Št. 31 (1010) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, A A 31. julija 1969
Čestitali so Jožetu Martinčiču
Tovarišu Jožetu Martinčiču, našemu 7 Metnemu izseljencu, upokojenemu rudarju iz Pas de Calaisa in voditelju organizacije jugoslovanskih izseljencev v severni Franciji, ki je letos že petnajstič na obisku v rodni domovini, so v ponedeljek, 28. julija, predstavniki občinskega sindikalnega sveta iz Novega mesta v zdravilišču šmarješke Toplice čestitali za več njegovih jubilejev predvsem pa za njegovo veteranstvo v partiji in sindikatih. »Noge so mi opešale, spomin in roke pa mi še dobro služijo,« je jubilant pripomnil v daljšem razgovoru, v katerem je o-pisal svojo pot proletarca, komunista in revolucionarja, hkrati pa se navduševal ob ■tem kar je videl pri nas. Več o tem srečanju z našim rojakom bomo zapisali prihodnjič.
Glasno moramo reči, da smo „za“!
Predsednik občinske konference SZDL Novo mesto Franc Beg v razgovoru o območnem načrtu prostorskega razvoja - Potem, ko smo se v vseh dosedanjih razpravah strinjali, morajo tudi občinske skupščine rečj svoj »da« - Govorjenja je dovolj, čas hitro beži!
Gospodarstvo ne pozna meja držav in kontinentov, toliko manj pa sme poznati meje občin. To je resnica, ki jo vsi poznamo in ji vsi že nekaj časa pritrjujemo. V praksi pa so žal nekatere stvari drugačne. Tudi na našem širšem območju se prav v praksi že dlje časa na širših posvetih z mnogimi stvarmi strinjamo, do sodelovanja pa takrat, kadar je potrebno, ne pride v vseh primerih, čeprav ga nihče javno ali pa recimo kar »uradno« ne odklanja. Uresničitev naloge, o kateri teče beseda v tem intervjuju, pa je v največji meri odvisna prav od sodelovanja in od pripravljenosti zanj. Od tega so odvisni tudi razvoj mnogih krajev, sreča in blaginja naših ljudi. Ne pozabljajmo tega! — To je naš komentar, tokrat izjemoma posredovan v uvodu, zdaj pa k vprašanjem in odgoVOrom, ki jih je dal tov. Franc Beg.
— Kako daleč smo s pripravo za izdelavo osnov regionalnega, prostorskega razvoja na našem območju?
—	Vprašanje takšnega, dolgoročnega planiranja smo načeli v volilnem programu SZDL in poudarili, da je treba pri tem združevati razpo-
V nedeljo, 3. avgusta, bo v turističnem domu na Grmadi nad Ortnekom srečanje dolenjskih turistov. Taka srečanja prireja domače turistično društvo že nekaj let. Grmada je ena najlepših izletniških točk Ribniške doline, vendar še ni deležna take pozornosti, kot jo zasluži. Visoka je 887 m, od glavne ceste pri Ortneku pa je oddaljena 4,5 km. (Foto: F. Modic)
ložljive kadrovske in prizvod-ne zmogljivosti ter uporabiti vse drugo, zlasti naravne možnosti našega območja. Samo tako bomo lahko območje dostojno vključili v pripravo planov dolgoročnega Tazvoja SRS.
Ko smo sestavljali volilni program, smo mislili predvsem na to, da je ena sama občina — torej tudi naša — premajhna za tako obsežno nalogo in da moramo zato kar se da združevati sile in moči. Iz takšnih razglabljanj se je rodila pobuda, naj nastane načrt, ki bi zajel te meljne sestavne dele prostorskega razvoja za območje ožje Dolenjske, Kočevske, Spod. Posavja in Bele krajine.
O tem vprašanju je razpravljal tudi medobčinski svet ZK, ki se je strinjal s predlogom za izdelavo takšnega območnega načrta, široko podporo pa je dobil ta predlog tudi na nedavnem prvem sestanku dolenjskega kluba poslancev v Dol. Toplicah, na katerem so sodelovali tudi predsedniki občinskih konferenc SZDL in predsedniki občinskih sindikalnih svetov.
—	Gotovo ne bi škodovalo nekaj besed več o tem, kaj nas pri uresničevanju te naloge sili k med-
Rimsko steklo najdeno na Otoku
Med desetdnevnim julijskim izkopavanjem na Otoku pri Dobravi je arheolog dr. Vinko šribar našel med številnimi ostanki keramičnih predmetov in žlindro tudi kose rimskega stekla in opeke. Ugotovil je, da je bilo srednjeveško mesto Gutenwerth, ki ga odkriva in raziskuje
Krka je odnesla nesrečno žrtev
V	nedeljo, 27. julija popoldan, je v Krki med. Žužemberkom in Dvorom utonil Bl-letni Franc Medved iz Bukovice pri Šentvidu pri Stični. Utopljenca do torka še niso našli. Vzrok nesreče še ni pojasnjen.
v tem kraju, sezidano na temeljih rimske naselbine. Nekaj predmetov iz pred-gutenwerške dobe je našel že med izkopavanjem lansko poletje in že tedaj je zanesljivo dokazoval, da je bila pred Gutemver-
thom na Otoku rimska naselbina, gotovo pa rečno pristanišče.
OD 31. JULIjA DO 10. AVGUSTA
Nekako od 30. julija do 3. avgusta in okrog 10. avgusta pogostne padavine z nevihtami in ohladitev. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M.
V „N0V0TEKSU“ potrebujejo krojačice
Te dni opravljajo mladi Ijtudje, med njimi je največ aeKlet, na Komunalnem zavodu za zaposlovanje posebne teste za sprejem v šolo, ki Jo bo organiziralo podjetje »Novoteks«. Ker bodo že letos ustanovili v »Novo-teksu« konfekcijski oddelek, bodo zaposlili večje število mladih ljudi, starih od 15 do 20 let, ki so spretni in se želijo zaposliti v krojaški stroki.
Šola bo trajala štiri ali pet mesecev, predavanja pa so začno že 1. avgusta. Razen domačih strokovnjakov bodo predavali tudi predavatelji šolskega tekstilnega centra iiz Kranja.
občinskemu sodelovanju in združevanju sil?
—	Za najboljši, posnemanja vreden zgled so nam lahko takšni, že izdelani načrti za območje Koroške, Gorenjske in Primorske ter načrti za mariborsko in celjsko območje, ki so že v izdelavi. Tu gre za gospodarsko veliko bolj razvita območja, kot je naše, ki so se kljub temu združila v skupnem planiranju.	"
Naj dodam še to, da ena sama občina ne more začrtati dolgoročnega razvoja cest, ki vodijo skozi več občin in ce-
lo	republik, dolgoročnega raz-
(Nadalje vanje na 3. str.)
Priprave na Trdinov večer
V	novomeškem Zavodu za kulturno dejavnost se živahno pripravljajo na prireditev Kresna noč med gorjanskimi oglarji, ki bo 10. avgusta pri Miklavžu na Gorjancih. Kot smo izvedeli, bodo nastopile folklorne skupine iz Bele krajine in Karlovca, Novomešča-ni pa bodo v povezavi z IMV pripravili še preostali kulturni program. O prireditvi bomo še poročali.	P.	B.
»SREDI MORJA CRNA VIHRA, SREDI VIHRE ČRNI VRAN...« je priljubljena taborniška pesem o gusarjih. Navdušeno so jo prepevali tudi taborniki novomeške gimnazije v prvi izmeni na taboru v Šentjanah nad Portorožem. Več o ^taborjenju Novomeščanov berite na sredini današnje številke!
OSREDNJA PROSLAVA KPJ JE BILA V GRADCU
„S ponosom gledamo prehojeno pot“
26. julija so v gradaškem prosvetnem domu počastili 50-letnico ZKJ, SKOJ in sindikatov - Na proslavi je govoril Niko Šilih
Osrednjo proslavo v čast jubilejnemu letu KPS so v metliški občini imeli v Gradcu.
V	prosvetnem domu so se zbrali člani občinske konference ZKS, predvojni komunisti in revolucionarji iz Bele-krajine, vodstva občinskih družbeno-političnih organizacij, odborniki občinske skupščine, poslanci, predstavniki krajevnih organizacij ter predstavniki sosednjih občin Črnomelj in Novo mesto.
Navzoče je pozdravil sekretar občinskega komiteja ZKS
Martin Štefanič, zatem pa je govoril Niko Šilih, ki je pred vojno kot komunist deloval na širšem dolenjskem območju, med vojno pa tudi v Be-
li	krajini. Tovariš šilih je med drugim dejal:
»V Beli krajini je bolj kakor drugje že leta 1941 prišlo do izraza svobodoljubno hotenje ljudi. Neuspešni revolucionarni poskusi ob koncu prve svetovne vojne, intenzivno politično delo v letih pred drugo svetovno vojno, množične manifestacije in
DEL METLIŠKEGA KOPALIŠČA je zaseden s stanovanjskimi prikolicami novomeške tovarne IMV. Od 1. julija dalje je nastanjenih v potujočih hišicah precej tujih gostov. Največ je Holandcev, ki si radi ogledujejo tudi Metliko in njene zanimivosti.	(Foto:	Ria	Bačer)
požrtvovalno delo komunistov, vse to je revnemu človeku Be. le krajine dajalo politično zrelost, odločnost in organiziranost.«
Govoru je sledil krajši kulturni program, v katerem so nastopili pevci moškega zbora Dušan Jereb iz Novega me. sta, igrala pa je tudi metliška godba na pihala. Delegacija borcev, občinske konference ZKS in odbornikov so s proslave odnesle vence pred spomenika v Gradcu in v Podzemlju, venca pa so položili tudi k spominski plošči Janezu Marentiču v Podzemlju.
Udeleženci proslave so z občani Gradca vred ob 15 uri počastili še domač krajevni praznik s slovesnostjo pri spomeniku.
Plesni dvoboj ČSSR:SFRJ na Otočcu
študentski plesni klub iz Ljubljane in novomeški Za vod za kulturno dejavnost bosta v okviru »DOLENJSKE GA POLETJA 69« priredila v soboto zvečer, 2. avgusta, bb 20, uri v hotelu Grad Otočec plesni turnir in »dvoboj« čeških in naših plesal cev. Po turnirju bo prav tam revija latinskoameriških plesov. Prireditev bo prav gotovo privabila mnogo ljubiteljev plesa, večer pa obeta biti tudi sicer zanimiv in privlačen.
Št. 31 (1010) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, A A	31.	julija
'K'K	1969
DOLENJSKI UST
tedenski mozaik
»Prvič je človek postavil svojo malomeščansko nogo na Luno, se je glasil kombi-tar zahodnonemškega pisatelja Giintherja Grassa po pristanku dveh ameriških astronavtov na Lunini površini .,. »Zdaj ne bomo mogli več govoriti, da je kdo za Luno, je nekdo dejal. »Prav lahko se bo zgodilo, da bodo takrat krožili za našim satelitom astronavti, ki niso neumni.« ... General Franco je imenoval 31-letnega Juana Carlosa iz bourbonske dinastije za svojega naslednika. Celo monarhisti niso bili povsem zadovoljni. Znan monarhist in Francov nasprot-^ nik odvetnik Mariano Rob-' les je dejal: »To je samomor za monarhijo. To je začetek konca. Diktator ne more imenovati kralja. Kralj mora priti na prestol v skladu z nasledstvenim zakonom. Sicer to ni monarhija, 'ampak politična igra.« V katerem stoletju živi vrli Mariano Ro-bles? ... Kitajski vojaki v uniformah in s puškami na ramah so zaplavali po mogočni reki Jangce mimo velike slike Mao Če Tunga in vpili: »Večno sledimo svojemu velikemu voditelju Mao Ce Tungu in pogumno korakamo naprej!« Korakali so seveda v prenesenem pomenu, zakaj v vodi pri najboljši volji ne more nihče korakati. ... Predsednik državnega sveta Nemške DR Walter Ulbricht ni prišel na proslavo 25-letnice LR Poljske. Uradno so povedali, da je bolan, toda še teden prej so objavili njegovo sliko s seje politbiroja, na kateri se smehlja in je videti prav zdrav. Zlobni jeziki pravijo, da je nekoliko zameril Go-mulki, ker je ta začel voditi prožnejšo politiko do Bonna. ... Po petih dneh se je končala »nogometna vojna« med Salvadorjem in Hondurasom. Tako so jo imenovali novinarji. Dvakrat so se zmotili: prvič zato, ker ni nič »nogometnegaa v tem, če je ubitih dva tisoč ljudi, in drugič zato, ker vojne ni povzročil nogomet, ampak kronična beda, v kateri živijo prebivalci teh dveh malih srednjeameriških državic.
Načela ali denar?
Zdravstveno zavarovanje kmečkih ljudi, ki gredo na sezonska dela — Ali je čakalno dobo ob povratku z dela sploh moči opravičiti?
Sezonski delavci iz Pomurja, ki so vključeni v zdravstveno zavarovanje kmetov, kadar so doma na svojih kmetijah, niso zadovoljni. S kratkimi besedami je eden izmed njih razložil takole: »Ko se ob odhodu v drugo državo odjaviš, ti prenehajo takoj vse pravice pri zdravstvenem zavarovanju kme-' tov. Ko se vrneš s sezonskega dela, pa moraš tri mesece čakati, a ves čas plačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje, da spet dobiš pravice zavarovanca. V Avstriji pa si socialno zavarovan, kolikor časa si tamkaj zaposlen. Ob vsakem povratku si torej tri mesce brez zdravstvenega zavarovanja. Zakaj?«
Pri komunalni skupnosti zdravstvnega zavarovanja kmetov v Murski Soboti vedo za taka negodovanja. Lju dem pa poskušajo razložiti in jih prepričati, da je najbolj prav tako, kot je. Mn >gi sezonski delavci, ki so po naših predpisih hkrari kmet je, niso zadovoljni s takimi razlagami. Sprašujejo, zakaj je potrebna taka Jakama do
TELEGRAMI
MANILA — Predsednik ZDA Ni-xon je pozdravil astronavte po vrnitvi z Lune na Pacifiku in nato začel svoje potovanje po Aziji Na njegovi poti so Filipini, Indonezija, Tajska, Indija, Pakistan, Romunija in Britanija.
EDGARTOVVN - Senator Ed ward Kennedy je z avtom zapeljal v morje z nekega mostu. Pri tem se je ubila 28-letna tajnica Mary Kopechne. Sodišče je obsodilo senatorja Kennedyja na dva meseca zapora pogojno
KAIRO — Ob Sueškem preko pu se kar po .vrsti vnemajo topniški dvoboji in letalski spopadi. Izraelci in Egipčani celo uporabljajo bombnike. Z obeh strani navajajo visoke izgube sovražnika. Najbolj visoko gredo Egipčani, ko navajajo število sestreljenih izraelskih letal.
ORAN — Alžirsko vojaško sodišče je obsodilo na smrt bivšega načelnika generalnega štaba alžirske vojske polkovnika Zbirija in še štiri oficirje. Zbirija je sodišče obsodilo v odsotnosti, ker je po izjalovljenem vojaškem udaru decembra 1D67 zbežal iz Alžirije.
ba ali komu koristi, ko pa je1 v Avstriji, kjer so naši sezonski delavci tujci, ne zahtevajo. Kaj želijo do^eč; z njo? In po kakih socialističnih načelih jo je moči opravičiti?
Kolektiv komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov v Murski Soboti jo opravičuje s sklepom skupščine. Ta sklep je sicer uksladen s predpisi o čakalni dobi novih zavarovancev. \ Sezonski delavci pa menijo, da ni prav, da ga uporablja: jo tudi pri tistih kmečkih ljudeh, ki so zaradi občasne zaposlitve prekinili zdravstveno zavarovanje le za lekaj mesecev Predpis namreč ne pravi, da mora biti tako, temveč le dovoljuje — razmere pa naj oceni skupščina zavarovancev.
Skupščina zavarovancev je najvišji samoupravni organ. Sezonski delavci pa pravijo, da so v manjšini, zato jim drugi določajo pogoje, podobno , kot v vsem gospodarstvu našim kmetovalcem. Tega ni moči zanikati. Če upoštevamo še dodatne razlage, pa se nam vse bolj vsiljuje prepričanje, da je res tako.
Pri komunalnem zavodu za zdravstveno zavarovanje kmetov ponujajo dve možnosti za eprekinjeno zavarovanje kmetov — sezonskih delavcev. Prva je: ob odhodu na de-
lo	se ne odjaviti, druga pa: znovič se prijaviti tri mesece pred povratkom s sezonskega dela.
Predloga bi bila sprejemljiva, če ne bi bila povezana s prispevki za zdravstveno zavarovanje. Kdor ni odjavljen, mora plačevati prispevke, četudi je zaposlen v drugi državi in od zdravstvenega za* varovanja nič ne zahteva niti ne potrebuje, če se prijavi tri mesece pred povratkom, pa tisti čas prispeva le za zdravljenje drugih zavarovancev, ne za svoje in za člane svoje družine. Torej gre le za zvečano zbiranje prispevkov od tistih zavarovancev, ki ga baje v drugih državah lahko zaslužijo. Kako lahko,
IZ HELIKOPTERJA V KARANTENO — Ameriški astronavti (od leve proti desni) NTeiI Armstrong, Edviin Aldrin in Michael Collins zapuščajo po pristanku na letalonosilki »Ilornet« na Pacifiku helikopter in gredo v hermetično zaprte prostore. Astronavti bodo nekaj tednov ostali v karanteni. Cel štab zdravnikov in drugih specialistov jih bo natanko pregledal, ali niso prinesli s seboj na zamljo kake nevarne klice ali bolezni.	Telefoto:	UPI
bi pa menda morali vprašat: tudi njih. Z načeli o solidarnosti vseh zavarovancev namreč nihče niti ne poskuša dokazovati, da je tako, kot je zdaj pri čakalni dobi, naj-bolj prav in pravično. Socialistična načela pa morajo biti vsaj toliko vredna kot de-nar.
JOŽE PETEK
Lani: 2700 mrtvih in 35.000 ranjenih na naših cestah!
Nad 600 predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz pribl. 250 občin je sodelovalo na nedavnem tridnevnem posvetovanju v Beogradu: razpravljali so o vlogi družbenih činiteljev pri po-sodobljanju prometne varnosti. Z vso skrbjo so opozorili na žalostno dejstvo: posledice prometnih nesreč v Jugoslaviji so terjale samo lanf nad 2700 mrtvih In več kot 35.000 ranjenih oseb. Z gradivom posvetovanja bodo seznanili predsednika republike, zvezno skupščino in predstavniška kot izvršno-politična telesa zveze in pokrajin.
| tedenski zunanjepolitični pregled
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
M SLOVENSKE CESTE IZPADLE? Slovenska javnost je odločno protestirala zoper predlog zveznega izvršnega sveta mednarodni banki za obnovo in razvoj o sodelovanju pri kreditiranju gradnje nekaterih cest v Jugoslaviji. V tem predlogu oziroma spisku namreč manjkata cestna odseka Hoče-Levec in Razdrto-Postojna, . torej odseka hitre štiripasne avtomobilske ceste šentilj-Nova Gorica. To je tembolj osupljivo, ker je zvezni izvršni sv&t na svoji seji 27. decembra 1968 ta cestna odseka že uvrstil v seznam predlaganih gradenj.
