratnimi tendencami za tem, da bodi naša Jugoslavija nekako skrpucalo treh držav: Srbije, Hrvatske ter Slovenije. Večina pa nas je zastopala mnenje, da je naš narod vseh treh plemen samo ena edinstvena celota, brez razlike imena in vere ter da je naš prospeh tesno odvisen od tega edinstva. Za to ne govori samo gol nacijo-nalen interes, ampak mnogobolj še dejstvo da eden brez drugega ne moremo živeti. Država ne pozna razlike med enim in drugim v stremljenju k veliki bodočnosti. Od tedaj torej že datira razlika dveh velikih skupin, prve, ki hoče edinost ter druge ki hoče samostojno Srbijo, samostojno Hrvatsko ter samostojno Slovenijo. Po prvem decembru pa je stopila pred naš velika naloga, da to kar smo stvorili tudi izpopolnimo. Naloga narodnega predstavništva, ki se je akrat v naglici konstituiralo je bila oznaniti svetu, da se je ustanovila država SHS ter pripraviti vsa preddela za konstituanto, ki naj šele določa o ustavi in izgradbi naše skupne države ter poslati v Pariz na mirovno konferenco delegacijo. V aktu od 1. decembra 1918 se je ugotovilo med N. V. in Srbi, da ostane ta parlament samo toliko časa na krmilu, dokler narod ne izbere zakonitih zastopnikov. Njemu pripada pravica delovati samo skupno brez razlike strank. Važnejše naloge pa so bile podane Ministrskemu Svetu, ki naj bi bil nekak izvrševalni odbor Toda hrvatski starčevičanci so hoteli napraviti iz tega predstavništva že kar parlament in tako je vedno bolj rastla razlika, ki se je pojavila že koj s 1. decembrom 1918 ter dalje delila mišljenje. En del Hrvatov je trdil, da Hrvatska ne sme propasti, kakor je tudi na drugi strani trdil del Srbov, da tudi Srbija ne sme propasti. Tu sta si stopili jasno nasproti dve struji: ena za edinost druga za separatizem. Radikalna slranka je v Srbiji prvotno mnogo storila, pozneje pa je postala konservativna. Ni se mogla odreči Veliki Srbiji pod vodstvom Beograda ter srbske generalitete. Hrvatski pravaši pa se niso mogli uživeti v dejstvo, da Beograd ni Budimrešta ter da naš kralj ni oni dunajski kralj. Slovenski klerikalci pa so uvideli, da ni v velikem narodu, kjer je le manjši del katoličanov mogoče voditi klerikalne politike. Začeli so tako tudi oni zahtevati naj bo Slovenija sama zase. Tako so upale te tri skupine, da bodo prišle, če se jim to posreči, v posameznih oddeljenih provincah do neomejene moči in vlade. Na drugi strani pa se je pojavila močna struja, ki je zahtevala popolno edinost. Razlika med obema skupinama je od dne do dne bolj rasla. K temu pa so prišli še drugi spori. V stranki edinosti so se združili vsi oni ljudje, ki so resno stremeli za lepšo bodočnostjo ter imeli poleg misli edinstva tudi misel socijalnega napredka ter izvedbo agrarne reforme. Mi Slovenci pomena te poslednje ne poznamo. Kdor pa pozna, kako trpe kot sužnji naši bratje v Bosni, v Bački in Baranji pod veleposestniškim jarmom, komaj ta more pomen tega vprašanja razumeti popolnoma. Zato je Dem. Zajednica tudi polagala toliko važnosti na rešitev tega vprašanja da se tako odstrani krivica starega avstroogrskega režima. Zaradi tega so izstopili iz naše stranke tudi vsi veleposestniki in bosanski begi. S tem se je pa naša stranka samo izkristalizirala, dočim se je na drugi strani zbrala vsa pestra množica reak-cijonarcev in nazadnjaštva. Boj med nami in ono reakcijonarno skupino je postajal vedno ostrejši in tako je postalo Narodno Predstavništvo čisto nezmožno za reševanje onih velikih nalog, ki so se pojavljale pred