Najbolj ozko grlo so namreč prav ceste v Sloveniji, ki ne zmorejo več sedanjega, kaj šele prihodnjega prometa. Slovenske ces-ste so splošnega jugoslovanskega pomena, saj prihaja po njih v Jugoslavijo kar 94 odstotkov vseh tujih turistov. Zato je od tega, ali bomo hitro modernizirali poglavitne ceste v Sloveniji, odvisen tudi ves dalmatinski in drugi turizem v naši državi.
■ MITJA RIBIČIČ O DELU ZIS — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je v. pogovoru z novinarji »Komunista« poudaril potrebo po odločni usmeritvi k večanju izvoza. Samo če bomo več izvažali, bomo uspeli obdržati sedanjo hitro gospodarsko rast. Hkrati moramo onemogočiti pritisk čezmerno naraslih proračunskih dohodkov na domači trg in izvoz, ker povzroča dviganje cen in nestabilnost trga.
■ STO LET JESENIC — V no vi jeseniški valjarni na Beli je bilo ob stoletnici železarne zborovanje več kot tisoč železarjev. Na zborovanju je govoril predsednik republiškega izvršnega sveta in pokrovitelj proslave Stane Kavčič. Med drugim je dejal, da ob razvijanju zaostalih področij včasih pozabljamo na kraje z dolgoletno tradicijo, med katere spadajo tudi Je-
Nesprejemljiv sklep o gradnji hitrih cest
senice. Kavčič je podprl zahteve železarjev za večji delež ustvarjenega dohodka.
■ TURIZEM CVETE — Računali smo, da se bo turistični pro-mdt letos povečal za 15 odstotkov, vendar je bilo že v prvem polletju 19 odstotkov nočitev več kot lani v takem času, priliv deviz pa se je povečal za 25 odstotkov. Druga polovica leta pa je vedno bolj donosna kot prva. Zato upravičeno računajo, da bomo letos s turizmom iztržili kakih 300 milijonov dolarjev deviz. Toliko deviz ne iztrži nobena druga gospodarska veja. Letos se turistični promet pri nas dvakrat hitreje povečuje kot v drugih evropskih državah. Vsa naša obala je zasedena, v Makarski
pa turiste celo opozarjajo, naj ne pridejo, ker jih nimajo kam dati. K vsemu temu je med drugim pripomogla tudi prava pasja vročina zadnjih dni.
■ ELEKTRIČNI VLAK ZA-GREB—BEOGRAD — Računajo, da bo že 29. novembra letos peljal prvi električni vlak od Zagreba do Beograda.
■ VARSTVO ZA KMEČKE O-TROKE — Občinska skupščina Lenart v Slovenskih goricah je sklenila ustanoviti poskusno varstveno ustanovo za kmečke otroke, prvo te vrste v Sloveniji.
■ POŽAR V SEŽANSKI ISKRI
Prejšnji teden, v četrtek, je izbruhnil požar v tovarni Iskra v Sežani, ki je povzročil pet milijonov škode. Le hitri pomoči gasilcev gre zahvala, da škoda ni še večja. Zadnja leta je v naši državi čedalje več tovrstnih velikih požarov, ki nam povzročajo dokajšnjo škodo.
■ AKCIJA »LAČNI OTROK« —
Mednarodni sklad »Lačni otrok«, ki ima sedež v Zagrebu, je sklenil organizirati svojo prvo akcijo v pomoč otrokom v Biafri. Vsako minuto umre na svetu od lakote po 72 ljudi, v glavnem otrok.
■ ZLATNIKI KOT DARILA —
V direkciji trezorja Narodne banke so povedali, da so doslej dali v prodajo 150 kg zlatnikov. Prodali so jih 100 kg. Zlatnike kupujejo zbiralci denarja, nekateri pa za poročna in druga darila. Tudi podjetja čedalje pogosteje z njimi nagrajujejo najboljše delavce.
električne centrale, ki bodo krožile okrog Zemlje in pre^ jemale energijo od sonca. Tudi na Luni bodo laboratoriji s seizmografi in drugimi napravami za komunikacije na Zemlji. Močne postaje na Luni bodo posredovale telefonske, radijske in televizijske zveze.
Seveda je Luna tudi vojaškega pomena. Vsaj v tem pogledu so se ljudje dovolj
Vrnitev z Lune
zgodaj zdramili in podpisali sporazum, po katerem je Luna last vseh in last nikogar. ZDA, ZSSR in 33 drugih držav je že ratificiralo sporazum, ki med drugim pravi: »Vesolja, vštevšl Luno, ni mogoče prisvojiti z zahtevki po suverenosti z zasedbo ali okupacijo ali s kakimi drugimi sredstvi.«
Ko sta astronavta Armstrong in Aldrin zasadila ameriško zastavo na Luni, nista s tem razglasila Lune za ameriško ozemlje, ampak sta simbolično povedala, da so bili tam Američani. Zgodovina se ne ponavlja v smislu nekdanjih konkvistadorjev, ki so zasajali špansko, portugalsko, britansko ali kako drugo zastavo na daljnjih ozemljih in si jih potem prisvajali.
Toda kljub vesolju in ponosu nad človekovo iznajdljivostjo in ostrino njegovega uma in strojev, ki jih je ustvaril njegov um, je-potreben kanec ponižnosti in zavesti, da je tisto, kar človek ve, še neskončno malo v primerjavi s tistim, česar šc ne ve. Komaj so se trije astronavti vrnili na Zemljo, že so začela krožiti poročila o celi vrsti pojavov, ki so jih opazili na Luni in si jih znanost še ne zna razložiti: toplotni učinki, nenavadno prelivanje barv, svetla »poskakujoča ' skala«, prekinitev radijske zveze, »utrujeni« računalnik in še marsikaj drugega. Človek res steguje roke k zvezdam, kakor jih je nekoč k Luni, toda zvezde sc še zmeraj nekoliko porogljivo in hladno nasmihajo prvini nebogljenim človekovim stopinjam na robu brezbrežne-ga vesolja.
Lahko bi dejali z menihom zgodovinarjem v »Borisu Go dunovu«: »Se zadnje sporočilo in moja kronika je končana«. Ameriški astronavti, ki so »zavzeli Luno, so kakor Cezar »prišli, videli in zmagali«, a so se tudi vrnili, kar je tudi zelo važno. Toda kronika z njihovo vrnitvijo na Zemljo še zdaleč ni končana. Zakaj sedanjost in prihodnost sta prav tako del zgodovine kakor preteklost in človekov pristanek na Luni je samo člen v dolgi verigi človekovih vzponov — in tudi padcev.
Svet je še nekoliko omotičen od povodnji znanstvenih, polznanstvenih, poljudnih in novinarskih poročil o astronavtih. Ljudje so požira-
li	tudi najmanjše nadrobnosti z Lune in se niso utrudili. Toda zdaj so začeli razmišljati.
Kako znanstveniki, ki so planili po vzorcih kamenin z našega satelita, kakor zdravnici, psihiatri, biologi in vsi mogoči »ogi«, ki so se lotili treh astronavtov v »karanteni«, da bi čimveč zvedeli ne samo od kamenin, ampak tudi od živih ljudi, tako so tudi ljudje začeli delati bilanco in razmišljati o velikem mejniku v zgodovini človeštva.
Ali je res bil »majhen korak za človeka, a orjaški skok za človeštvo«, kakor je dejal Neil Armstrong, ko je z levo nogo prvič stopil na Lunino površino? Kaj lahko pričakujemo od te tehnološke zmage človeka? Ali je prav, da so zapravili na milijarde dolarjev za osvojitev Lune, medtem ko na Zendji ljudje še umirajo od lakote in sc med seboj ugonabljajo? Taka in podobna vprašanja si zastavljajo ljudje in je prav, da si jih zastavljajo.
Predvsem je treba poudariti, da ne smemo primerjati izdatkov za vesoljske razi-skave z izdatki, ki jih dajejo države za oboroževanje. Vesoljske raziskave — kolikor ne dobijo nad vesoljem popolnega nadzorstva genc-,rali — niso v bistvu in predvsem vojaške narave. Njihov glavni namen je zvedeti čimveč o nastanku sveta, vesolja in zakonih narave.
Človek zelo malo ve ua primer o Soncu, ki je vir vsega živega na Zendji. Sončni viharji in pege na Soncu neposredno vpihajo na vreme na Zemlji. Napovedujejo
LETALONOSILKA HORNET — Vodilni strokovnjak NASA Thomas Paine meni, da bodo sovjetski vesoljci poleteli na Luno najkasneje čez 18 mesecev, »vendar pa najbrž dosti prej, kakor si mislimo«.
Moja kava je zato tako odlična, ker jo meljem
z mlinčkom STANDARD
izdelanim po licenci Siemens
Ekonomska propaganda »GOSPODARSKI VESTNIK-
Okoli 40 predstavnikov vseh jugoslovanskih republik se je 18. julija udeležilo sestanka na Tje^ti-štu, na katerem so razpravljali o izgradnji »Južne magistrale«, se pravi ceste od Ljubljane do Skopja, ki bo po najkrajši liniji povezovala vse jugoslovanske republike. Sestanka so se udeležili tudi avtor študije o gradnji te ceste inž. Risto Perišić, zvezni poslanec in predsednik AMZ Jugoslavije čedo Kapor, predsednik sveta za promet Gospodarske zbornice Slovenije in član upravnega odbora cestnega sklada Slovenije Tine Zaletel, več uglednih predstavnikov in strokovnjakov iz drugih republik, občini Kočevje in Ribnica pa je zakopal direktor AVTA KOČEVJE Stane Ocepek.
Na sestanku so porj:';a.ii predstavniki posameznih republik (z izjemo Slovenije), da je pri njih načrt o izgradnji »Južne magistrale« osvojen. Na sestanku so tudi sklenili, naj poteka slo-
venski del »Južne magistrale« prek Kočevja, ker je ta smer najkrajša, razen tega pa odpira svetu dOslej precej zaprta območja Slovenije in Hrvatske.
Za gradnjo »Južne magi-
Glasno moramo reči, da smo „za“!
(Nadaljevanje s 1. str.)
voja turizma, oskrbe z energetskimi viri, oskrbe z vodo in urejanja voda itd.
Takšen načrt prostorskega, razvoja našega območja — v mislih imam vse štiri pokrajine, ki sem jih že naštel — bo lahko občinam potem, ko bo izdelan, v veliko pomoč pri izdelavi načrtov njihovega družbeno-ekonomskega razvoja, saj bodo v območnem načrtu našle vse potrebne osnove. Velikokrat radi tarnamo, da je naše območje v republiki zapostavljeno. Takšen medobčinski načrt razvoja bi bil trdna osnova za strokovno in družbeno-politično utemeljevanje vloge in pomembnosti našega prostora do prostora celotne republike. Vrhu vsega pa bo območni prostorski načrt tudi osnova za vse bodoče načrtovanje pri usmerjanju investicijskih in kreditnih zmogljivosti.
— Za konec še vprašanje: kako daleč smo z u-rcsničevanjem te pomembne naloge?
— Na podlagi razprav in podpore, ki jo Je zamisel • o izdelavi območnega načrta prostorskega razvoja tako imenovane širše Dolenjske že dobila, pričakujemo, da bodo občinske skupščine našega območja začele kot nosilec uresničevati to nalogo. V dosedanjih razpravah je bilo že poudarjeno, da bi lahko urbanistični programi in druga urbanistična dokumentacija občin služile kot osnova za izdelavo takšnega medobčin s^ega načrta. Strokovni del naloge bi bilo treba poveriti 2a to usposobljenim organizacijam. To naj bi opravile delovne organizacije DOMIN-VEST iz Novega mesta, RE-GION iz Brežic in PROJEKTIVNI ATELJE iz Ljubljane v medsebojnem sodelovanju
•	•vv
Sejmišča
V Novem mestu: 326 prašičkov prodanih
V	ponedeljek, 28. julija, je bilo na sejmu v Novem mestu naprodaj 477 prašičkov, prodali pa so jih 326. Manjši pujski so šli v denar po 120 do 180 din, večji pft so veljali 190 do 270 din.
V Brežicah malo večjih prašičkov
28. julija je bil v Brežicah ®©jem, na katerem Je bilo naprodaj 435 manjših in le večjih prašičkov. Kupci te raznih krajev so pokupili 285 mlajših pujskov po 10 din kg, ter 12 večjih prašičkov po 6 do 6,50 din kg.
in v sodelovanju s strokovnimi službami (oddelki za gospodarstvo) občinskih skupščin in strokovnimi delavci večjih delovnih organizacij.
Cas nas že močno lovi, zato bi morale občinske skupščine čimprej tudi formalno pristati na te naloge in tako tudi navzven pokazati, da se z opisano zamislijo strinjajo in da se vključujejo v to veliko akcijo skupnega, medobčinskega sodelovanja!
RAZGOVOR VODIL IN ZAPISAL: MILOŠ JAKOPEC
strale« so menili, da je to gospodarsko in družbeno upravičena investicija. Imenovali so tudi 9-članski koordinacijski odbor za nadaljevanje dela za izgradnjo »Južne magistrale«. V tem odboru so zastopani predstavniki vseh republik, v njem pa je tudi direktor AVTA KOČEVJE Stane Ocepek.
Dogovorili so se, da bo predsednik občinske skupščine Kočevje med 20. in 25. avgustom sklical sestanek predstavnikov občinskih skupščin Kočevje, Ribnica, Delnice. Ogulin in Vitoov-sko, zveznih in republiških poslancev teh občin, predstavnikov obeh republik in predstavnikov večjih gospodarskih organizacij iz teh občin. Na sestanku se bodo podrobneje pogovorili o predlagani gradnji »Južne magistrale«, sestanika pa se bo udeležil tudi avtor študije o gradnji te ceste inž. Risto Perišič.
Naloga obeh občinskih skupščin lz Slovenije (Kočevje, Ribnica) je, da dobijo zdaj potrebna soglasja za potek magistrale prek Kočevja, da s predvideno Izgradnjo seznanijo republiške in zvezne poslance ter republiško skupščino. Republiška skupščina pa bi morala pripraviti še potrebno dokumentacijo za natečaj za kredit pri Mednarodni banki za kreditiranje razvoja nerazvitih dežel, ki bo predvidoma dala posojilo za gradnjo oziroma dograditev te ceste.
Košnja na Gorjancih se je spet pričela in prebivalci Gornjega Suhadola bodo spet preetočili potoke znoja, preden bodo končali to naporno opravilo in seno varno spravili domov.	(Foto:	Polde Miklič)
PEREČA VPRAŠANJA KMEČKEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Z dolgovi kmetov in obrtnikov ni mogoče plačevati zdravstvenih storitev
Kmečki zavarovanci so dolžni 3,784.000 din, obrtniki pa 1,533.000 din prispevkov — Preveliki odpisi ne vodijo nikamor, ker jih je treba nadomestiti
z izrednim prispevkom
V	ponedeljek, 14. julija, so se sestali v Novem mestu na povabilo skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja predsedniki in tajniki občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Razpravljali so o celotni problematiki zdravstvenega zavarovanja, tako delavskega kot obrtniškega in kmečkega.
V razpravi o kmečkem zdravstvenem zavarovanju so predstavniki skupščine ko-
munalne skupnosti opozorili, da se je že v začetku letošnjega leta pokazal velik zaostanek v izterjavi 'prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov. Konec 1. 1968 je bilo na območju komunalne skupnosti za 2,646.000 din neizterjanih prispevkov, konec letošnjega polletja pa že 3,784.000 din.
L. 1968 je' bilo izterjanega le 79 odst. osnovnega prispevka in le 45 odst. izrednega prispevka. V polletju letos je bilo od kmečkih zavarovancev izterjanih le 38 odst. prispevkov, čeprav bi jih morala biti v polletju izterjana polovica. Ugotovili so, da ima davčna služba v občinah premalo izterjevalcev, da pa so kmetije pri plačilu svojih obveznosti tudi premalo disciplinirani, čeprav seveda ne gre zanikati gospodarske nemoči kmetov, ki je gotovo tudi eden izmed vzrokov za zaostanek.
Lani je bilo na območju skupnosti odpisanih za 681 tisoč din prispevkov, ker so bili neizterljivi, deloma pa tudi zaradi naravnih nesreč (suša, toča itd.) in zato, ker zavezanci niso bili zmožni plačila. Skupščina komunalne skupnosti je ocenila, da je odpis previsok, saj dosega 2 odst. od katastrskega dohodka zavarovancev in skoraj 10 odst. letnega predpisa prispevka za kmečko zdravstveno zavarovanje.
Največji so bili odpisi v črnomaljski občini, kjer so presegli 19 odst. letne odmere in so znesli 109 din na kjnečko gospodarstvo. Na posvetu so ob tem opozorili, da mora skupščina komunalne skupnosti za vse odpise predpisati dodatni prispevek.
Upoštevaje takšne zaostanke pri zbiranju prispeva*, pa ne gre prezreti še ane posledice:	zaradi neporavnanih
obveznosti je brez zdravstvenega varstva kar 23 odst. kmečkih zavarovancev. Ti zavarovanci nimajo potrjenih zdravstvenih izkaznic in lahko iščejo zdravniško pomoč samo kot samoplačniki.
V	poročilu predsednikom in tajnikom občin je bilo omenjeno, da se potrošnja
sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov odvija v okviru programov. Na posvetu so, upoštevajoč vse že omenjene številke in dejstva, sklenili:
Komunalna skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov bo v sporazumu z občinami skušala odpraviti primanjkljaje, ki so nastali do konca 1968. To bodo dosegli tako, da bo komunalna skupnost priskrbela kredit, ki bi ga najele občine, odplačeval pa bi se s pobranimi, do zdaj neizterjanimi prispevki.
Vsi neizterljivi in odpisani prispevki gredo v breme proračunov. Takšen sklep je bil sprejet zato, ker komunalna skupnost ne more več zviševati prispevkov, saj je 2-odstotni izredni prispevek še predpisan za 5 let. Do jeseni bo komunalna skupnost pripravila temeljito analizo kmečkega zavarovanja in jo predložila v razpravo občinskim skupščinam. Te bodo nato dokončno sklepale o stališčih, doseženih na posvetu s predsedniki in tajniki občan.