njim. Ker je videl g. Protič, da je ta borba zanj opasna, je sklenil, da dotedanjo koalicijo razbije. Upal je namreč, da ima večino, ter da je naša stranka, radi izstopa par konservativcev in begov že v razsulu. Tako je izzval prvo kabinetno krizo. Začela se je borba, kateri stranki naj bo izročena usoda države. Cela Evropa od Rusije do zapada se nahaia v perturbaciji, da spremeni predvojno mišljenje in delovanje, le naša mlada Jugoslavija naj bi bila izročena skupini nazadnjakov, ki sp v svojem mišljenju istotam kjer so bili pred vojno. Toda to se tem možem ni posrečilo; ostali so v manjšini; v avgustu smo tako dobili prvi Davidovičev kabinet, ki je imel nalogo ločiti v Narodnem Predstavništvu duhove ter osnovati novo, napredno politiko. Toda mesto, da bi pustile delati parlament z vlado, ki je imela večino, so ga onemogočile. In tako je to žalostno Narodno Predstavništvo ostalo popolnoma neplodno. Ves čas svojega delovanja od 1. marca 1919 pa do konca ni rešilo več nego en sam zakon o polnoletnosti. Kako naj bi potem reševal težka in nujna vprašanja, ki jih je treba rešiti kar preko noči? Po demi-siji je krona poverila znova sestavo vlade JDS, z izrecno nalogo, da pripravi vse za volitve in za sestanek konstituante. Ta drugi Davidovičev kabinet je prejel pooblastilo, da odgodi nezmožno Narodno Predstavništvo ter ga pozneje tudi razpusti. Ker edini spas je bil edino v tem, da se čimprej sestavi parlament, katerega bo izvolilo ljudstvo. Ta drugi Davidovičev kabinet pa pomeni tudi prelom med idejo demokratsko-narodnega napredka ter med reakcijonarim separatističnim narodnjaštvom. Demokratska stranka je začela takoj, ko je dobila vlado, reševati nujne probleme ter pripravljati volilni red. Opozicija pa se je združila v Parlamentarno Zajednico, ter pričela odpor proti demokratski ideji. In ko je demokratska vlada reševala težka vprašanja: valutno, uradniško, mejno, obnovo Srbije itd. je ta opozicija samo hujskala ter jo blatila. Z negativno kritiko |e skušala rušiti vse, kar je storila dobrega. Jasno je, da tudi demokratska vlada ni storila vse prav; pomisliti pa je treba, da naša država še ni urejena kakor druge, stare države. Sam Beograd, sedež vlade je bil uničen in porušen, poleg tega pa je naš narod tudi nezaupljiv. Naše narodno življenje je začelo pod tako težkimi pogoji, kakor morda nobeno drugo. Problemov ni bilo časa včasih niti preštudirati, včasih pa tudi mogoče ne. Opozicija je to vedela, toda ona je namenoma omalovaževala in uničevala vse kar je demokratska vlada storila. V teh bridkih razmerah je demokratska vlada reševala valutno vprašanje. Uvidela je, da je za zamenjavo krone napočila zadnja ura, kajti falzifikati so grozili, da poplavijo vso našo državo ter popolnoma uničijo naše finance. Definitivne ureditve mi nismo sklenili, ker smo hoteli to pridržati v kompetenco bodočega parlamenta. Opozicija pa je vpila, da je DS oropala naše liudi za % premoženja. S tem je hujskala ljudi ter škodovala autori-teti in zaupanju v državo. Na drugi strani so pa radikalci hujskali Srbe, da je nova vlada uvedla zopet v Srbijo krone, kakor nekdaj Avstroogrska, za časa okupacije. Sedaj pa, ko so prišli oni sami na vlado so pristali na to, da bodi ta zamenjava, ki jo je zamislila dem. vlada le kot provizorično- kaln0 ln ^vlianskol«re 2a skupne interese Našezmase smo 'službi) bodisi v bivši avsfro-ogrskl ali naši časopisje sedaj molči. Zapleteno je bilo tudi uradniško vprašanje. Slovensko uradništvo je