Glede delavskega zavarovanja so bili predstavniki občin obveščeni, da dotekajo prispevki v redu. Posebej pa so bili v okviru gradiva o tem zavarovanju opozorjeni na težave v zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju obrtnikov. Obrtniki so konec junija letos dolgovali 389.000 din prispevkov skladu zdravstvenega zavarovanja, 1,129.000 din skladu pokojninskega zavarovanja, za otroški dodatek pa 15.000 din, skupaj torej 1,533.000 din.
Po zbranih ugotovitvah je večji del obrtnikov zmoten plačati svoje obveznosti, vendar plačilo zanemarja, ker raje nalaga svoj denar bodisi v obrt, bodisi v osebni standard. Sklenili so, da bodo vse takšne primere brez odlašanja predlagali r upravno kaznovanje.	M.	J.
Ogenj v Bregah
V	nedeljo je hud požar v Bregah blizu Krškega uničil Sest poslopij in povzročil za več kot 23 milijonov Sdin Škode Francu Paroviču. Jožetu Bogulinu, Mihaelu Sintiču in Janezu Bogolinu. Otrok se je igral z vžigalicami in po nesreči zažgal slamo.
Vse republike so za „južno magistralo"
Le Slovenija še ni rekla svoje zadnje besede — Na nedavnem sestanku na Tjentištu so osvojili študijo o izgradnji »Južne magistrale«
MOKRIŠKA JEČA
po 400 letih
Grajsko ječo v Mokricah bodo še to poletje preuredili v muzejsko zbirko. Prikazovala bo lokalne dogodke v hrva-ško-slovenskem kmečkem uporu 1573. leta. Dokumente in slike z obrazložitvijo v slovenskem in nemškem jeziku je pripravil zanjo rav-
Dokumenti obujajo dejanja gospodarjev in podložnikov — Po zadušitvi upora 1573 se je plemstvo strahovno maščevalo nad
tlačani
Uskoški poveljnik Jošt Thurn.
I
natelj Posavskega muzeja prof. Stanko Škaler. Velika puntarska tragedija je obširneje že predstavljena v brežiškem gradu. Ker pa se ravno zdaj izteka četrto stoletje po tistih bojih, bo Posavski muzej s krajevno zbirko v Mokricah oživil spomin na tlačansko vstajo.
Za zidovi mokriške ječe se je februarja 1573 končal uporniški pohod nekaterih kmetov, ki so jih kot ujetnike zaprli vanjo. Lastnik gradu Štefan Gre-gorijanec je 14. februarja pisal poveljniku Uskokov Joštu Thurnu, da ima v zaporu dva uporniška voditelja, ki sta sodelovala v Gregoričevi skupini. Na Thurnov ukaz sta odšla po upornika dva strelca in ju odpeljala v Kostanjevico. Domnevajo, da sta bila to Matija Bistrič in Ivan Svrač.
Ljudsko izročilo pravi celo, da je bil v Mokricah zaprt Matija Gubec, vendar to zgodovinsko ni dokazano. V legendah, ki so se prenašale iz roda v rod, je ime Matije Gubca stoletja simboliziralo boj za pravice. Spomin na upor pred 400 leti je med narodnoosvobodilnim bojem znova oživel in celo brigade so si nadele Gubčevo ime.
Mogočni gradovi so trepetali pred kmečko vojsko
Hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1573 je bil zelo dobro organiziran. Vzplamtel je 29. januarja med cesargrajskimi podložniki. Tem so se pridružili uporniki iz Susedgra-da in Stubice, nakar so se dvignili še slovenski kmetje iz Bizeljskega. Ko je vojaški vodja upora Ilija Gregorič iz Brdovca
prišel s svojo vojsko čez Sotlo, so stopili v njegove vrste vsi bizeljski podložniki. Pohod so nadaljevali skozi Pišece do Dobove, kjer so se utaborili 2. februarja.
Pri Jesenicah so tedaj zavzeli brod na Savi. Bil je last mokriškega gospoda Štefana Gregorijanca. V gradu je zavladal preplah. Štefan Gregorijanec je pričakoval napad upornikov. Bal se je, da bodo grad zavzeli, če ne bo pravočasno prišla pomoč. Zaprosil je barona Thurna za 500 Uskokov in za nekaj smodnika.
Takole je pisal: »Sporočam vam, da so se podložniki gospoščin Sused-grad, Cesargrad, Bizeljsko in deloma že tudi v Brežicah uprli. Vsak dan se še trumoma zbirajo. Taborijo v treh skupinah, na Suhem polju nasproti Podsuseda, pri Cesargradu in okoli Zaboka. Nameravajo napasti Brežice in Krško in pridružiti uporu tudi tamkajšnje kmete. Ce ne bomo hitro kaj ukrenili, nas zelo skrbi, kaj se bo iz tega razvilo. Zato vas za božjo voljo ponižno prosim, da mi nemudoma pošljete v pomoč 400 do 500 Uskokov...«
O upornikih je Gregorijanec obvestil tudi kranjske deželne stanove. Spo ročil jim je, da so se polastili njegovega broda na Savi in da imajo že več brodov. V nadaljevanju piše: »... Bojim se, da bodo prešli Savo in napadli Mokrice ter druge gospoščine. Zato prosim gospode, naj mi pošljejo nekaj vojajcov in strelca za topove ali pa naj naročijo poveljniku v Vojni krajini, naj mi pošlje na pomoč 500 do 600 dobro izvežba-nih Uskokov. Prosim vas, ukrepajte hitro!«
Dokle so se upirali le podložniki Franja Tahija
na Hrvaškem jim je Gre-gornijanec dajal za smodnik in orožje. Z njihovo pomočjo mu je nameraval odvzeti del sporne sused-grajske posesti. Ko pa se je upor razširil na zahodno hrvaško mejo in zajel še Slovenijo, ga je postalo strah. Poskušal je pomiriti upornike. Toda bilo je prepozno. Ilija Gregorič je
celo pobratenje. Meščani so oklevali in se končno odločili, da ne bodo sprejeli njihove ponudbe.
Grajski oskrbnik Gašper Possinger je pisal lastniku Krištofu Gallu v Celje, da so šli uporniki ponoči mimo pristave v taki razdalji, da niso mogli streljati nanje. Zjutraj so izstrelili nanje tri topovske strele
Grad v Mokricah (za časa J. V. Valvasorja)
Grego rij ančevemu	odpo-
slancu sporočil, da upornih kmetov ni več mogoče zadržati. Tudi številni mo-kriški podložniki so se pridružili Gregoričevi vojski.
Med uporniki tudi brežiški kmetje
Brežice so poskušali napasti 3. februarja zjutraj. Okoliški kmetje so vstopili v uporniške vrste in le deset jih je poiskalo zaščito v gradu. Uporniki so jim kot izdajalcem izropali hiše, in poklali živino. Meščanom so sporočili, naj se predajo ali jih vsaj mirno spuste v mesto. Obljubili so jim, da ne bodo napravili nobene 'škode, in jim predlagali
in potem o upornikih ni bilo več sledu. Oskrbnik Possinger je v pismu omenil, da bi si upal tlačane z 200 možmi pognati v beg.
Pohod se je nadaljeval proti Krškemu. Gregorič se je s svojo vojsko že 3. februarja zvečer ustavil na Vidmu. Uporniki so se pogajali z meščani za prevoz čez Savo. Meščani so jim bili veliko bolj naklonjeni kot v Brežicah. Izročili so jim brodove in jim dovolili priti v mesto. Na desni savski breg se je do 5. februarja zvečer prepeljalo okoli 2.000 upornikov. Samo kakih 600 jih je ostalo na videmski strani. Naslednja cilja sta bila Kostanjevica in Novo mesto. Druga skupina je
Prizorček iz bitke kmečkih upornikov z grofovskimi vojščaki pri Krškem 5. februarja 1573 (Iz Valvasorjeve »Slave vojvodine Kranjske) •
nadaljevala pot proti Radečam.
»Z božjo pomočjo« pobitih mnogo tlačanov
Še isti dan po prehodu čez Savo se je kmečka vojska pri Leskovcu srečala z Uskoki poveljnika Vojne krajine Jošta Thurna. Bilo Jih je kakih 500, kmetov pa 2.000. Uporniki so se začeli umikati proti Krškemu. Thurn jih je s pešci napadel v zgornjem delu mesta, konjeniki pa so pričakali tlačalie na drugi strani. V pismu kranjskim deželnim stanovom je Thurn med drugim sporočil:
»Z božjo pomočjo je bilo pobitih mnogo upornikov, še več pa jih je utonilo v Savi. Menim, da jih je bilo okrog 300. Uskoki so pobijali in plenili, da sem celo jaz z obžalovanjem gledal na njihovo divjanje.« Uskoki tudi meščanom niso prizanesli; mesto so izropali, hiše pa požgali. Prebivalci, ki so jim prišli v roke- so žalostno končali. Pobijali so vse po vrsti, može, žene in otroke. To je bil začetek strahotnega maščevanja nad ‘premaganci.
Prizorišče podobnih grozot je bilo dan pozneje pri Kerestincu. Hrvaški podban in namestnik škofa Jurija Draškoviča Gašper Alapič je 6. februarja premagal uporniško vojsko, v kateri je bilo okoli 2.000 kmetov. V tem boju je zgubil^ življenje blizu 500 tlačanov.
Jošt Thurn je isti dan pognal v beg drugo skupino kmetov, ki je taborila pod Mokricami. Tudi teh je bilo okoli 2.000. Thurn je nadaljeval pot na Hrvaško, tja, kjer je bila Alapičeva vojska.
Uskoki so povsod, kamor so prišli, napravili strašno razdejanje. »Kakor Turki« so požigali kmečke domove, plenili imetje in živino. Jošt Thurn je v pismih poročal, da gospod Alapič enako postopa.
V Mokricah je bilo pobitih nekaj sto kmetov. Nekaterim ujetnikom je Jošt Thurn ukazal odsekati roke ter porezati nosove in ušesa. To strahotno kazen si je izmislil v svarilo in opomin drugim. Sicer pa pri tem početju ni bil izjema. Sam je poročal, da so tako delali tudi drugi zemljiški gospodje.
■ Puntarskih idej pa kljub
■ nasilju niso mogli sati treti. S podobo Matije H Gubca jih je ljudstvo še H naprej nosilo v svojih
■ srcih. Zatiranim so dati jede pogum tudi v poz-
■ nejših uporih.
J. TEPPEY
štajerski kmet iz 16. stoletja. Tlačani so se uprli, ker jim je zemljiška gospoda nalagala prehuda bremena. Ujeti voditelj Ivan Svrač je 25. februarja 1573 v Ljubljani na zaslišanju dejal, da se govori, da bodo po zmagi nad gospodarji kmetje sami pobirali davke in druge dajatve.
Viri: Zbornik POSAVJE I — Stanko škaler: POSAVJE V UPORU, SELJAČKA BUNA 1573 in dokumenti iz muzejske zbirke v Posavskem muzeju v Brežicah.
Dvižni most ob vhodu v grad Mokrice.
Še na mnoga leta!
4. avgusta bo minilo 50 let, Jcar se je rodil daleč izven domačih krajev zna-
„Pri nas ne delamo za mrtve“
Pred kratkim so predstavniki pripravljalnega odbora z a izvedbo proslave Notranjskega odreda, ki bo konec avgusta v Sodražici, obiskali več podjetij v ribniški in kočevski občini. Nabirali so namreč prispevke za pomoč pri izvedbi proslave in za izdajo knjige o zgodovini Notranjskega odreda.
Ko je sekretar občinske konference ZK Ribnica Danilo Mohar v nekem kočevskem podjetju obrazložil namen obiska in zaprosil za prispevek, mn je direktor odvrnil:
— V našem podjetju delamo za žive, ne za mrtve!
Komentar ni potreben. Dodamo naj še, da v ostalih podjetjih niso bili takega mišljenja in da je bilo v obeh občinah nabranih 12.750 din, od tega v kočevski 4.200 din.
Ob 26. juliju - prazniku Gradca
Gradac z okolico je bil pred vojno pomembno središče delovanja komunistov v ilegali
Pozdrav Viničanom
ni FRANC KOŠIR iz Črnomlja. Bil je eden prvih Belokranjcev, ki so se vključili v NOB, je eden redkih -preživelih članov Belokranjske čete, spome-ničar, po vojni pa je opra vljal kup odgovornih dolž jiosti od predsednika okraja Črnomelj do direktorja Iskre v Semiču, ki jo uspešno vodi zadnjih nekaj let.
Med ljudmi širše pokrajine je znan kot mož odločne besede in eden najbolj prizadevnih današnjih borcev za napredek Bele krajine. Tovariša Koširja še vedno srečujemo v raznih občinskih organih in v vodstvih družbeno-politič-nih organizacij, posebno vnet pa je za razvoj tovarne in vsega semiškega predela.
Tovariš Košir< želimo vam še mnogo ustvarjalnega clela. Se dosti uspehov, ob tem pa obilico sreče in osebnega zadovoljstva!
306 občinskih priznavalnin
V	metliški občini, ki ima okoli 7 tisoč prebivalcev, živi 1-760 članov Zveze združenj borcev NOV. Od teh prejema trenutno 306 borcev občinske priznavalnine v znesku od 50 do 150 din, največ priznavalnin pa znaša okoli 70 din na mesec. Republiška priznavalnino prejema f)
' borcev — imetnikov partizanskega znaka 1941, 2 prvoborca od leta 1941 in 2 družini. Republiška priznavalnina znaša od 300 do 500 din na mesec.
Spoštovana uprava Dolenjskega lista!
Oprostite, da sem zaostala s plačevanjem naročnine. Tu vam pošiljam 10 kanadskih dolarjev in upam, da bom vnaprej bolj točna. Dolžna sem vam 8 dolarjev za list, dva dolarja pa prilagam za tiskovni sklad lista, žal časopisa ne dobivam redno, kot bi ga morala, vem pa, da je tega kriva pošta.
Ob tej priložnosti pozdravljam vse prebivalce Vinice v Beli krajini in okoličane! če-
stitam jim za veliki dan, ki so ga imeli 29. junija, žal mi je, da nisem bila med vami. če bo šlo .vse po sreči, se morda čez nelcaj let le spet vidimo. Zelo rada berem Dolenjski list in najprej vedno pogledam, kaj je novega na Vinici in okolici. Mi v Torontu smo vsi dobro, kar želim tudi vsem vam. še enkrat vas vse lepo pozdravljam in vedno mislim na vas
—	Vaša vaščanka
Marica (Husijeva) Bučinel z družino v Kanadi
V	Gradcu in okoliških vaseh je eden prvih komunistov in član CK KPS, sedaj že umrli Janez Marentič, študent agronomije, že v letih 1932 in 1933 organiziral prve partijske sestanke. Na njih so tedaj sodelovali: Niko Ja-kofoič, brata Kovačič in Butala, Jule štampohar, Marentič, brata šegina, Šobar, Dim in drugi. Skoro vsa leta pred drugo svetovno vojno je v teh krajih uspešno delovala KP in množično vključevala ljudstvo v društvu kmečkih fantov in deklet. Vpliv in delovanje KP je .la leč presegal krajevne in ob-
činske meje.
Organizirali so tekmovanja koscev in žanjic, obenem pa prirejali množična zborovanja. V okviru društva kmečkih fantov so tudi ob drugih priložnostih organizirali manifestacije in protestna zborovanja.
V	Metliki so v tem času kot organizatorji partije delovali Jože Slane, pokojni Jože Sašeik, dr. Jože Mihelčič prav tako pod mentorstvom članov in delegatov CK KPS Toneta Tomšiča, Vide Tomšič,' Toneta Šuštaršiča in drugih, ki so tedaj delovali v Beli krajini.
že v prvih letih vojne 1941 in 1942 se je prebivalstvo pod vodstvom komunistov vključevalo v borbo proti okupatorju. Italijani so se hoteli maščevati nad prebivalstvom predvsem nad družinami par tizanov. V noči 26. julija 1942 so izgnali z domačij družine partizanov, jih odgnali v internacijo, njihove domove pa požgali, ta dan praznujejo Gradčani svoj krajevni praznik. Letos je bilo to praznovanje povezano še z jubilejem ZKS, SKOJ in sindikata.
REGINA FIR
2000 ljudi na proslavi v Blaževcih
V nedeljo so odkrili spomenik prijateljstva med prebivalstvom Slovenije in Hrvaške
V Gazicah gradijo vodovod
Vaščani Gazic bodo imeli v svojih hišah prav kmalu tekočo vodo iz svojega vodovoda, ki ga gradijo sami - Kdor jim lahko, naj jim pomaga!
V	nedeljo, 27. julija dopoldne, se je v vasi Blaževci na hrvaški sbrani Kolpe zbralo blizu 2000 prebivalcev obmej-nih vasi. Skupno so proslavljali dan vstaje, ob tej priložnosti pa so odkrili tudi spomenik prijateljstvu na me-stu, kjer je bil med vojno glavni prehod partizanskih enot.
Na zborovanju je govoril prvoborec tega kraja Edo Cenčič, udeležence proslave pa so pozdravili tudi predstavniki občin Črnomelj in Vrbovsko. Udeleženci so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu.
V	kulturnem programu so sodelovale poleg hrvaških kulturnih skupin tudi šolarke z
Vinice s plesom Marš na Dri-ni ter recitatorji iz Starega trga. Zlasti je navdušila folklorna skupina iz Starega trga s svatbenim kolom in drugimi plesi.
Po programu so se predstavniki črnomaljske in sosednje občine Vrbovško dogovorili, da bodo v prihodnjih letih uresničili dolgoletno željo prebivalstva obmejnih krajev, da bi dobili nov most čez Kolpo.
Iz Gazic, majlme vasice s 17 hišami, ki je oddaljena približno 9 km od Brežic, smo prejeli pismo, v katerem nam sporoča naš dopisnik, da so začeli prebivalci graditi vodovod.
Za gradnjo vodovoda so se odločili zato, da bi se znebili vsakodnevne skrbi, kako imeti pri hiši vsak trenutek dobro in pitno vodo. Po začetnih nesoglasjih in nezaupanju, da jim bo to delo uspelo, so se odločitve oprijeli z vsem srcem. Da bodo v Gazicah dobili vodovod, si je še posebno prizadeval Al bert Unetič.
Ko je bila izdelana skica za izkop jarkov in postavitev objektov, so stekla prva zemeljska dela. Prebivalci so zbrali nekaj denarja, na pomoč so poklicali bager, da je izkopal jarek skozi gozd. Delo je nekoliko zamrlo zaradi dela na polju, potem pa so se prebivalci Gazic lotili vodovoda s še večjim veseljem. Zdaj so že natančno določili smer glavnih vodov, izmerili so dolžine do hiš, v katerih
bo tekla voda. Posamezniki so morali izkopati po 70 m jarkov, Čez pota in na težjih mestih pa so kopali vsi.
Polovica jarkov je že izkopana, izkopana pa je tudi že zajetje. Prebivalci Gazic so napeljali potrebno količino gramoza, zdaj pa jih čakajo še druge naloge.
Ker leži izvir nižje od vasi in ni dovolj močan da bi gnal ovna, bodo kupili elek-tirčno črpalko, ki bo piti-skala vodo v rezervoar nad vasjo. Rezervoar bo imel od 45 do 50 m prostornine, dolžina od zajetja do rezervoarja znaša 560 m, višinska razlika pa je približno 35 m.
Preden bo stekla voda, bo treba še dovolj materiala in denarja. Vaščanom iz Gazic bodo priskočili na pomoč krajevna in vodovodna skupnost ter občinska skupščina Brežice, prav pa bo, če se jih bodo spomnili tudi bralci »Dolenjskega lista«.
TADEJ RETELJ, Na nedeljski proslavi v Blaževcih ob Kolpi se je zbrala množica prebivalstva iz GAZICE 10, slovenskih in hrvaških vasi ob reki. Po odkritju spomenika prijateljstva so v kul-p. Cerklje ob Krki turnem programu sodelovali tudi folkloristi iz Starega trga (Foto: M. Vesel)
f Prof. Jože Kos
V	soboto, 12. julija, nekaj po dvanajsti uri, so na ljubljanskem pokopališču položili k zadnjemu počitku Novome-ščana prof. Jožeta Kosa.
Starejši Novomeščani se bodo še dobro spomnili trgovinice s papirjem in šolskimi potrebščinami v zgornjem delu Glavnega trga poleg tako imenovane glavne trafike, ki jo je dolga leta vodil pokojnikov oče Josip Kos, za njim pa mlajši profesorjev brat Vinko. V prostoru za trgovino je bila urejena še Kosova knjigoveznica. Očetova izredna marljivost je omogočala Kosovi družini, v kateri so odraščali dva fanta in dve dekleti, dostojno preživljanje in šolar nje. Čeprav so otroci že zapuščal šolske klopi, jih je oče znal zaposliti v svoji trgovinici in knjigoveznici ter jim tako že zamlada vcepljal zavest, da le trdo delo ustvarja možnost življenjskega obstoja. Ni pa bil oče le neutruden delavec, ki je dan za dnem od jutra do večera
prebil v svoji trgovini, Novomeščani so ga poznali tudi kot velikega ljubitelja narave in skoraj vsakonedeljskega obiskovalca predvsem Gorjancev, ki jih je skupaj s pokojnima Maksom Petričem st. in Vekoslavom Lilijo in nekaterimi še danes živečimi Novomeščani pravzaprav odkril. če se je Janez Trdina raje držal podgorskih vasi in mozgal o tamkajšnjem človeku, so ti zahajali raje v gozdove in na gorjanske ko-šenice, uživali in se telesno in duševno odpočivali v tišini in prelesti Gorjancev.
To Je bilo okolje, v katerem jo v mladeniča zorel pokojni profesor Jože Kos. Po gimnaziji, končani v rodnem mestu, se jo odločil predvsem za Študij zemljepisa in zgodovine ter ter ga na ljubljanski univerzi kon. čal. Njegovi akademski učitelji, med njimi že pokojni dr. Anton Milok, tor njegovi Studijski tovariši so v nj‘m cenili dobrega in Širokega razgledanega geogra. fa, njegova posebna nagnjenost pa ga je vodila tudi med od-krivalce podzemeljskih čudes na-Sega krasa. Bil jo vnet Jamar in skoraj ni bilo večje akcije
pod zemljo, pri kateri ne bi sodeloval.
Politično protlrežimsko usmerjen Je aktivno sodeloval pri takratnih akcijah ljubljanskih študentov. Zato po končanem študiju zanj ni bilo tako kmalu namestitve na srednjih šolah in šele čez čas je bil nameščen na meščanski šoli v Črnomlju. Tu sta ga zatekli vojna in sovražna okupacija. Skupaj s svojim dl. rektorjem Karlom šterbenkom in kolegi Vrtačnikom, Korenom, Kramarjem in dnigimi se je takoj vpljučil v organizacijo OF.
Učiteljski zbor in dijaki me. ščansko Solo so ustvarili tako trden blok odpora proti okupatorju, da ga vse grožnje in priti, ski italijanskega komisarja v Čr-
nomlju niso mogli razbiti. V partizanski pomladi 1942 je četrti razred te šole z nekaterimi pro. fesorji vred odšel na svojo veliko maturo — v partizane. Tam so nekateri že prve mesece parti. zanovanja žrtvovali svoje življenje, rtied njuni prof. Koren in dijak Zvonko Stariha, mlajši brat narodnega heroja Janka Starihe, ki je tudr padel komaj tri mesece kasneje na Dobrovljah nad Sa. vinjsko dolino.
Ta čas je bil Jože Kos s svojimi direktorjem in nekaterimi kolegi aretiran, zaprt v zaporih novomeškega okrožnega sodišča in ka. sneje interniran v Monigu pri Trevisu, od koder je bil odveden pred italijansko vojaško vojno 6odišče v Ljubljani, obtožen orga. nlziranja in sodelovanja v OF v Beli krajini. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil sicer izpuščen, živel pa potem v Novom mestu pod stalnim nadzorstvom in se preživljal s priložnostnim, tudi težaškim delom.
Leta 1942 je namreč odšel v par. tlzane tudi Jožetov brat Vinko in delal na terenu kot politični akti. vist skupaj z narodnim herojem Vinkom Paderšičem. Z njim vred so njega in tovariše Italijani po izdaji izsledili v Beceletovi Jami za Starim gradom. Vinka Kosa in nekaj tovarišev so Italijani ujeli In jih naslednjega dne pri Otočcu ustrelili. Vinko Paderšič pa se je raje končal sam, kot pa da bi padel sovražniku v roke. Pa je bila imovina Kosovih za-plenjena, se razume.
Ob kapitulaciji Italije se je se-voda takoj vključil v partizansko vojsko in bil prvi politkomisar prve partizanske komande mesta Novega mesta. Ta je imela pro. store v bivši Jugoslovanski žan.
darmerljskl In zatem okupatorjevi karabinjerski postaji na takratnem Katarininem, danes Kidričevem trgu. Ob nemškem bom. bardiranju Novega mesta je bilo to poslopje cilj nemških bomb, pa so ga za las zgrešile. V poslopju je bilo takrat natrpano polno partizanov in novincev, ki so se v paniki hoteli razbežati iz poslopja. Takrat jih je Jože z orožjem v roki prisilil k disciplini in tako brez dvoma marsikomu rešil življenje.
Kasneje je bil Jože Kos razporejen v XII. brigado, od tam pa je bil zgodaj leta 1944 kot profesor zemljepisa poklican za inštruktorja v oficirsko šolo Glavnega štaba Slovenije v Metliki. Na tem mestu je ostal do osvoboditve. Ob velikem osvobodilnem pohodu proti Ljubljani je bila med prodirajočimi enotami tudi oficirska šola in Jože Kos je bil v tisti patrulji te šole, ki je v noči med 8. in 9. majem takoj za umikajočim sovražnikom prodrla v Ljubljano, se prav ob polnoči ustavila pred glavno pošto in se potem vrnila ter javila ko. mandi: Ljubljana je prosta!
Po osvoboditvi so mu z nekate. rimi drugimi tovariši dali nalogo organizirati novo založniSko hišo in Jože Kos je postal eden vodilnih organizatorjev ter prvi direktor Državne založbe Slovenl-
Potem pa se je znova začelo tr-pijenje. Odšel je sicer na ugledno In odgovorno mesto v Beograd, obljubljali so mu še pomembnejšo nalogo v Inozemstvu, govorili so, da bo postavljen za direktorja jugoslovanske knjige v Rimu, pa ni bilo iz vsega nič in Jože se je zagrenjen prostovoljno umaknil v srednješolsko službo, pa ne v
Slovenijo, temveč v Crnogorsko Prijepolje. Pretrgal je vse stike s prijatelji in znanci, celo s svojci.
Tako je ta dobrosrčni in v bi. stvu vedri človek, ki je bil vedno pripravljen pomagati sočloveku, lastno tegobo raje skrival za smehljajočo se krinko in vse svo. je znanje In razgledanost v do. mači In svetovni kjtževnostl duSll v sebi ter zapadal zagrenjeni osamelosti. Tudi ko se je po letih zopet vrnil v Ljubljano, si v no-vili tegobah, ki so ga prizadevale, in spričo nastopajoče težke bolezni ni več opomogel. Duševno zlo. mljen je pred štirinajstimi dnevi podlegel zahrbtni bolezni, ki ga je še telesno izžrla.
V	soboto, 12. t. m., se je v opoldanski uri z Žal vil žalni sprevod, v katerem so ga številni znanci in prijatelji spremljali v zadnje domovanje. Na čelu sprevoda le črna zastava. Profesor Jože Kos, geograf in jamar, partizan, borec XII. brigade, oficir NOVJ in bivši inštruktor oficirske šole Glavnega štaba Slovenije ter organizator našega knjigotrštva, ni bil deležen niti besedice slovesa niti vreden časti, da bi bil pokopan v senci partizanske zastave.
Morda je sam želel tako, vendar dvomim.
Naj mu bo ljubljena domača zemlja lažja, kot mu je bilo življenje na njej.
JANKO JARC
kultura ; in
izobra-
ževanje
V sezoni 1969/70 spet abonma
S pomočjo sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS Slovenije ter delovnih organizacij bo Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu razpisal abonma za gledališko sezono 1969/70. V zavodu predvidevajo, da bo tudi v prihodnji sezoni devet gledaliških predstav. Gostovalo bo Mestno gledališče ljubljansko, drama SNG, Celjsko ljudsko gledališče ter gledališče Pionirskega doma iz Ljubljane. Menijo, da bodo novomeški igralci tudi letos pripravili dvoje predstav, saj so nastopi domačinov vedno lepo obiskani.
V zavodu za kulturno dejavnost poudarjajo, da imajo veliko zaslug za novomeške gledališke predstave sindikalne organizacije v posameznih podjetjih.
Knjižica o Repniku in Dolencu
V	Vuzenici bo predvidoma že letos izšla knjižica o koroških likovnikih Anotnu Repniku z Mute in kiparju Dolencu iz Vuzenice. V ta namen je vuzeniška občinska skupščina že obljubila manj. šo denarno vsoto. Tekst za knjižico pripravlja Peter Breščak.
Magyar pojde v Novaro
Dolenjski slikar samouk Viktor Magyar s Čateža pri Trebnjem bo v jeseni razstavljal v Novari v Italiji. Razstavil bo več kot 20 olj na deski ter večje število grafik. V zadnjem času se je slikar posvetil ciklu »Strašila«. Ta olja in grafike pomenijo občuten skok v njegovi ustvarjalnosti.
Nova zgodovina slovenskega slovstva
Pri mariborski založbi Obzorja je izšla nova zgodovina slovenskega slovstva izpod peresa literarnega zgodovinarja Jožeta Pogačnika. Pogačnikov znanstveni koncept se v marsičem bistveno loči od dosedanjih tradicionalnih sistemov vrednotenja naše literarne zgodovine.
Anton Repnik: OBIRANJE HMELJA (tuš, 1963)
Besede za Uroša
V Alpah se je ponesrečil dr. Uroš Tršan, kirurg in planinec
ZANIMIVA RAZSTAVA SAMOUKOV V VILI »BLED-
Samorastniki na Bledu
V	vili Bled je bila 26. julija na Bledu odprta razstava slikarskih del pripadnikov hlebinske šole ter slovenskih samorastnikov — slikarjev av-todidaktov ki se pod tem imenom tokrat slovenski javnosti prvič predstavljajo. Odličen izbor del iz atoirke hnafekega novinarja Gerharda Lediča ter dela slovenskih samorastnikov, ki so jih avtorji sami prispevali za to pomembno razstavo, dajejo temu sloven* skemu likovnemu dogodku posebno mesto. Gre torej za reprezentančno predstavitev največjih dosežkov tovrstnega slikarstva pri nas. Razstava, ki sta jo pripravila ravnatelj ljubljanske Modeme galerije tov. Zoran Kržišnik ter zagrebški novinar Gerhard Le-dič, bo obiskala še vrsto svetovnih razstavišč: v kratkem bo preseljena v Kanado ter v Južno Ameriko, skupina del pa bo predstavljena tudi japonskemu občinstvu
Razstava, ki jo je v soboto popoldne ob prisotnosti šte vilnih ljubiteljev likovne u-metnosti iz vse Slovenije odprl tov. Zoran Kržišnik, obsega dela najpomembnejših hrvaških in slovenskihs slikarjev avtodidaktov. Tu so zastopana imena Lackovič, Kovačič, Generalič, Večenaj, Ste-fanek, Vujčec, Gaži, Popeč, Grgec, Kopričanec, Horvat ml., Josip* Horvat, Mijo Kovačič in Mehkek, med Slovenci pa so v zgornjem delu razstavišča dela slovenskih avtorjev Tisnikarja, Jožeta in Konrada Peternelja; z vrsto
del so predstavljeni slikarji Plemelj, Sedej, Magyar. Jaki in Repnik.
Po večletnih prizadevanjih Gorjupove galerije v Kostanjevici na, Krki in »tabora samoukov« v Trebnjem so tokrat slovenski slikarji-samo-rastniki prišli s svojimi deli v eno najbolj reprezeniačnih jugoslovanskih razstavišč. Nji-
bova dela bodo obredla vrsto svetovno znanih mest. Ob vsem tem lahko zapišemo še to: prizadevanja dolenjskega območja, da bi slovenski samorastniki dobili v našem likovnem življenju tisto mesto, kot jim gre, so bila pravilna. Blejska rezstava je najboljše potrdilo za to.
P. BREŠČAK
»če bi mogel, bi opisal na eni strani vso sinjino neba in daljnega obzorja, na drugi strani pa bleščeči svet gora in ledenikov, občutek svobode in trenutka, ko se z vsem stapljaš v eno,» mi je pri' povedoval Uroš, ko se je pred leti vrnil z odprave na Spita-berge. Njegove zagnane besede, ki jih je dopolnjeval z gibni rok, so ostale v vas, ki smo ga poznali in ki nam je bil prijatelj in tovariš. Nekajkrat je še potem, ko je bil že v Ljubljani, pritekel v naš jamarski klub in kadar smo se odpravili z njim, smo vedeli, da bo vse v redu. Spuščali smo se v mračna brezna dolenjskega krasa. Tam nam je odkrival svet, ki ga je ie dolgo poznal.
Sedaj ni več njegovih be-_ sed. Ko smo zvedeli za nesrečo v Alpah, je bila resnica, ki smo jo ob tem trenutku spoznalli, trša kot previsne stene Travnika nad Tamarjem.
Novomeški jamarji smo ga obiskovali v Ljubljani. Njegov dom je bil vsakomur odprt. Bil je velik ljubitelj knjig. Najboljše je kupoval v več izvodih in jih podarjal prijateljem. Klasiki svetovne književnosti, mnograjije o slikarjih, filozofska dela, jamarska in alpinistična literatura - vsepovsod po policah. Na steni slika vzpona na enega izmed
vrhov v Alpah. Polna sinjine.
»Lahko rečem, da sta gore in kirurgija nekaj podobnega,« berem na orumenelem listu v eni izmed številk TT. »Kar je kirurgija v medicini, je alpinizem v gorah. Obema je skupna miselna in fizična dejavnost. Alpinizem kot šport ne zaposluje le tehnične izvedbe, plezanja, ampak prevzema ves človekov čustveni svet. V nobenem športu se duhovna komponenta in fizična dejavnost tako ne združujeta. Alpinizem pomeni torej vrhunec fizičnih in intelektualnih naporov. Kirurgija pa je v medicini isto. Združuje ves tvoj duševni na-
Razstava o Gutenwerthu
Uredili in odprli so jo 23. julija v izložbenem oknu METALKE v Dalmatinovi ulici v Ljubljani — Dober pregled projekta Mihovo
skih najdb. Razstavljavci so napravili s tem aelo lepo in nazorno primerjavo med obrtnima kovinskima dejavnostma Gutenwertha in Bavarske, Razstavo dopolnjujejo napisi, iz katerih je razvidno, kdo raziskuje na Otoku, kakšna je lokacija, kakšen je bil Gutemverth in kakšen pome« ima projekt Mihovo za zgodovino Slovencev.
I.Z.
por in tvoje fizične sile, spret-nost, odločnost. Seveda pa oboje, alpinizem in kirurgija, človeka popolnoma prevzameta«
Nikoli ne bom mogel napi* sofi besed o njem, kot bi jih rad. Nikoli nisem mislil da bom sedaj pisal te besede.
Odločen in poln vere vase je stal na dnu več kot 100-metrskega kraškega brezna. Svetilke so nam obraze še bolj pobelile. Pred nami je' bil vzpon iz brezna, v katerem smo bili že drugi dan. Stali smo drug ob drugem, ko je Uroš dejal:
oBratje, sedaj pa na delo! Vzpenjali se bomo kot puščice!«
Še so njegove besede v vas. In dokler so te, je v vsakem izmed nas tudi Uroš.
V	nas še živi.
PETER BREŠČAK
Maii kulturni barometer
V	izložbenem oknu METALKE v Dalmatinovi ulici v Ljubljani so 23. julija odprli stalno razstavo »Obrt v Gutemverthu — od 12. do 15. stoletja«. Razstava seznanja gledalce z izsledki izkopavanj na Otoiku pri Dobravi ob Krki in raziskav srednjeveškega bri-žinskega mesta Gutemverth, ki je včasih stalo v tem kraju. Hkrati dobijo obiskovalci tudi širši vpogled v projekt Mihovo, v okvir katerega gre Gutemverth.
Zelo pregledno razstavo je uredil vodja izkopavanj arheolog dr. Vinko Sribar, sodelavec Narodnega muzeja v Ljubljani. Kasneje jo bodo obogatHi * n n vi mi izs1**'r ’ roma jo bodo z njim sproti dopolnjevali. Ve' novega gradiva bi lahko dodali že zdaj — po deset-dnevnih letošnjih
raziskavah, ki se bodo nadaljevale v septembru.