po večini dobro, hrvatsko je v slabšem položaju, srbsko pa je vojna precej demoralizirala. Dem. vlada je skušala tudi temu odpomoči ter je dala uradništvu to, kar mu ni in mu ne bo dala nobena druga. Prehrano smo uredili kolikor mogoče • dobro, posebno za pasivne zemlje Bosno, Dalmacijo in Slovenijo, kar se pa ni zgodilo, so bile krive samo tehnične, pred vsem prometne težkoče. Vprašanju naših meja smo posvečali vse naše sile. Odločno smo odvrnili anglofran-coski ultimat. Še to kar nam je Wilson odvzel je za nas le grozna žrtev, nikakor pa nismo mogli pristati na druge krivice. V teh vprašanjih nas je opozicija ovirala. Zahtevala je od nas ukrepe, ki jih sama ni in jih ne bo storila. * Sestavili smo volilni zakon na temelju enake, splošne, tajne in proporcionalne volilne pravice. Pri reševanju ženske volilne pravice smo naleteli na velike težkoče. Razlike naših zemelj zahtevajo tudi v tem posebno stališče in radi tega smo morali to misel za enkrat opustiti. Ponekod, posebno pri muslimanskem ženstvu bi ne bila izvršitev volilne pravice niti tehnično mogoča. Opo- gotovi. Ne klonite z duhom. V Evropi ne more zmagati nikoli več reakcija. Napredna in demokratska misel, ki gre svojo zmagoslavno pot zopet po celem svetu, ta bo zmagala tudi naše nazadnjake. Letošnji glavni nabori se bodo vršili po sledečem redu: I. V Mariboru v Meljski vojašnici, objekt I. Dne 13. marca 1920 za občine: Lajteršberg, Krčevina, Kamnica in Jarenina. Dne 15. marca za občine: Sv. Peter pri Mariboru in Spod. Šentjakobski dol. Dne 16 marca za občine: Zgor. Šentjakobski dol, Ploderšnica in Jelovec pri Kamnici. Dne 17. marca za občine: St. Ilj v Slov. gor., Dobrenje, Sv. Jurij ob Pesnici in Gradiška. Dne 18. marca za občine: Grušova, Janževska gora, Kaniža, Ciglence, Sv. Križ in Plač. Dne 20. marca za občine: Zgor. Sv. Kungota, Sv. Marjeta na Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu in Pesnički dvor. Dne 22. marca za občine: Polička vas, Na Ranci, Rošpoh, Slemen, vojski in c) ki dosedaj iz kateregakoli vzroka sploh še niso služili pri vojakih. Oni, ki se izogne naboru, bo s silo prignan in kaznovan. Vsak obvezanec mora k r e-krutovanju prinesti s seboj* 1. Družinsko poročilo, izdano od župnega urada, potrjeno tudi od občine. 2. Uradno potrdilo od davčnega urada o celoletnem neposrednem davku vojaškega obvezanca ali pa glavarja družine; tudi potrdila, da se ne Plačuje noben davek, so prinesti s seboj. 3. Uradno potrdilo od občine o njegovi celokupni vojaški službi in sploh vse vojaške dokumente. Kdor se ne bo preskrbel in s seboi prinesel gori navedene dokumente, bo na vsak način moral služiti polni rok, določeni za aktivno službo. Občinski predstojniki imajo skrbeti, da se vsi naborni zavezanci občine skupno udeleže nabora. Dnevne vesti. Gloria tibi felix »Straža«! Na prestol oicmcn, | mariborskega komisarja se je vsedel o. dr Špičnik, Slatinski.dol, Spod. Duplek in Boč.!Leskovar in »Straža« je postala »oficiieino«' Dne 23. marca za občine: Zgor. Duplek,'glasilo nove mariborske magistratne vlade Dragučova, Brestermca, Ceršak, Vosek in V svoji nepopisni' sreči je zrastla visoko vi-Vrtiče. Dne 24. marca za občine: Svečina, I soko, prav izpod oblakov gleda na nas male Vukovski dol, Cirkmca, Selnica ob Dravi in j »neoficijelne« 1 udi ter nam prorokuje ognjeni Selnica ob Muri. Dne 25. marca za občine:;sodomski ogenj, ki nas bo pokončal vse od Senci, Bistrica pn Limbušu in Vrhov dol. 2- .dr Pfeiferja pa do zadnjega predmestnega