V	veliko pregledno karto doline Krke, ki jo vidimo na razstavi, so vrisane vse arheološke lokacije srednjeveškega toka Krke, posebej pa je označen projekt Mihovo. Na panoju poleg karte je prikazen Gutemverth z nekdanjim tokom Krke, prekopi, pristaniščem, mostobranom, obrambnim zidom, osrednjo cesto ter s prostorom, kjer je arheolog doktor šribar izkopavaj lam. Kar je na panoju, , je v bistvu rekonstrukcija Guten-wertha. Na policah pred k ir-to in panojem so razstavi j e ni kovinski In keramični izdelki, ki naj bi bili izdelani v Gutemverthu. Poleg so tudi ilustracije iz Nurnberga ki sodi jo v čas • gutemvert-
FESTIVAL FILMOV - V Mos K vi je tamkaJAnje občinstvo zelo toplo pozdravilo oba naša filma: Vrdoljakovega »Ko sliSdS zvonove« in Pavlovičeve »Breze«.
PRIREDITEV V KRIŽANKAH — Na poletnih ljubljanskih prireditvah je nastopilo že precej znanih In priznanih umetnikov: v operi Carmen je nastopil baritonist Sabin Martoov. v Rigolettu
Vladimir Ruždjak, Nioolae Herlea in Nada Vidmarjeva, v Nabuccu pa smo videli italijanskega baritonista Franca Bordoni ja, Hildo Hoelzl, Danila Merlaka, Friderika Lupšo in Vilmo Bukovec.
PONOVNO ZMAGOVALCI — APZ »Tone Tomšič« je na tekmovanju v Spittalu (KoroSka), kjer so .ekmovali zbori iz Šestih držav, ponovno osvojil prvo mesto.
JOŽE ŽUPANČIČ.-	(3)
Novomeška mlada leta slikarja Božidarja Jakca
»Name je imel na j več ji vpliv pater Severin, ki nas je poučeval risanje. Na pat-ronski novomeški ljudski šolt smo imeli že takrat — pred več kot 60 leti — predmetni pouk, zato je bila. novomeška ljudska šola na glasu dobre šole.«
Božidar dopolnjuje spomine na risarski pouk pri novomeških patrih frančiškanih: »Pater Severin nas je učil risati po naravi, risali smo Hvali, imeli pa smo tudi geometrično risanje in smo rh> sali geometrijske like. Rad sem izrezoval like iz belega ali barvastega papirja: vojake, ljudi, pastirčke za jaslice in druge motive. Tako sem si iz-
popolnjeval »misel 'M oblikovanje.«
Potem, ko smo dokončali četrti razred ljudske šole v Novem mestu, smo se preselili v gimnazijo. Ta je bUa tiste čase nastanjena v istem poslopju sredi mesta ob frančiškanski cerkvi. Danes to poslopje ne služi več za Šolske namene. V tem poslopju, kjer je delovala stara gimnazija še iz časov Marije Terezije, je danes sedež zdravstvenega doma, Novo mesto pa ima novo moderno gimnazijsko stavbe. V stari novomeški gimnaziji, ki so jo včasih vodili kot ravnatelji Franc Brežnik, oče pisatelja Pavla Brežnika, pa Josip Pester in drugi, je bilo risanje obvezen predmet
BOŽIDAR JAKAC
V	GERMOVEM RISARSKEM KROŽKU
Jakca in vso drugo gimnazijsko mladež je poučeval risanje enani slovenski slikar in pedagog Josip Germ. Profesorja Germa, imamo še danes vsi njegovi učenci v zelo lepem spominu. Ponosni smo bili na njegove barvne slike. Za barvno reprodukcijo je slikar Germ priprava vrsto pokrajinskih motivov iz raznih krajev Slovenije. Izšli sta le dve njegovi reprodukciji: Belopeško jezero in Bled. (Slikar Germ mi je ob nekem oblsicu poklonil reprodukcije obeh slik.) Germ je bil po rodu Belokranjec ie Adlešičev bi letos poteka prav
stoletnicg njegovega rojstva.
Bil je sin belokranjskega učitelja. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojak. Na novomeško gimnazijo se je vrnil po končani I. svetovni vojni. V drugi svetovni vOjni je bila njegova hčerka Ruža, poročena šegedtn, znana partizanska zdravnica.
Profesor Germ je s svojim pedagoškim načinom dajal učencem dobro osnovno znanje. Znanje so ai Sirili pri obveznih učnih urah, po tudi v slikarskem krožku, ki ga je prof. Germ vodil za vse razrede gimnazije vsak četrtek popoldne. Ta krožek so obiskovali tudi drugi dijaki, ki so postali pomembni slikarji. V Germovem risarskem krožku sta bila takrat tudi Jože Cvelbar iz Prekope pri Kostanjevici, pesnik m slikar ter naš znani akademik inž. Feliks Lobe iz žabje vasi.
njihovem umetnostnem hotenju. Jože Cvelbar se je rodil 8. februarja 1895 na Dolenji Prekopi pri Kostanjevici, vasici, Jci je oddaljena 3 km od Kostanjevice proti zahodu in leži ob vznožjn Gorjancev. Pred Cvelbarjevo rojstno hišo stoji danes spomenik, ki ga je izdelal 'ripar Stane Jarm. S tem je Kostanjevica počastila tega bistrega dolenjskega fanta, pesnika in slikarja, ki je že 11. julija 1916 podlegel težkim ranam, dobljenim v strelskem jarku na pobočjih Monte Cucca. Božidar Jakac se rad spominja tega resnično nadarjenega mladega poeta in slikarja, ki pa ga je žal poznal le bolj od dalsč, v Grmovih ur risanja, ne da bi se bližje seznanila. Prezgodaj je Cvelbar omahnil v vojni.
Leto za tem je vojna pognala na fronto tudi mladega Božidarja. Vojna vihra ga je zalotila, ko je obiskoval realko v Idriji. Se pred vojno so se njegovi starši preselili v Romunijo in ostal je sam v Idriji. 17-letni Božidar
je moral na vojno še kot dijak 10. marca 1917, leto dni pozneje pa je v Idriji opravil vojno maturo. Kot vojalc je bil v rasnih krajih stare Avstrije. S seboj je zmeraj nosil sklcirko in mnogo risal. Po končani vojni se je spoznal z mojstrom Rihardom Jakopičem, kar je pomenilo prelom v njegovi nadaljnji umetniški rasti. Jakopič je sprejel dve risbi vojaka Božidarja za XV. slovensko umetniško razstavo, ki je bila v Jakopičevem paviljonu še pred koncem vojne. Sodelovanje na ljubljanski razstavi leta 1918 ga je seznanilo tudi z vrsto drugih slovenskih umetnikov. Z novomeškim rojakom slikarjem Ivanom Vavpotičem se je spoznal že poleti 191t.
Nato se je Jakac umetniško izpopolnjeval na slikarski akademiji t Pragi. Zanimivo je, da mu je napisal priporočilo za praškega slikarskega pedagoga Vlaha Bukovca nekdanji novomeški profesor risanja Josip Germ.
Jože Cvelbar je bil malce starejši od skupine, ki se je začela uveljavljati v prevratnih dneh ob koncu prve sve-Ktovne vojne, ta je bila ie revolucionarno nastrojena, kar je dobilo izraza tudi v
Rokomet v Ribnici
V ribniški občini so od vseh športov najbolj delavni v rokometni sekciji. Tako so na zletu v Bihaću osvojili drugo mesto; 4. julija pa so na domačem igrišču priredili turnir, na katerem so bili za ekipo Krmelja in pred Grosupljem. Želijo si, da bi ta turnir postal tradicionalen za vse dolenjske ekipe.
.Predsednik občinske zveze za telesno kulturo inž. Lojze Marolt mi je o ribniških rokometaših povedal naslednje:
»Lani smo se komaj rešili izpada iz lige; izmed 16 nastopajočih ekip smo pristali na 13. mestu, čeprav bo letos kvaliteta v tekmovanju
precej boljša kot lani, se bomo poskušali z nekaterimi novimi igralci (Mikulinom in Jorasom) v novi tekmovalni sezoni uvrstiti višje. Treniral nas bo bivši igralec Slovana — Sile. Zdaj treniramo dvakrat na teden, 5. avgusta pa bomo odšli na 10-dnevne priprave v Sevnico. Vsi skupaj si želimo, da letos ne bi razočarali številnih navijačev, ki se tako zelo veselijo naših zmag!« M. G.
KRMELJ — Nogometaši Krmelja so odigrali na Senovem prijateljsko tekmo in nepričakovano dosegli neodločen rezultat 3:3. Gole so dosegli: Medič, V. Metelko in A. Bastavdi.	D.	B.
Avtomobili renault po meri vaših zahtev in vaših možnosti
Renault 10
luksuzen, močan, presenetljiv 1108 CCM, 46 KM (SAE), 6,8 I na 100 km 4 vrata, 4 disk zavore Cena: 1.276,07 USA $, Ndin 12.905.-
»ISKRA« — najuspešnejša
Končale so se šeste delavske športne igre občine Črnomelj, ki jih organizira komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Sodelovalo je 77 ekip s 425 tekmovalci. V nedeljo sta v Vinici ob Kolpi ob 50-letnici viniške republike predsednik komisije za šport in rekreacijo Franc Moljk in predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Kolenc izročila diplome in pokale najboljšim moštvom.
Rezultati: mali nogomet — 1. BEJLT n., 2. BELT I., 3. Rudnik; kegljanje — 1. Rudnik, 2. BELT, 3. Komunala, ženske — 1. Osnovna šola, 2. ISKRA; streljanje —
1. Beograd, 2. Rudnik, 3. Eelek-tro. Posamezno: 1. do 2. Mihelič in Čadonič, 3. Cmič (vsi Beograd). Zenske: 1. BETI, 2. Osnovna šola, 3. ISKRA. Posamezno: 1. Milek (BETI). 2. Zunič (Osnovna šola), 3. Bižalj (Osnovna šola); odbojka: 1. Občina, 2. ISKRA. 3. Rudnik; kolesarjenje: 1. ISKRA,
2. BELT, 3. ISKRA II.; veleslalom: 1. GG Crmošnjice, 2. BELT,
3. ISKRA; namizni tenis: 1. ISKRA, 2. BELT, 3. ISKRA H.
Skupni plasma, za športne uspehe: 1. ISKRA (Semič), 2. BELT (Črnomelj) in 3. Rudnik (Kanižarica). Pokal množičnega udejstvovanja pa so prejeli športniki tovarne kondenzatorjev ISKRE iz Semiča, saj so nastopili kar s 36 Ekipami.
A. LATERiNHR
Skupina pionirjev na kratkem oddihu med treningom v krškem bazenu.
(Foto: Jožica Teppev)
Obisk pri krških plavalcih
eosmos
Zastopstvo tujih firm Renault, Alfa Romeo, M. A. N. Gibo Same, Alpina . ..
Ljubljana, Celovška 32, telefon: 313-141 in 51-455
I-OS ANGELES — Na atletskem troboju »velikih« — reprezentanc ZDA, SZ in COMMONWEALTHA je v moški in ženski konkurenci zmagala ekipa ZDA. Pravo senzacijo so pripravile ameriške atletinje, ker so v dosedanjih osmih srečanjih prvič premagale sovjetske tekmovalke. Čeprav so bili rezultati zelo solidni, ni bil dosežen noben svetovni rekord.
TESTENINE
m£
m
n
pred pilu komarjev varuje biban !
Ja
t
Posebno prav vam bo prišel na TABORJENJU,
IZLETIH v naravo, pri RIBOLOVU ...
BIBAN razpršite po nepokritih delih telesa in več ur ste varni pred ubodi komarjev, brencljev, čebel itd.
V Krškem sem ob bazenu Celu-lozarja med množico plavalcev in gledalcev opazil tudi tov. Hartmana, sedanjega gospodarja sodniške sekcije. Predtem se je 14 let ukvarjal s plavanjem in pri organizaciji raznih plavalnih tekmovanj. Povabil sem ga na kratek razgovor.
— Prosim, povejte kaj o delu in aktivnosti v vaši veliki »plavalni družini«.
»Prav rad. V plavalnem klubu Celulozarja imamo včlanjenih 50 mladih ljudi: 34 plavalcev in 16 vaterpolistov. Da lahko z njimi uspešno delamo, jih moramo trenirati kar trije trenerji: najboljše trenira Niko Zibret, pionirje Živko šebek, Mirko Kužnik' pa trenira vaterpoliste. Vsi plavalci trenirajo dvakrat na dan, vaterpolisti pa enkrat.«
— Ali imate kakšne težave z igralci?
»Tudi teh nam ne manjka. V zadnjem letu je namreč veliko dobrih plavalcev pristopilo k vaterpolistom. Predvsem bi tukaj omenil Zlatica, Žiberno in Potočnika. Prav zaradi tega naš klub letos ne bo dosegel kakšnih vidnejših in pomembnejših rezultatov. Trenutno plavajo za prvo ekipo samo štirje plavalci iz »stare garde«: Čargo (vse razen prsnega), Nevenka Jenkole (delfin), Mojca Novak (kravl) in Zvonka Prose-nik (hrbtao). Razen tega imamo še nekaj mladih, zelo obetajočih plavalcev: Turka, Pečnika in druge. Turk in Pečnik sta bila pred kratkim v slovenski pionirski reprezentanci, ki se je v Trstu pomerila z reprezentanco Julijske krajine. Moram pa povedati, da je naša ekipa zelo perspektivna in pričakujemo od nje čez kakšna tri leta aelo dobre rezultate!«
— Kako pa je z vodstvom v klubu in z denarjem?
»Predsednik plavalnega kluba je sedaj bivši občinski predsednik, tov. Nunčač. Izredno si prizadeva, da bi uredil dokaj neurejene razmere v klubu. Skoraj vsak teden sklicuje sestanke in seje, na katerih skupno pregledamo opravljeno delo. Denarno pa smo odvisni samo od čistega dohodka pri bazenu in, jasno, največ od kopalne sezone. Od Občinske zveze za
telesno kulturo sicer dobimo 3000 dinarjev na leto, dejanski stroški pa so desetkrat večji. Pomagajo nam tudi drugi; tako nam je občinski sindikalni svet omogočil zimski trening v Cateških Toplicah in Zagrebu!«
Trener ekipe članov CE-LULOZARJA iz Krškega Niko Žibret.
(Foto: Jožica Teppey)
— Vaše želje in načrti?
»Naša največja želja je, da bi obdržali v klubu vse najboljše plavalce pionirje, katerih je točno 30. Tako bi s selekcijo dobili trdno jedro bodoče ekipe. Vsako leto ob koncu šolskega leta prirejamo pregled plavalcev obeh osnovnih šol, najboljše takoj nato vključimo v svoje vrste. V načrtu imamo tudi plavalno šolo, v katero se bo lahko vključil vsak plavalec iz Krškega in okolice. Naš največji načrt pa je, da bi sedanji bazen pokrili s plastično streho, ki bi jo dobili na švedskem za približno 370.000 din. V ta namen smo pričeli prodajati srečke po 10 din. Kdor bo kupil srečko, nam bo s tem nekoliko pomagal uresničiti naš zelo koristni načrt.«
MIHA GOŠ.NIK
Pionirji: četrti v Sloveniji
2G. julija je bilo v Trbovljah ekipno republiško prvenstvo za mlajše pionirje. Tekmovalo Je 150 mladih plavalcev in plavalk iz 9 sloveaskih klubov: Rudarja, Triglava, Ilirije, Ljubljane, Kopra, Bleda, Fužinarja, Neptuna in Ce-
lulozarja. Končni vrstni red: 1. Triglav, 2. Rudar, 3. Fužinar, 4. Celul ozar, 5. Ilirija, 6. Koper itd. Ekipa Oelulozarja je zavzela častno četrto mesto, čeprav so mladi tekmovalci nastopali brez svoje najbolJSe pionirke Mete Novak.
Predstavljamo vam Ano Praznik slovensko šahovsko prvakinjo
Ana Praznik, trenutno najboljša slovenska šahistka, je letos uspešno maturirala na stiški gimnaziji. Razen tega da je bila pridna pri šolskem delu, ji je druga največja zabava — šah.
Mnogo smo lahko brali o njenih sijajnih zmagah med vsemi nasprotnicami na letošnjem slovenskem prvenstvu. Premagala je tudi lanskoletno prvakinjo Pongra-čevo. Po tem njenem uspehu sem šahistko obiskal na domu in Ji zastavil nekaj vprašanj:
— Ali si se zelo popravljala na republiško prvenstvo?
»Ne, niti ne. Najprej sem se morala učiti za maturo, potem sem morala pomagati pri domačih opravilih, šele nato sem se lahko posvetila šahu. Nekaj dni pred prvenstvom sem »letela« najosnovnejše šahovske variante ta — tu Je bil uspeli.«
— Misliš že kaj na državno prvenstvo?
»Letošnje državno prvenstvo bq okoli 15. avgusta v Skopju. Ude# ležili se ga bova dve predstavnici iz Slovenije: Milka Ljiljak — (ŠD Maribor) in jaz (SD Kočevje). Ker Imam sedaj malo več časa kot pred republiškim prvenstvom, se že pripravljam na to tekmovanje. Računam, da se bom uvrstila okrog 10. mesta!«
— Koliko časa pa 2e igraš šah?
»S šahom sem se začela ukvarjati pred približno desetimi leti.
Takrat sem se ga naučila pri sosedo vili. Polagoma sta se začela zanimati za to igro še oba brata in mlajša sestra. Pred kratkim sva pričela z bratom trenirati tudi najmlajšo ekipo Stične, že na prvem tekmovanju v Postojni so najini varovanci zasedli četrto mesto v Sloveniji!«
— Torej so pri vas vsi navdušeni Šahisti?
»Lani je bil starejši brat Anton republiški mladinski prvak; mlajši brat Peter je star šele 7 let, pa je že bil med mlajšimi pionirji šesti v Sloveniji; sestra Mimi pa je bila prav tako lansko leto tretja do četrta pri starejših pionirkah!«
Ani Praznik želimo v Skopju kar največ uspeha in dobrih iger, da bi se uvrstila še višje, kot je sama napovedala.	K.	M.
\
Odlični najmlajši plavalci
Vzporedno s tekmovanjem za moštveni pokal PZS sta se v prijateljskem srečanju pomerili pionirski ekipi trboveljskega Rudarja in Celulozarja. Najprej so tekmovali v Trbovljah, nato pa še v Krškem. Obakrat so mladi plavalci Celulozarja premagali svoje vrstnike v vseh disciplinah.
L. H.
Od tu in tam
AIBNICA — Rokometaši bodo v sodelovanju z RZ Slovenije poskušali ustanoviti medobčins&o rokometno ligo. Prav tako imajo v načrtu s pomočjo ŠŠD osnovati občinsko ligo. še pred tem pa morajo popraviti igrišče v Sodražici in Loškem potoku.