Dne 26. marca za občine: Bistrica pri Rušah, pristaša demokratske stranke. V svetem pismu Fram, Gorica Podova, Ješenca, Zgor. Hoče ki bi moralo biti mentor katoliške »Straže« zicija pa nam je očitala vse najhujše. Korošec M EK & f8Š3Š je vpnzonl proti nam celo revolucijo radi Dogoše m Lobnica. Dne 29. marca za občine: prorokuje silno maščevanje Kri »mučenika« tega. Sedaj pa gotovo tudi sama tega ne bo ^v. Miklavž, Loka, Sv. Lovrenc, Morje in Žebota vpije po maščevanju, pravi »Straža« izvedla. Med Korošcem na vladi in Korošcem 0£čilLe: Sv' Marketa inJ° maščevanje ne bo odšlo. Modrijani pri v opoziciji je velikanska razlika dLP Jn- £ d’ x0re.hoY.a vas> pO’ »Straži« ali ne veste, kako čudna je usoda Končno STS M poverjeno se dan pred večerim nikoli nam nalogo ter razpustiti Narodno Pred stavništvo, ter razpisati za majnik volitve; parlament pa bi bil sklican v juniju. Tu pa je vstala opozicija ter poskusila vse, da to onemogoči. Natvezla je kroni, da ima večino, ter da bo s predstavništvom rešila vsa ta vprašanja. Vlado je dobil v roke Protič ter bo zavlačeval volitve tako dolgo, da dobi v Srbiji in Bosni na svojo stran uradništvo za korupcijo pri votitvah. Krona je bila v zadregi ter se je končno morala udati. Protič— Laginja—Korošec so se sporazumeli ter rekli, da so edini in da imajo dovolj izkustva, da rešijo vsa vprašanja. Njihova Slov. gor. Dne 7. aprila za občine: Cagona, Zimica, Andrenci, Brengova, Cogetinci, Sv. Anton v Slov. gor. in Cermlenšak. Dne 8. aprila za občine: Drvanje, Jablance, Osek, Zgor. Voličina, Sv. Lenart v Slov. gor. in Š^ara. Dne 9. aprila za občine: Spod. Voličina, B,š, Spod. Gašteraj, Srednji Gašter-ij, Gocova, Verjane, Ihova, Sv. Jurij y Slov. gor. in Kremberg. Dne 10. aprila za občiae: Ledinek, Maina, Spod. Porčič, Zgor. Porčič, Ra HoL,!,.*-!!« t' S0*0«*. ZJOT. Ročica, Selce, Senarska in aracija pa je pokazala, da se niso spo- Smohnci. Dne 12, aprila za občine: Žitence, razumeli. O reškem vprašanju ve g. Protič I .Kra,ii v Slov- *or•> sP°d. Žerjavci le toliko, da zaupa v Boga in v pravičnost igor' , ,av£l* Setarova-Radehova, Trotkova, zaveznikov (I,. ,az seboilm, da Sremo telim Ž"pe,inC' " ’ momentom nasproti. Parlament ne bo nič Rooo^R ? P0b^’ Radvanje,, ne sme hvaliti ? PozSe onilatin^kiP?ego- Rogoza, Rečenjak m Razvanje. Dne 1. aprila ivor? Tempora mutantur? Morda bn nrispi StZVb£,inf:- R^,čibr^ Sli™ica' Skokejflan, morda še prej predno se ga nadS Činžat, Smolnik in Zrkovci. j ko bo vaše sreče konec, ko boste vi ravno II. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. vitako »neoficijelni« kakor smo sedaj mi. Sejte Aubel-novi gostilni. Dne 6. aprila 1920 za !raie krščansko ljubezen, ki bo obrodila proti-občine: Partinje, Korena in Sv. Benedikt v ljubezen. Ne sejte pa sovraštva in mašče- SlOV- onr Hno n /■»_______ uania a* j _ v rešil, oni Pa bodo popuščali. Temu je krivo nasprotje, ki vlada med njimi. Mi smo vedeli naprej, da ne bodo imeli večine, toda pridobili so si jo s falsiflkacijo. Mi pa bomo napeli vse sile, da odstranimo ta separatistično-reakcijonarni madež z našega naroda. Ti ljudje pa so si tudi sami sovražniki. Laginja hoče svojo Hrvatsko, Korošec svojo Slovenijo, Protič pa Veliko Srbijo. V Zagrebu je Izdal Laginja manifest, kakor kralj in na manifestacijah, ki so mu jih priredili zaslepljenci so upili: Doli s Srbijo! Živio kralj Karli Kar se je začelo l. XII. 1918. si stoji danes nasproti kakor tabor proti taboru. Vsak resen in pameten človek pa ve, da je naša bodočnost samo v edinstvu in napredku. Zato moramo vsi proti reakciji. Ne samo DS ampak tudi vse one druge demokratske skupine se ne smejo cepiti, kadar III. V S1 o v. B i s t r i c i v mestni hiši Dne 15. aprila 1920 za občine: Sv. Ana. Bukovec Dežno, Zgor. Bistrica, Frajhajm. Slov Bistrica, Gabernik, Hošnica in Pekel. Dne 16. aprila 1920 za občine: Hrasto ver Ogljenšak.Jelovec-Makole, Kalše, fiSSKS Žabljek, Zgor. Ložnica, Spod. Ložnica in Lapone. Dne 17. aprila 1920 za občine: Sv fjau. na Pohorju, Modraže, Spod. Novavas, Vrhloga, Ošel), Pečke, Smerečno, Brezje, Po-koše in Lušečka vas. Dne 19- aprila 1920 za občine: Poljčane, PretreŽ, Sentovec, Spod. Potiskava, Zgor. Polskava, Stanovsko, Ritož-*n kovača vas. Dne 20. aprila i?IZ- °?čine: Tinje, Štatenberg. Stopno, Studenice-trg, Bojtina in Cigonce. Nabor se prične vsaki dan ob 8. uri zjutraj; naborni zavezanci pa se imajo zaradi porazdelitve zbrati ob 7. uri zjutraj v nabornem prostoru. K naboru morajo priti vsi vojaški obvezane! letnikov 1899—1900. Nadalje se bodo rekru-tovali tudi oni vojaški obvezana' letnikov 1896, 1897 in 1898, ki so bili dosedaj: a) za služb? nesposobni, b) ki niso še odslužili predpisanega roka v kadru (aktivni vanja. Srečni ste, slava vam, toda sreča je opoteča; danes sije vam, jutri bo sijala nam. A najgloblje pade oni, ki se dvigne naj-višje. 1 »Deutsche Grenzwacht“ prinaša v svoji številki od 7. t. m. uvodni članek o onih frankovskih in drugih emigrantih, ki rovarijo v Avstriji, Italiji in drugod proti naši državi. Spočetka opazarja svoje čitatelje, naj opuste S?1’® na revoluc'io, ki bi razbila državo SHS. Take razvratne ideje so imele nekaj zaslombe pač res ob začetku, pred dobrim letom, toda danes so že zamrle. Proti koncu pa se zavzema za one emigrante, ter t di, da so tudi med njimi ljudje ki — zaslužijo »spoštovanje«. Zaključuje pa z gorostasno neum-nostio, da smo dobili Hrvati In Slovenci jugoslovensko kraljevino naredbenim potom, ter da je bolj naravna madžarska vlada, ker jo je vsaj ljudstvo samo izvolilo. Ne bomo se prerekali z »Grenzvvacht« ampak samo obžalujemo da tako neumno slepi sama sebe in svoje čitatelje, ko bi razmere, radi bližine v kateri se nahaja, pri nas vendar morala bol|e poznati. Navijanje cen. Odkar se je pričela zamenjava starih kolekovanih kron za nove kron-skodinarske novčanice se opaža splošno viSanje cen po trgovinah. Človek ostrmi, ko Vidi, kako naraste čez noč v izložbenih oknih cena v par tednih za polovico. Vsak se še dobro spominja, da ni bilo pred novim letom v nobeni izložbi v Mariboru čevljev, ki bi stali čez 500 K, danes pa ima nek trgovec na Aleksandrovi cesti par ženskih čevljev z označeno ceno 1000 K. / isti trgovini, ki je vedno prva, ki zviša cene, e poskočil par čevljev od septembra lanskega leta za celih 300°/^. Toda ne samo čevlji tudi druge stvari, predvsem manufaktura se je podražila zadnje čase. Obleke, ki so stale še nedavno 1600—1800 K nosijo danes £e cene visoko nad 2000 K. Svoječasno se je govorilo o nekakih ekspoziturah proti navij&lcem cen danes pa ni o tem ne duha ne sluha. Ka mislijo merodajne oblasti ukreniti proti temu nesramemu navijanju, ki stremi očividno za teni, da bo tudi pri nas stalo vse kar je stalo po prej 1 K — 1 dinar. Zvišane uradniške plače ne pomagajo nič, danes stoji uradništvo že na slabšem nego je stalo poprej. Ako merodajne oblasti ne bodo poskrbele, da se tako nesramno kradenje enkrat za vselej prepreči, potem jadramo temnim časom nasproti. Nenavaden februar. Letošnji februar je bil^ jako zanimiv, imel je namreč pet nedeli Začel je Z nedeljo pa tudi 8., 15., 22. in zadnjega. To se zgodi komaj vsakih 28 let V pretečenem letu se je to zgodilo prvič 1. 