KRŠKO — V nedeljo, 27. juli ja. Je bil v Krškem namiznoteni ški turnir. Udeležilo se ga je B igralcev, ki so v finalu igrali vsak z vsakim. Rezultati:	Geršak —
Predanič 2:0, Tratar — Voljčan-šek 2:0, Geršak — Tratar 2:0. Predanič — Voljčanšek '2:1, Geršak
— Voljčanšek 2:0 in Tratar — Predanič 2:0. Na turnirju je zmagal Geršak brez poraza, sledili pa so mu: Tratar, Predanič in Voljčanšek.	B.	G
NOVO MESTO — Končan je prvi del tekmovanja v letošnjih delavskih športnih igrali. Po končanem tekmovanju v malem nogometu, šahu, tenisu in balinanju je vrstni red naslednji: 1. KRKA 172 točk, 2. PIONIR 157, družbene službe ter IMV 142, NOVOTEKS 120, Železničar 78 itd. Drugi del tekmovanja se bo začel v septembru.	G.	M.
KRMELJ — V sedmem kolu turnirja za pokal prvaka »Svobode« Krmelj, ki je bil odigran v počastitev dineva vstaje, je med 11 udeleženci ponovno zmagal Drstvenšek (Sevnica) z 8 točkami pred Blasom in Gačnikom (Sevnica) 7,5; od domačih igralcev pa Je btl najuspešnejši Žitnik s 6 točkami; sledijo: Prose-nik 5,5, Šlibar 5, Kos 4,5, Debelak in Šibila 3,5 itd. V skupnem plasmaju še nadalje vodi S ribar z 58 točkami, 2. je Debelak s 45 točkami, 3. Ferha'j s 43,5.
D. B
KRŠKO —' V tretjem kolu tek movanja v vateapolu za plavalni pokal PZS Je Celutoear premagal Renče z rezultatom 12:2 (1:0, 3:1, 6:1, 2:0). Najboljši igralci: Zvonkn Kranjc (4), Tuilk in Žiberna (2) ter Zlatic (1). V četrtem kolu je Celulozar izgubil z Delilnem (Rovinj) s 5:6. Najboljša igralca sta bila Vojko Mugoša (2) in Dušan Zlatic. V petem kolu je Celulozar gostoval v Kranju. Z moštvom Triglava je izgulril kar z 12:1. častni gol je dosegel Vojko Mugoša. Moštvo vaterpolistov iz Krškega je v tem tekmovanju osvojilo 5 točk in doseglo v skupni uvrstitvi 3. mesto.
L. H.
NOVO MESTO — Letošnje far-macevtske igre bodo od 19. do 21. septembra v Leskovcu. To bodo po Novem mestu in Beogradu že tretje igre, na katerih bo sodelovala tudi novomeška tovarna zdravil KRKA. Za letošnje igre so se prijavile naslednje tovarne: Galenika iz Beograda, Zdravlje iz Leskovca, Alkaloid iz Skopja, LEK iz Ljubljane ter novomeška KRKA. Tekmovali bodo v naslednjih disciplinah: Moški — mah nogomet, rokomet, streljanje, odbojka. namizni tenis ter šah; žen-ske: rokomet, odbojka, streljanje ki namizni tenis. Zmagovalca lahko že vnaprej, iščemo med ekipami GALE NIKE, ZDRAVLJA in KRKE. Ze pred 14 dnevi je pričel trenirati odbojkarice KRKE igralec Marjan Potrč, rokometašice pa Jaklič. Vse moške ekipe bodo pričele redno vaditi v avgustu.
G. M.
VINICA — V Vinici ob Kolpi so bila športna srečanja v počastitev 50-letnice viniške republike. V malem nogometu so bili rezultati: Belt (mladi : Belt (stari) 3:1, Rudnik : Išfcra 2:1; za 3. mesto: Belt (stari) : Iskra 3:1. Finale: Belt (mladi) : Rudnik 1:1. Nato so streljali enajstmetrovke; uspešnejši so bili igralci Belta (mladi) in so zmagali z rezultatom 4:3. šah — rezultati: Iskra : Belt 3:2; posamezni izidi: Lenič
— Vujovič 1:0, Lavrič — Švajger 1:0, Snoj — I. Zunlč 0:1, Maran tič — Ajdnik 0:1 in Makiarič — Gladek 1:0.	A.	L.
It***'lišili*
OSUMLJENI FRANC Dl
TRI VESOLJSKE..
—	Prihodnjič pa nikar ne pozabi vzeti s seboj fotografskega aparata!
m %
mm... &\
— Zakaj pa ne bi ti prvi izstopil?!
—	Janez, zdaj nama pa najprej pokaži tvojo diplomo za vesoljske polete!
IN ENA DOMAČA
— Gospa, moj mož v prostem času najraje lovi ribe. Kaj dela pa vaš?
Pred izidom prospekta Dolenjske
Akcija Dolenjske turistične zveze za izdajo prospekta celotnega področja Dolenjske se bliža koncu. Gradivo zanj je že v večji meri zbrano in je rezultat več kot leto dni trajajočih prizadevanj turističnih delavcev v posameznih dolenjskih občinah, za Dolenjsko turistično zvezo pa pomeni letošnje največ je propagandno delo. Prospekt bo obravnaval na več kot dvajsetih straneh turizem v desetih dolenjskih občinah. Izšel bo s pomočjo posameznih turističnih društev oziroma občinskih skupščin, polovico denarnih sredstev' zanj pa bo prispeval sklad za turistično propagando SRS. Razen slovenske izdaje bodo prospekti še v treh tujih jezikih. V njem bo poleg turistične karte celotnega področja še več kot štirideset barvnih fotografij (delo tajnika Dolenjske turistične zveze Nika Pauliča), najvidnejši prostor pa bo predstavil dolenjske turistične privlačnosti. Prospekt Dolenjske bo izšel v 70 tisoč izvodih, obsegal pa bo dvajset strani.
Izdaja prospekta Dolenjske pomeni važno propagandno gesto dolenjskih občin. Doslej smo o turističnem propagandnem gradivu lahko dejali, da je okrnjen mozaik posameznih področij (npr. Novo mesto, Dolenjske Toplice, Bela krajina itd.), ki tujcu ni mogel dati celotne predstave o Dolenjski, njenih zanimivostih ter turističnih centrih. S prospektom Dolenjske bo to delo lepo opravljeno. Visoka naklada je nujna, saj se je doslej že večkrat zgodilo, da je prospekt, ki je stal veliko denarja, prehitro pošel. Njegova izdaja pomeni usklajeno akcijo dolenjskih turističnih delavcev desetih občin.
P. BREŠČAK
Družinska vas: fičko razbit, trije ranjeni
21.	julija ob 1. liri se je v Družinski vasi prevrnil osebni avto mobil zastava 750, ki ga je vozil Novomeščan Anton Gregorič. Razen voznika, ki je ostal na zdravljenju v novomeški bolnišnici, sta se poškodovala tudi sopotnika Slavka Plankar in Franjo Brkič, škodo so ocenili na 7000 din. Gregorič je vozil neprimerno hitro, na ovinku pa zadel dva obcestna kamna, nakar se je vozilo prevrnilo na strehg in tako drselo več kot 10 metrov.
Z Ht&k
VVtfV
Že vnaprej samokritika
Na zadnji seji metliške skupščine v Gradcu so se odborniki zavzemali za ostrejšo kaznovalno politiko do vinjenih voznikov motornih vozil. Potem ko je sodnik za prekrške Jože Došen omenil, da so miličniki v Črnomlju pred kratkim neko nedeljo izvedli akcijo, v kateri so našli 25 vinjenih voznikov, je neki odbornik pripomnil:
—	Tovariši, kaj pa če bi miličniki nam ponudili balončke, ko bomo danes odhajali s proslave?
Tedaj so namreč na vrtu pekli odojke in jagenjčke, pa tudi pijače za goste ni manjkalo, ker je bil krajevni praznik...
ZASTAVA NAD TABOROM — pozdrav razigrane mladosti morju, počitnicam in svobodni domovini! Lepo je v šentjanah (nekdanji Valeti) nad Portorožem, kjer se leto za letom zbirajo novomeški taborniki, gimnazijci in druga dolenjska mladina: kot na dlani se blesti pod 'tabornim prostorom portoroški zaliv s Sečo
(Foto: Marjan Dobovšek)
POLETJE — ČAS POČITNIC, ODDIHA IN VESELE MLADO
Šentjane - priljubljen prostor Novoif
V devetih letih je taborilo v Šentjanah nad Portorožem že skoraj 3000 mladih Dolenjcev: sem radi zahajajo taborniki, bodoči učitelji in gimnazijci, pa tudi člani TVD Partizan združujejo na nekdanji Valeti prijetno s koristnim
Zadnje dneve junija se je skupina tabornikov novomeške gimnazije lotila postavljanja tabora v šaotjanah nad Porotorožem — že devetič po redu. Letos ie bil šotorski park, kii je že davno dotrajal, dopolnjen s 13 novimi šotori, ki sta jih v sodelovanju nabavili novoanešja občinska zveza za telesno kulturo in novomeška gimnazija.
Taborni prostor v šentjanah, ki se terasasto dviga na začetku slemena piranskega polotoka, izgleda vsako leto julija in avgusta kot gručasto naselje tridesetih šotorov, kii so postavljeni tako, da je izred njihovih vhodov lep razgled proti morju in polotoku Seča z znano postojanko Forma viva.
V	tabocnu se vsako leto zvrstijo 4 izmene. V prvi izmeni so bili dijaki in dijakinje drugih letnikov pedago-goških oddelkov novomeške gimnazije. V 12 delovnih dnevih so teoritično in praktično predelali snov plavalnega tečaja, tečaja za vodenje taborov in že biološki seminar' s praktičnimi vajami v spoznavanju našega obmorskega rastja in živalstva.
Tabornega življenja se je udeleževalo tudi 18 dijakov in dijakinj, ki so se prijavili kot gostje. Tečajniki in gostje so bili razdeljeni v 5 delovnih skupin, ki so izvršile med taborjenjem poleg rednega tabornega dela (dežurni vodi, nočne straže) osem raznih akcij v obliki medsebojnega tekmovanja.
Grm: mopedist v prometpi znak
Mopedist Anton Okički se je 27. julija ob 3. uri med vožnjo iz Gradca proti Metliki pri Grmu zaletel v drog prometnega znaka in obležal nezavesten. Odpeljali so ga v bolnišnico. Ker menijo, da pri nesreči ni bil sam, iščejo še sopotnika.
Poljane: pet ranjenih
Pet oseb je bilo ranjenih v prometni nesreči, ki se je pripetila 26. julija popoldne pri Poljanah, vendar so v novomeško bolnišnico odpeljali samo najbolj poškodovanega, Franca Sršena s Stojanskega vrha pri Cerkljah, škodo so ocenili na 6.000 din. Borivoj Andželič je s taunusom treščil v osebni avtomobil, ki ga je voail Jure Rezo.
Ždinja vas: mopedist z vinom treščil v avto
Na vaški cesti pri Ždinji vasi se je 26. julija dopoldne mopedist Silvester Tomšič z Gornjih Kamene, ki je v nahrbtniku peljal vino, zaletel v osebni avtomobil, ki ga je vozil Pavle Udovč iz Novega mesta. Mopedistu je počila lobanja, zato so ga nemudoma odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ga zadržali v oskrbi.
Žabja vas: motorist hudo poškodovan
25. julija zvečer se je v žabji vasi Jože šmajdok z Vrha pri Ljubnu v. motorjem zaletel v osebni avtomobil, ki ga je vozil Novomeščan Maks Rozman, in padel. Poškodoval si je noge in desno roko. škodo so ocenili na 2500 din.
Dobruška vas: ' taunus na strehi
22.	julija dopoldne se je pri Do-bruški vasi prevrnil na streho taunus, ki ga je vozil propagandist zagrebškega »Vijesnika« Josip Sudar. Njegovo ženo Branko so teže poškodovano odpeljali v zagrebško bolnišnico, škodo so ocenili na 3000 din. Nesreča se je pripetila, ko je Sudar prehiteval neko vo-tilo v hipu, ko je njegov Ujunus
že prehiteval neznani voznik. Taunus se je prevrnil na streho, ko je Sudar zavil na desno in močno zavrl.
Otočec: kolesar obležal
23.	julija je Matija Mali iz Novega mesta popoldne sedel v Vidrihovi gostilni v Otočcu. Po 17. uri se je odpeljal s kolesom, vendar tako hitro, da ‘ je pri cerkvi padel in obležal z zlomljeno ramo ter poškodbami po vsem telesu.
Hladno in vetrovno vreme smo izkoristili za ogled škocjanskih jam, ki s svojo mogočnostjo prevzamejo vedno bolj številne obiskovalce. Ob zaključku plavalnega tečaja so bile plavalne tekme, na katerih so dosedanji »nepla-vači« dokazali, da so sposobni tudi tekmovati v plavanju.
Ob dnevu borca in ob zaključku taborjenja smo ime-
Za nagrobnik
Stipe Domič je vlomil v Žabji vasi; sledila je
Zidarski delavec Stipe Do-mid, rojen 1939, doma iz okolice Doboja, je delal v Novem mestu. Letos 28. aprila je na delovišču v žabji vasi dalj časa opazoval bližnjo hišo. Ugotovil je, da ni nikogar doma, zapustil delo in se z druge strani neopažen priplazil do poslopja. Bila je hiša Jožeta Purebra.
Po lestvi je splezal do okna, dvignil roleto, odrinil priprto okno, in že je bil v sobi.
V	stanovanju si je nataknil Purebrove nogavice na roke
NE HODI DOMOV BREZ
Ukradla sta kovček z denarjem
24.	julija okoli 13. ure sta 19-letni Prane Dimitrovič iz Šentjurja pri Mimi peči, ki je duševno nekoliko manj razvit, in starejši mladoletnik K. F. iz čemš vlomila v Šentjurju v hišo Antona Mikliča in odnesla zaklenjen kovček z listinami in 8.770 din. Z denarjem sta odšla proti Velikemu Kalu in v bližnjem gozdu odvrgla nekaj oblačil. Pred tem sta se klatila po okoliških vaseh, s potepanjem pa nadaljujeta tudi
MITROVIČ
po tatvini in se skrivata. Osumljena sta tudi drugih vlomov.
Uprava javne varnosti Novo mesto prosi občane, da takoj sporočijo njej ali najbližji postaji milice, če bodo osumljenca kje opazili ali zvedeli, kje se skrivata. Hkrati uprava znova opozarja občane naj denar bolj varujejo.
Rop na Dvoru
V noči od 26. na 27. julij je neznanec vlomil v bife in trgovino žužemberške kmetijske zadruge na E>voru. Ukradel je 3.300 din in več zavojčkov cigaret.
Utonila v mlaki
V soboto, 26. julija popoldan, je v mlaki, ki je od hiše oddaljena približno 200 metrov, utonila 11-letna Slavka Koncilja iz Vrbovca pri Dobrniču. Hotela se je v mlaki umiti, pa jo iz neznanega vzroka padla v 2 metra globoko vodo in utonila. Otroci, ki so bili na kraju nesreče, ji niso mogli pomagati.
Zr
Ul je bi 20. j’ ca S mest Bres zofe.
bo ( nja), vec ' val«
per
K'
la.'t
R*
,u
rf
Bi
#vg
st»
toagovalca med 1 *" ribiči	r,
1 ribiškem srečanju, ki bilo v Kostanjevici 19. in Julija, sta bila zmagoval-Samo Avsec iz Novega !Sta in član ribiške družine estanica — Krško Ivan Ko-Prvi je ujel najtežjo ri-(lkg in 4dkg težkega li-l)> drugi pa je ujel na plo-5 kar 96 rib. Vseh tekmo-cev je bilo 58.
'Pelnik s Češkega za spomin
femaio presenečena je bitnica občinskega odbora l^ega križa, ko sta se 28.
|a oglasila pri njej dva tu-f- Občinski organizaciji sta prinesla ličen pepel-za spomin in zahvalo za ki sta jo prejela lani usta. Bivanje v Jugoslaviji morala podaljšati, ker je ko doletela okupacija.
>T|
eščanov
^bomi ogenj, ki se ga je kžilo mnogo gostov. Ta-jani so se izkazali s peta programom, ki so ga Sijale številne partizan-1 taborniške in narodne toi.
drugi izmeni tabore pio-5 in pionirke društva »Par-'n"> kd so se v letošnjem j izkazali na raznih pribah in tekmovanjih. V ^stu bodo tu taborili še °meški medvedki in čebe-!>. ki se že vesele toplega rja in tabora.
S. J.
voji ženi...
hišo Jožeta Purebra 5°dba pred sodiščem
Preiskal vse omare in kote- Razbil je celo otroški ^lnik. Odnesel je 3.450 din Pribor za nego nohtov, ’i'da bi še kaj, a se mu je 'l0> da je v hiši zaslišal n> zato je naglo skočil P* okno in se vrnil na delo. ^ Purebrovega denarja je Poslal 200 din po pošti mami, 400 din nekemu 950 din je v manjših posodil sodelavcem. ?° ga naslednji dah pripr-!e imel samo še 930 din. povili so, da je precej po-11 tudi v restavraciji Me-kjer je velikodušno Prijatelje in znance, toženec je vlom v Pure-0 hišo takoj priznal. V ,v°r pa je navedel, da je .l Priti do večje vsote de-p ker bi rad postavil lep °bnik svoji ženi. Sodišče veSa ni moglo verjeti, saj enem dnevu na debelo ^ ayljal. Prisodili so mu 1 ,	8 mesecev strogega
j ra> oškodovanemu Pure-mora vrniti 1.570 din.
Povsod lepo, doma najlepše!
Nedavno tega se je naš rojak Severin šali vmil z zanimivega obiska po Sovjetski zvezi. Radovednost nas je gnala, obiskali smo ga in zvedeli marsikaj zanimivega. Zastavili smo mu tudi nekaj vprašanj, na katera je književnik rad odgovoril.
— Kaj vas je gnalo v skrivnostno deželo balalajke, kazačoka in vodke?
»Kar dvoje stvari: najprej prijazno povabilo na mednarodni kongres prevajalcev ruske leposlovne književnosti, drugič pa ljubezniva pomoč sveta za kulturo SR Slovenije. Svet je namreč posegel v žep in plačal pot, v matuški Rusiji smo pa tako živeli na račun Zveze sovjetskih pisateljev.«
— Kaj je na vas napravilo najmočnejši vtis?
»Hm, najmočnejših vtisov je več. Naj naštejem nekaj takih, ki so mi prevzeli oči (ti so vsi pozitivni):	Moskva,	Lenin-
grad, matuška Volga, neizmerne ravnine in brezovi gozdovi, vožnja z reaktivci, Erimitaž...«
— Česa ne morete odobravati?
»Marsičesa ne. Ker pa so me gostitelji nosili tako rekoč na rokah, res ne gre, da bi jih sedaj v domačem zapečku obiral in jim s svojo pametjo boršč sohi...«
— Je razen SZ še kakšna tako lepa dežela na svetu?
»Seveda je! In sicer tista, o kateri pravi Cankar: ,In zrasla so nebesa pod Triglavom ...’ če je
to preveč poetično, naj pa pristavim še domač pregovor:
Koder koli sonce teče, najboljši kruh doma se peče...«
— Kakšen je ruski komunizem? .
»No, če bi sodil zgolj po zlatih kremeljskih kupolah, bi dejal, da je zlat. Ker pa videz navadno vara, bo najbrž res, da je precej — ruski.«
— V čem . je razlika med našim in njihovim družbenim sistemom?
»Oho, na tole vprašanje se pa res ne ujamem, saj nisem politik ne ideolog... Raje vrnem z drugim vprašanjem:	Kranjci	pišemo
latinico, sovjeti cirilico, ali je kakšna razlika med njima? Tako, pa sva bot... Da pa ne boste rekli, da
Pesnik in prevajalec Severin šali nam je medtem obljubil tudi daljši spis o svojih vtisih s popotovanja po deželah Sovjetske zveze. Upamo, da ga bomo začeli objavljati konec avgusta.
skoparim z besedo glede tako bistvenega vprašanja, bi dejal še: sistem vsebuje seveda tudi neki standard. No, po mojem naš rine preveč v osebni standard, ruski pa v družbeni. Enega ali drugega preveč pa nikoli ni dobro...«
— Kaj menijo o poletu Amerikancev na Luno Rusi?
»Takšno vprašanje sem tudi jaz zastavil v Moskvi, pa so mi rekli: .Ničevo!’ Zato kar citiram to njihovo priljubljeno in jedrnato frazo, ki jo radodarno delijo za vse mogoče, zlasti če nočejo odgovoriti. Torej: ,Eto, ničevo!’
— Kje je najlepše?
»Povsod lepo, doma najlepše!« Ni ga kraja, ki bi bil lepši kot je ta, kjer ti materina beseda pihlja v uho in srce... Srečal pa sem tam veliko prijaznih in iskrenih ljudi, in budi to je bilo lepo...«
— Bi še enkrat potovali v to deželo?
»Zakaj pa ne? čaj ha-roš, gruzinska vina čudovita, ob armenskem konjaku se oblizneš, kaviarja se navadiš kot berač močnika, še vodka gre v tek. Zlasti so te stvari dobre, ker te drugi gostijo z njimi (sicer bi bil 'žep hitro prazen). Videti Moskvo je tudi doživetje, zlasti pa videti Leningrad! Nekaj lepih mest sem že videl po božjem svetu, ampak tako lepega doslej še ne. In ko smo bili tam, so bile po vrhu še .bele noči’...«
Zapisal: S. DOKL
Medvedom so napovedali vojno
Medvedje pogosto ogrožajo prebivalce vasi -Lani je padlo 5 medvedov, letos pa jih bo 11
Pod hudim pritiskom dvo-nožcev, se pravi ribniških občanov In lovcev, se bodo morali, kot kaže, medvedje umakniti s Slemen in z Male gore, kjer so doslej terorizirali miroljubno prebivalstvo, da se ni upalo v gozd in na njive.
V bojnem poročilu glavnega štaba (komisije za lov z dne 20. junija letos piše: »Znano je več primerov, ko so medvedje napadli ter so le naključja ali hitre noge rešili napadenega občana.« Ugotovljeno je, da je medvedov preveč na območju Loškega potoka in Sodražice, osvojili pa so celo že Slemena in
Malo goro, kjer jih v stari Jugoslaviji ni bilo.
Ukrepi proti medvedom bodo ostri. Medtem ko jih je lani padlo le 5, jih bodo v tem lovskem letu odstrelili predvidoma kar 11. Seveda pa mora načrt odobriti prej še sekretariat za gospodarstvo.
Slavje v Spodnji Fohanci
Gasilci v Spodnji Pohanci so 27. julija izročili v uporabo novo motorno brizgalno in obnovljen gasilski avto. S tem so počastili dvajsetletnico obstoja gasilskega društva. Zaslužne člane so ob tej priložnosti odlikovali.
1
^dnevno taborjenje na Gorjancih je organizirala novomeška IMV za svojih *Jencev in delavcev na priučitvi, ki so šibkega zdravja. Na taborjenj« so bili jl^ci iz vseh obratov IMV. Imeli so tudi predavanja o varnosti pri delu, polarnosti ter higieni, pomagali pa so še pri popravljanju gorjanske ceste. Taje vodil upokojenec Ivan Založnik.	(Foto: Polde Miklič)
Ribničanje se zavedajo, da so njihovi ukrepi proti medvedom ostri in celo preostri, vendar trdijo, da so nujni, ker bodo le tako zaščiteni kmetje, ki jim dela divjad že preveliko škodo.
Dobrodošlica ribičem na prvenstvu
Ribiška družina iz Kostanjevice na Krki pripravlja za drugo polovico avgusta državno ribiško prvenstvo. To srečanje prijateljev ribolova in ribičev bo obiskalo veliko ljudi. Samo tekmovalcev pričakujejo več kot sto. Povabili so tudi sedem mojstrov ribolova. Tudi ribiči iz tujine so se napovedali. Nadejajo se celo svetovnega ribiškega prvaka iz Zahodne Nemčije.
Kostanjevica je za ribiče pravi raj. Letos so se zbrali tam že slovenski ribiči na meddru-žinskem srečanju. To je bilo 19. in 20. julija. Udeleženci so bili zelo zadovoljni in so pohvalili gostoljubnost kosta-njeviške družine. Obljubili so, da se bodo še večkrat oglasili, četudi ne bo tekmovanja.
VRATA
OKNA
POLKNA
kni MA
ribnica KREDIT
inles
T renutki
Ljudje so vstopali skozi steklena vrata in strežnika so jim pridrževali vrata. V avli je bil ob garderobi vrvež. Besede, ki so bile izgovorjene, so se izgubljale ob stenah, obdanih z žametom. Večje in manjše skupinice so izginjale v ozadju, kjer je bil vhod v dvorano. Tudi sam sem se pomešal v pisani vrvež večernih oblek: damskih, skrbno krojenih in iz izbranih blag, ter dekliških, malo manp skrbno krojenih, pa zato nič manj elegantnih in domiselnih.
Poiskal sem svojo mizo, pa nd bilo za njo nikogar. Tudi sam nisem sedel, pač pa sem se malo ogledoval po dvorani. Dekan in nekaj profesorjev je sedelo aa mizo povabljencev, ob tej in oni mizi sem že videl svoje kolege. Nihče nd hotel zamuditi tega elitnega plesa.
Moji kolegi od omizja so pravkar prišli. Usedel sem se. Ansambel je že začel igrati. Odločili smo se za ples. In tako nam je ob zvoikih kitar čas hitro mineval. Na plesišču sem zagledal svojo kolegico Tatjano. Rahlo si pokimava. Vse pleše v živahnem ritmu. Tedaj opazim njene poglede preko partnerjevih ramen. Ne morem si kaj, da sam ne bi delal enako, ko pa so njeni bežni pogledi tako topli in vabljivi, že nekajkrat sem jih opazil na fakulteti, pa nisem bil gotov, ali kaj pomenijo ali pa je to le njena nagajivost, ki je je zmožna do vsakega svojih sošolcev. Občutil sem, da imajo ti pogledi, namenjeni meni, drugačen, nežnejši prizvok. In tako so se najine oči srečale vsak obrat za trenutek in čakale naslednjega. Hotel sem plesati naslednji ples z njo, vendar sem bdi prepozen. Obljubila pa mi je naslednji ples. Plesala sva blizu drug drugega in najine oči so se še vedno srečavale. Komaj sem čakal konca in pospremil soplesalko na prostor.
Tatjano sem našem na hodniku v družbi kolegov, šele tedaj sem videl, da ima na sebi izredno domiselno večerno obleko. V njej se mi je zdela še lepša. Pogovarjala sva se o vsakdanjih rečeh, iz dvorane se je zaslišal glas pevke in odšla sva tja.
Plesala sva molče in se dobro razumela. Bila je čisto blizu mene, v mojih mislih, prodrla je vame z vsem svojim bistvom, čutil sem njeno roko na svoji rami. Počasi je dvignila glavo in se zazrla v moje pričakujoče oči. In skoraj sva pozabila plesati. Ob vsakem pogledu so se ji usta razširila v rahel nasmešek. Takrat je imela še posebno vabljive ustnice in skoraj bi jo bil poljubil. Podzavestno sem čutil, kako se oddaljujem od dvorane, kako vse stopa v ozadje, kako je vse skupaj samo še okvir in kako Tatjana istočasno stopa s svojo bližino v moj prvi svet, kako vse ostalo zame nima več smisla, kako se oba ločujeva od ostalih in sva nov svet, najin svet. Toda trenutke sreče sva kmalu izpila, zakaj bilo je konec plesa. Kolega, ki ga je bila že prej prosila, jo je odpeljal domov, meni pa je ostala pot v študentsko naselje.
Legel sem v posteljo in razmišljal. Pred očmi sem zagledal Tatjano v tisoč inačicah: takšno, kakršno sem videl danes, kakršno sem videval na fakulteti, kakršno sem videval doma. Njene podobe so se menjavale z veliko naglico. Komaj sem utegnil zaznati eno njeno podobo, že se je pojavila druga in tretja. In vse so se zlivale v eno samo potobo, v velik mozaik njenih podobic. Nenadoma pa je podoba začela bledeti, se odmikati. Stegoval sem roke, da bi jo dosegel, pa se mi je odmikala; stekel sem za njo, da bi jo dosegel. A glej, razletela se je na tisoč koscev in podobic. In iz njih je začela nastajati nova podoba — podoba mojega dekleta Mire. In večala se je in bližala. Obstal sem kakor vkopan. Nisem se pognal v beg pred njo. Nisem imel moči za kaj takega, čakal sem, da se vse skupaj zruši name in me pokoplje pod seboj. Tedaj je vse skupaj izginilo in pokazala se je Tatjanina slika, zatem Mirina. Vse skupaj se je ponavljalo v neskončnost, me begalo, dvigalo in zametavaio.
Tedaj pa sem na svojih ustnicah začutil nekaj toplega in nežnega, dvoje usten. Prebudil sem se ves poten in ob sebi zagledal — Miro.	/
»Na obisk sem prišla,« je dejala
Dahnil sem: »Zmagala si.«
EL GRAND
(Honorar 100 din)
= oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo |
m
|	—	Francelj,	se	dve	uri	nisi	spremenil	položaja!	1
IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllltlllllllllllllllltlliltltlllllllllllllllitlllUlllllill
NA MIRNI SO RAZLIČNA MNENJA
0 novem zazidalnem načrtu
Na Rojah za spomenikom je zagotovljenih 5 ha površine za zasebno zidavo — Ljudje bi radi zvedeli, kakšne namene ima IMV
Mirna dobiva z razvijajočo se industrijo in s Urjenjem stanovanjskih na^oLj vedno bolj obrise majhnega mesta. Čeprav je prostora za širjenje več kot dovolj, je treba skrbeti za načrtno ara ditev, že zaradi lepšega videza. Za naselje na Bojah je že bil izdelan zazidami na črt, ker pa si je novomeški IMV hotel zagotoviti prostor za razširitev proizvodnje ravno na tem mesta, je bile treba prvotno zamisel spremeniti.
Osnutke novega zazidalnega načrta je napravil prav tako Domin vest iz Novega mesta. Mesec dni bo razgrnjen v pisarni referenta za gradbene zadeve in urbanizem in tudi na krajevnem uradu na Mimi. Občani imajo tako možnost, da pošljejo svoje pripombe, zlas'.i še, ker so stališča občanov na Mirni različna. V primeru,
da bo občinska skupščina na seji z odlokom sprejela pre dlog zazidave, bo Dominvost izpopolnil osnutek, ki je v bistvu le še arhitekt inski načrt, in napravil predračun ter načrt še za komunalne naprave.
Ureditveno območje Mirne se bo tako precej povečalo. Novi načrt predvideva 53 zgradb: 44 visokopritličnih in
9	medetažnih, gradili jih bodo v glavnem zasebniki. Pri urbanističnem načrtovanju bo treba upoštevati tudi predlog »Dane«,, ki si prav tako hoče zagotoviti primeren prostor za morebitno širjenje, saj so njeni prostori že sedaj zelo stisnjeni.
O novem predlogu zazidave je na Mimi že zdaj slišati različna mnenja. Predsednik krajevne skupnosti Ivan Janežič pravi: »Ljudi najbolj moti stalno spreminjanje. Kritizirajo urbaniste,
PŠENICA JE SLABO PREZIMILA
Pridelek ni ne dober ne slab
Povprečni hektarski donos je 30 stotov - Težav z odkupom ni
Kmetijska zadruga Trebnje je imela letos posejanih 78 ha površine s pšenico: 35 ha z italijansko sorto U-belula, 43 ha pa z rusko bez-estaja. Prve dni prejšnjega tedna si. z dvema kombajnoma poželi libelulo. Pridelek se po prvih ocenah giblje okrog 30 stotov na hektar in bi bil lahko mnogo večji, če ne bi pšenica slabo prezimila. Največji hek tarski donos te sorte je bil Aii njivah pri Mokronogu.
Sredi prejšnjega tedna so pričeli žeti tudi bezostajo. Računajo, da bodo tudi te vrste pridelali poprečno 30
stotov na hektar. S skladi ščenjem ni težav, saj vso količino žita odkupuje 2ifo iz Ljubljane. Več dela je le ” nečisto pšenico, ker jo morajo sušiti in čistiti.
Ječmena, ki ga je ^dnja leta odkupovala laška pivovarna, letos niso seja., za prodajo, temveč samo za krmo, in še to v manjših količinah.
Posajenih imajo budi 55 ha krompirja sorte igor, dezire in urgenta. Kot zdaj kaže, letina ne bo ravno dobra in bodo pridelali verjetno manj krompirja kot lani.
mm
£111
Prizadevni šentruperški gasilci so dobili za svoj praz-* nik nov gasilski avto. Največ sta zanj prispevala »Dana« z Mirne in KPD Dob, precej pa tudi občani. Na sliki: novi avto, poleg njega so botri.
TREBANJSKE IVERI
■ ZANIMANJE ZA polet ameriških vesoljcev je bilo tuđi v Trebnjem precejšnje. Prodajalec časopisov je imel v teh dneh veliko več posla kot sioar. V trenutku je prodal 45 izvodov revije Prvi človek na Luni. Povpraševanje je Se vedno veliko, zato le naročenih še 30 izvodov, Id bodo v prodaji, brž ko Jih bo Delo ponovno natisnilo.
■ KMETIJSKA ZADRUGA pre
tur*j a trgovino v pritličju upravne zgradbe, zato so prodajalno s
TRKBAiNJSKE
NOVICE
pohištvom začasno premestili v prvo naetetopje.
■ TREBANJSKI slaščičar je v montažni stavili pri želeojnlškl postaji odprl novo Slaščičarno, čeprav bi bil zaslužek, kot pravi veliko bol jat kje v središču kraja! vendar mu tam niso dovolili gru
■ TURISTIČNEGA DRUŠTVA v
Trebnjem ni več. Čeprav to Se marsikomu ni znano, pa lnM™ sldepa po oglasni deski, v kateri samevajo od sonca porumeneli stari prospekti.
■ AVTOBUSI DELAJO TrebanJ-cem nrecej preglavic. Pogosto jih puSfci na cedilu rožni red, da pa bi bila nesreča Se hujša, se večkrat zgodi, da nekateri avtobusi ne vzamejo potnikov, če so že vsi sedeži zasedeni.
češ da delajo poskuse na račun občanov, zato se mnogi ogrevajo za prvotni na črt. Verjetno ne bi bilo toliko nasprotovanj, če bi jim kdo pojasnil, zakaj spreminjanje, pri tem mislijo predvsem IMV, ki bi moral natančneje razložiti svoje namene. Osebno pa' menim, da se morajo zasebniki vendarle podrediti težnjam industrije.«	J. KRŽIC
Vzorno poslovanje
Turistična sezona je, očitno, tudi v Trebnjem na vrhuncu. Tega se dobro zavedajo predvsem gostinci, in kar je še posebno razveseljivo, tudi delavnice Pomoč-in-formacije pri bencinski črpalki. V soboto je bilo tik pred osmo uro zvečer, ko delavnico zaprejo, še posebej voznikov, ki so iskali pomoč, prihajali pa so še novi. Mehaniki jim niso pred nosom zaprli vrat, kot se običajno pri nas dogaja. Odpovedali so se sobotni zabavi in raje ustregli voznikom.
Takšno poslovanje so pohvalili celo zahtevni italijanski turisti. Vredno posnemanja!
Koča je brez oskrbnika
Koča na Debenou} znani izletniški točki nad Mimo, je ostala brez stalnega oskrbnika. Kočo bi bilo treba temeljito preurediti. Doslej ni še nikogar, ki bi bil pripravljen prevzeti obnovitvena dela. Na Mimi je vedno več turistov, zlasti dosti je Zagrebčanov, zato je velika škoda, da je že priznana izletniška točka nad slikovito Mirensko dolino neizkoriščena
Vodovod do novega naselja
»Vodovod« iz Stične bo pričel v avgustu graditi 270 m dolg vodovod od glavnega omrežja do novega nasleja nad osnovno šolo v Trebnjem. Občinska skupščina je z izvajalcem del že podpisala pogodbo
Radečani taborijo ob Mirni
Taborniki odreda »Sončna dolina«, ki so ga na radeški osnovni šoli ustanovili marca letos, so postavili šotore ob Mimi pri Martinji vasi. Tu bodo ostali do konca meseca. Devet/ mladih tabornikov opravlja tečaj za bodoče vodnike. Za ta kraj so se odločili, ker je blizu in lahko otroke večkrat obiščejo starši, zaradi primerne okolioe, pohvalijo pa tudi prijaznost okoliških ljudi. Obiskali so že več znamenitosti v okolici Mokronoga,-'
Sedmim je odvzeta obrt
Kot je anano, je s prvim julijem začel veljati zakon, ki prepoveduje opravljanje storitev vsem avtoprevoznikom, ki imajo kamione z nosilnostjo več kot 5 ton. V občini Trebnje je 7 takih avtoprevoznikov.
vsak mesec NOV PROGRAM
Zahvala vsem sodelavcem
Po uspeli proslavi ob 100-letnici tabora v Sevnici se občinska konferenca SZDL zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organiziranju prireditve. Posebno se zahvaljujejo številnim organizacijam, ki so sodelovale v kulturnem in športnem delu praznovali ja.
Kredit za elektrifikacijo
Komunalna banka Celje je odobrila občinski skupščini kredit v višini 50.000 dinarjev, dodatno pa še 30.000. Posoji-
lo	bodo uporabili za elektrl-fikacijo naselja Podgorje.
Krmelj: zasebniki zelo gradijo
Gradnja stanovanjskih hiš zasebnikov je v Krmelju v polnem razmahu. Zdaj jih zida kakšnih deset, nekateri se bodo vselili že letos. Stanovanjska stiska je v Krmelju velika, zato bi bilo prav, da bi Stanovanjsko podjetje Sevnica tudi tu gradilo stanovanja, saj je prosilcev veliko.
%
Takšnole delo pod vročim julijskim soncem ni ravno prijetno, če pa dežuje, tudi delati ne morejo. Delavci Kovinskega podjetja iz Sevnice si želijo nove prosto* re, predvsem pa streho nad glavo (Foto: Jože Kržič).
Radijska postaja tudi v Sevnici
Dosegljivost novega oddajnika bo 20 km
če bo šlo vse tako, kot je predvideno, se bo lokalna radijska postaja v Sevnici prvič oglasila že septembra. Narejeni so vsi načrti in tudi dela v stolpu sevniškega gradu, kjer bo oddajnik, lepo napredujejo. Tehnične naprave so prav tako že naročili.
Lokacija na gradu je primerna predvsem zaradi viši-. ne, saj bo slišnost oddajnika tako precej večja, pa tudi stroški za preureditev že obstoječih prostorov ne bodo tolikšni, kot bi veljala grad-
nja novega poslopja. Strokovnjaki so ugotovili, da bodo lahko oddaje lokalnega radia, kjer bo redno zaposlena le ena oseba, dokaj dobro poslušali prebivalci na območju s polmerom 20 km, torej delno tudi sosedne občine.
Predvidena je ustanovitev zavoda za kulturo, 'ki bi združeval vse kulturne dejavnosti, tudi radijsko postajo.
Takšna ustanova bi bila zelo primerna, saj je združeno načrtno delo tudi v kulturi
Letos obrambna vzgoja
Po novem zakonu ni več obveznega taborjenja mladincev, obveznikov predvojaške vzgoje. Mladinci morajo odslej hoditi na zborovanja, kjer si pridobivajo vojaške spretnosti. Zakon določa, da mora obrambna vzgoja, ki ne
Herman Gričar 75-letnik
Tak korenjak je, da marsikdo komaj verjame, da je dopolnil 75 let. Rodil se je 23. marca 1894 v Bačioi pri Loki. Komaj 14-loten je že delal v cementarni v Zidanem mostu. Pozneje Je delal pri
obsega le priprav pred vstopom v vojsko, temveč tudi splošno pripravljenost na mo. rebitno vojno, trajati prvo leto 35 ur, drugo leto pa je še 18 ur dopolnilnega pouka. Obrambna vzgoja je učinkovi-tejša, pa tudi stroški so veliko manjši.
V	sevniški občini se je o-brambne vzgoje, ki je bila od 18. do 20. julija na novem strelišču na Radni, udeleževalo 141 mladincev letnik? 1952. Najprej so vadili z zrač. no puško, nato pa že v vojaško. Uspeh je bil zelo dober. V soboto in nedeljo pa je vadilo 14« mladincev letnika 1951. V jeseni nameravajo prirejati tečaje iz obrambne vzgoje tudi za žensko mladino.
mnogo uspešnejše kot pa posamična prizadevanja.
Radijsko postajo — zanjo so največji delež prispevale gospodarske organizacije — bodo odprli v počastitev 100-letnice tabora. Nov oddajnik bo veliko prispeval k boljši obveščenosti občanov.
J. K.
Izlet upokojencev
Člani društva upokojencev
Šentjanžu so bili v nedeljo na enodnevnem izletu. Obiskali so Pleterje, Gradac in Vinico, kjer so si ogledali rojstno hišo Otona Župančiča. L^po vreme je prispevalo k dobremu razpoloženju. Lepota Bele krajine Jih je navdušila.
Razgovor o sindikatih
25.	julija se je mudil na občinskem sidikalnem svstu v Sevnici tajnik republiškega sveta zveze sindikatov Jože Marolt V razgovoni s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Viktorjem Auer-jem, sekretarjem komiteja občinske konference ZICS inž. Albinom Ješelnikom in predsednikom občinske skupščine Marjanom Gabričem so obravnavali nekatera aktualna vprašanja samoupravljanja, reelekcije in kadrovska vprašanja v sindikatih. A. Z.
SEVNIŠKI PABERKI
fceđoznicl. Preživel Je mnogo Ivu-dih dni, saj Jo odraščal ▼ vihar-nil dneh med I. svetovno vojno in tudi gorje II. svetovne vojne ni .šlo mimo njega.
Leta 1033 se je vključil med gasilcc in jim ostal zvest. Se vodno se udoloiuje vseli gasilskih proslav. V vseh teh letih Je neštetokrat požrtvovalno gasil in pomagal, kjer je bilo troba, in ni nikoli mislil samo nase. Za svoje delo Je dobil v©6 odlikovan): za 20-letno, .‘to-let no in 40- letno delo pri gasilcih. Prav Je, da Jo tudi ob 100 letnici gasilstva v Sevnioi strumno korakal v sprevodu gasilcev, ki nikoli niso mislili samo naso, temveč so rodi pomagali. V prostem času Jo tudi vnet ribič. ISe na mnoga loto. Herman Gričor!
LOVSTVO. Iz poročil lovskih družin v sevniški občini je bUo ugotovljeno, da le te niso uresničile programa, ki Je bil predviden za lovsko leto 1968-60. Lovci so postrelili premalo divjadi, uresničen pa tudi ni bil lovski turizem. Zaradi tega Jo občinska komisija za lovstvo opozorilu vse družine, naj v bodočem poslovnem lotu svoje plane odstrela bolje uresničijo, posebno glede na to, da Je divjad povzročila procojSnJo Škodo nekaterim posestnikom.
SOLA NA TKLCAH. 7. avgusta bo na Telčah tehnični pregled osnovno Sole, ki jo je gradilo gradbeno podjetje »Zasavje« iz Trbovelj. Uresničen bo dolgoletni sen prebivalcev tega kraja in okolice, saj so njihovi otroci vse dodej obiskovali pouk v neprimernih prostorih. Torej bodo v Jeseni otroci obiskovali šolo v novih prostorih.
NA OOSI.KU CKSTK IMPOIJ-CA — HOsTANJ. ki Je bila grajena pred dvema letoma, so se na
več mestih pojavilo luknje. Za
r«di toga Je občinska skupščina ie lani opozorila izvajalca Cestno podjetje Novo most o, naj pomanjkljivosti na opravljenih dolih odpravi, vendar podjetje tega ni v celoti storilo. Neprimerno boljo Je bivedena modernizacija na odseku od Boštanja proti Radečam, kjer so bdla deda končana pred nekaj tedni.
ItltKG. Kmetijski kombinat » Sevnici sl Je že dalj času skupaj z občino prizadejal, da bi bi spet obnovljen bfod čee Savo na BroRU. Z njim so so prebival« Kompolja prevažali na železniško postajo Brom, služil pa Je tudi v druge namene. Brod bodo v prihodnjih dneh obnovili pripadniki Ljudske armade.
SEVNIŠKI VESTNIK
*
Stari prijatelji spet na Bohorju
Na Pustih Ložcah se je 22. julija zbralo nad 300 ljudi. Počastili so dan vstaje in 25-letnico pohoda XIV. divizije skozi te kraje. Na slavje so prišli nekdanji borci, kurirji in aktivisti. Ranjenci XIV. divizije, ki so se zdravili v nekdanji partizanski bolnišnici na Bohorju, so se z družinami utaborili v bohorskih hos-tah že pet dni prej. Na poti od Srebotnega proti Ložcam
so si številni obiskovalci Bohorja po dolgem času spet ogledali ogromen skalnat previs, pod katerim so ležali in se zdravili ranjeni borci, potem, ko je bila bolnišnica v Travnem Lazu na Bohorju uničena.
Proslava je bila v bližini vasi, na kraju, kjer počivajo še trije od petih borcev, u-streljenih 28. januarja 1945 pod mogočno vaško lipo. Nek-
27 cigančkov bi moralo v šolo
Socialnovarstvena služba v krški občini ima zabeleženih 27 ciganskih otrok do sedmega leta starosti. Ti o* troci bi morali v naslednjih letih obiskovati osnovno šo-
lo.	Kako to doseči, je vprašanje, s katerim se socialni delavci že nekaj časa ubadajo. Sami niso kos temu, saj še skupščina ni našla primerne rešitve.
Cigani v občini še vedno žive od prosjačenja in kraje Drugače tudi ne more biti, dokler ne bodo zaposleni. Tudi sami že spoznava-
jo, da morajo delati, in zahtevajo zaposlitev. Nekateri so že delali, pa so prenehali. Vsi so po zelo kratkem času zapustili delovno mesto razen dveh izjem. Socialna služba vidi krivdo za to v načinu življenja, pa tudi v nepravilnem odnosu okolice do zaposlenih Ciganov.
Poskus za naselitev v 2a-dovniku se je popolnoma ponesrečil. Zasebniki postavljajo za zemljo zelo visoko ceno ali pa jo sploh ne prodajo.
„Pristanem, toda le tedaj, če torno kmetje v večini!"
S cenami lesa in živine kmetje niso zadovoljni
Odbornik Anton Penca je skromen, delaven kmet. Ostal bi neopažen, če se ne bi na seji občinske skupščine v Krškem odločno uprl predlogu za člane upravnega odbora sklada za pospšvanje kmetijstva. Zahteval je,
da bd bilo v njem vefl kmetov. Potem so predlagali tudi njega.
»Sprejmem le,« je dejal, »če bomo kmetje v večini.«
Skupščina je ugodila tXjegovi zahtevi in zdaj so v sedemčlanskem odboru štirje kmetge, en kmetijski in en gozdarski inženir ter vodja kooperacije pri AGROKOMBINATU.
»Tovariš Penca, zakaj ste pristali na funkcijo Sele potem, ko ste kmetje
dobil večino?« sem ga vprašala.
»Zato, ker vem, da bi me sice;- drugi preglasovali. Zdaj vsaj vem. da s svojimi predlogi ne bom pogorel.«
»Ste prvič odbornik?«
»Ne, zato imam že nekaj izkušenj.«
»Odkod ste doma?«
»Iz Orehovca pri Kostanjevici.*
»Kako živijo kmetje pri vas?«
»Težko. Kmetdje so majhne. To je kraški svet, ln le malokatera družina Ima dovolj kruha doma. Od nekdaj smo bili tesno navezani na gozdove. Zdaj za les ne dobimo dosti več kot nas velja spravilo do ceste. Na mrtvem terenu pa včasih še vožnja ni plačana.«
»Imate kaikšne možnosti za kooperacijo?«
»Samo v živinoreji, to pa do sedaj ni bilo privlačno zaradi slabih cen. Končno pa. zakaj bi tiščali glavo V pesek? Kar mislim, bom na glas povedal. Dobiček iz gozdov pobero gozdarji, iz hlevov pa mesarji. 2ivma je preslabo plačana, slabše kot na Hrvaškem. Menim, da ni prav, če ima samo eno podjetje monopol nad odkupom.«
JOŽICA TEPPEY
KRŠKE NOVICE
■ SKUPEN IZLET PLAVALCEV IN STARŠEV — Plavalni klub Celuloza je v nedeljo, 27. julija, organiziral piknik za plavalce njihove starše in vaterpoliste. Z avtobusom ln osebnimi vozili so so odpeljali v Prekopo, kjer so preživeli vročo nedeljo ob Krki.
■ VELIKO KRČANOV NA OD-
Umu — Vroče poletje Jo prisililo Številne Krčane, du so odpotovali na dopust na morje, predvsem v Poreč. Počitniški dom Jo poln in vsi nenapovedani gostje si morajo pomagati s Šotori. Dober glas o počitniškem domu Jo čutiti prav sedaj, saj so gostjo
VESTI IZ KHŠKE OBČINE
z vsem, kar jim letos dom nudi, nadvse zadovoljni.
■ PREPOLN BAZEN — Minulo soboto in nedeljo je bilo krško kopališče kakor mravljišče. Mnogo več kopalcev, kot jih običajno pride iz Zagreba, je preživelo na kopališču dva lepa dneva. Zlasti v nedeljo jih jo bilo veliko, kor so ta dan praznovali Hrvatje dan vstaje. Ob tako velikem številu kopalccv bo potrebno poskrbeti za čistejšo vodo v bazenu, ker sicer umazana voda odvrača kopalce.
■ STOLPIC JE	OBLEKO — Gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta, ki gradi dava J-se! stanovanjski stolpič pri železniški postaji, je na novem bloku žo opravilo zunanja dela. Pričakujejo, da bodo septembra lahko izročili ključe srečnim stanovalcem.
■ POČASNO UREJANJE — Krajovna skupnost Krško financira ureditev naselja nn Cesti 4. Julija — pri pošti na Vidmu. Delo, ki ga opravlja Cestno podjetje, počasi napreduje. Verjetno nc toliko zaradi vročine, kakor zaradi pomanjkljive mehanizacijo.
danje ranjence XIV. divizije je pozdravil Miško Žmavc. Zvrstilo se je še več govornikov. Nastopili so:	moški
pevski zbor iz Brestanice, recitatorji in rudarska godba s Senovega. Borci so se po proslavi srečali pri nekdanjem aktivistu Alojzu Zupan-cu-Tinetu.
MIŠKO ŽMAVC
Izdatki so se povečali
Izdatki za ' zdravstveno varstvo, ki jih krije krški občinski proračun, so precej presegli planirano vsoto. Razlog za prekoračitev je plačevanje oskrbe za občane brez premoženja in dohodkov v zdravstvenih zavodih, težave pa delajo tudi samoplačniki, ker jih večkrat ni mogoče zlepa izterjati.
Ogromna investicija v Stari vasi
Za novo razdelilno transformatorsko postajo, ki jo je krška enota podjetja ELEKTRO CELJE postavila v Stari vasi, je moral kolektiv zbrati 6.756.000 dinarjev. Največji del je dal iz amortizacije poslovne enote, in sicer 3-800.000 dinarje v železniško podjetje je dalo 1.650.000, brestaniška termoelektrarna pa 200 tisoč dinarjev. Podjetje je prispevalo iz skupnega sklada
1.100.000	dinarjev. Da je bila gradnja cenejša, so večino dela opravili v lastni reži>i-
700.000 dinarjev za šolo
Krajevna skupnost Krško bo prispevala za gradnjo nove šole 700.000 dinarjev. Zaradi tega se bodo zavlekli nekateri drugi načrti za urejanje mesta, ki pa seveda niso tako nujni kot potreba po novih šolskih prostorih.
Zlato za zgled krvodajalcem
Občani, ki so več kot desetkrat darovali kri, s ponosom nosijo zlate značke, ki so jih pred kratkim prejeli. T0 so Ivan Arh, Angela Bračun, Jože Bračun, Miloš Der-novšek, Jože Ivnik, Stane Ja-kel, Marija Jenič-Lokošek, Pavel Medved, Milan Molan, Anton Muster, Anton Novosele, Anton Povhe, Ana Povše, Slavko Smerdel, Tone škater, Staša Šoba, Jože Šobak, Jože špiler, Janez Uršič, Rado Vidmar, Dane Založnik, Ivan Zupančič, Ivan Miklavčič, Andrej Zagorc, Franc Blatnik, Marko Javornik, Vili Samec, Franc Juvane, Jože Slivšek in Pavel * žičkar.
Za zgledno človekoljubje, požrtvovalnost in priznanje jim vsi iskreno čestitamo!
Kombi obljubljen za jesen
Z uvedbo avtobusnih prog hribovski otroci niso veliko pridobili: šolarji iz najbolj odročnih vasi še vedno pešačijo k pouku. V Brezjem nad Podbočjem se starši resno nadejajo, da se bo jeseni tudi njihovim otrokom nasmehnila sreča: obljubili so jim prevoz v Podbočje s kombijem. Prevoz v šolo bi bilo nujno treba urediti še e Dobrave na Senovo, iz Gorice v Brestanico in s Prekope v Kostanjevico..
CELULOZAR drugi
Po tretjem kolu tekmovanja za moštveni pokal PZS Je ekipa Ce-lulozarja ie na drugem mestu. Na pomoč so poklicali nekaj bivših plavalcev, sedanjih vaterpolistov, m v Krškem premagali plavalce Kopra. Uvrstitev klubov po troh kolih: 1. Trbovlje 12.356 točk, 2. Celulozar 12.094 , 3. Koper 10.798. Rezultati — moški: 400 m crawl:
1.	Čargo; 100 ni prsno: 1. Zlatlč; 200 m hrbtno: 2. Jesenšek; štafeta 4 x 100 ni crawl: 1. (Vluloz-iir (Mu-goša, Žiberna, Potočnik in Čargo). /.ruske — 100 in prsno: 1. Meta Novak; 100 m delfin: 1. Jon-kole.	L. HARTMAN
•> . *
Večina kopalcev se je v nedeljo preselila na Krko za ves dan. Tisti, ki niso imeli s seboj pripravljenega kosila, so si ga spekli na ražnju. Na sliki: pogled na del kopališča pod avtomobilsko cesto pri Brežicah, na katerem je bilo izjemoma še nekaj kvadratnih metrov prostora.	(Foto: J. Teppey)
Hlevov je preveč, da ne bo še kleti
Vinogradniki na Bizeljskem bi radi zaščitili svoje vino
Na Bizeljskem še vedno mislijo na gradnjo proizvodne vinske kle^i. Pravijo, da je njihov namen obvarovati se pred monopolom in zaščititi bizeljčana.
vedno enaka cena ni umestna, ker tudi drugod po S"e-tu prodajajo različne vrste vina po različnih cenah. Tako smo pred leti lahko vse povsod pili vino pod ime nom dingač, bil pa je mešanica dalmatinskih vrst. V resnici pa raste dingač samo na otoku Pelješcu. Ni ,a veliko, zato pa ima mnogo večjo, vrednost, odkar so ga zaščitili. V svetu prodajajo vino s ceno v razmerju 1:5, pri nas pa je že razmerje 1:2 nezaželeno. Prav zaradi tega dobro vino večkrat izginja s trga.
Zdaj, ko se v Sloveniji pripravljajo na gradnjo, so si naši predstavniki ogledali kleti v drugih deželah, v Franciji, Nemčiji, Švici in Avstriji. Največ teh je v rokah kooperantov-proizvajal-cev v posameznih vinorodnih okoliših.
S tem, ko se bizeljska zadruga želi ograditi pred monopolom, ne odpoveduje sodelovanja s SLOVENIJA VI NOM. še vedno je pripravljena	prodajati	svoje
vino za	