1824, dalje 1. 1852 ter 1. 1880. Po tem ključu bi bil moral sledeti enak pojav tudi 1. 1908., če bi ne bilo stoletnega preokreta. Ker je bilo 1. 1900 čisto navadno in ne prestopno leto je tako prekrižalo račun ter potisnilo fenomenalni februar s petimi nedeljand za celih dvanajst let naprej. Odslej dalje pa bo šlo zopet redno. Februar s petimi nedeljami bodo imela tudi leta 1948., 1976., 2004., 2032., 2060. ter 2088. ko bo prišlo zopet na površje tako navadno leto 2100, ki bo povzročilo zopet 40 letno pavzo do 1. 2128. Uradniška menza je v nedeljo 7. t. m-ustavila svoje obratovanje vsled velikanskih pasiv, do katerih jo je pritiralo doslej še nepojasnjeno gospodarstvo. Stem pa je ostalo brez hrane in brez denarja nad 70 najpotrebnejših uradnikov in nameščencev, ki so bili plačali za cel ta mesec naprej. O podrobnostih nam je obljubljeno za jutri daljše poročilo. Opozarjajo se hišni gospodarji in najemniki stanovanj, da bodo strogo kaznovani z visoko denarno globo, ako oddajo stanovanja odnosno meblovane sobe bre/, dovoljenja državne stanovanjske Komisiie. Dotične stranke, ki se vselijo v taka stanovanja, jih bodo brezpogojno morale zapustiti. Vsak gospodar mora takoj javiti prosta stanovanja in stranke meblovane sobe. Državna stanovanjska komisija. Stedite s plinom! Vodstvo mestne plinarne opozarja svoje cenjene odjemalce, naj s p i om kolikor mogoče štedijo. Zaloga morav- st!ravs'‘ega premoga se bliža koncu, uporabljanje trboveljskega pri proizvajanju plina pa dela silne težkoče. Obrtniki, ki rabijo plin čez dan za svoje obratovanje, ga bodo dobivali odslej le še po možnosti. Razmere v Celovcu zore. Silna beda, pomanjkanje in še tisoč in tisoč drugih nadlog, ki mori Celovčane, odkar so prišli po svoji neumnosti pod okrilje Avstrije in laških bajonetov ne ostajo brez posledic. Razpoloženje trpečega celovškega ljudotva zori in bo najbrž že v doglednem času dozorelo. Celovški zapori so prenapolnjeni »veleizdajalcev", ki so si upali očitno povedati, da bodo glasovali pri plebiscitu v B pasu za Jugoslavije-. Toda vse to prav nič ne pomaga, ogorčenje proti Avstriji in razpoloženje za Jugoslavijo raste od dne do dne in zadnje dni so se vršili celo javni shodi na katerih so se govorniki in zborovalci izrekli, da bodo glasovali za Jugoslavijo Tako je sedaj že skoro gotovo, da bo vkljub vsej ne-”a*l°njenosti in škodoželnosti naših sovražnikov ye.c na5i ž niim Pa tudi Ilaše Kosovo: česar mCri po,ie' U3oda Sama bo storila ono na ji ^°,st pariške konference ni znala ali pa ni hotela storiti. ,d°ločevanje cen za mesto Maribor je določil sledeče cene za meso: Goveje I. vrsta 22 K, II. vrsta 20 K a kg; telečje 1 vrsta 20 K, II. vrsta 19 K k kg prašič,e I. vrsta 30 K, II. 28 K h kg. Vzrok n 1 S°I Ve Ve^e nabavne cene za 2iv.no. Določile so se tudi cene za delikatesne govine. Dovoli se delikatesnim trgovcem sle- S Hafiji dobič^. v %• Prodaiati smejo z dobičkom : 1. Pristne og. salame, veroneške slanina’ merttade,la' hamburški za ju trk, suha šunkovš PnfnC k,ra"Jske kl°hase letne Salame, i£(K™k»»fr) ,in "lle “ narezek itd. Sir: emendolski, polemendolski, trapistovski, primsen, liptovski, Imperial, Romandour, in drugi raznovrstni desertni siri, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana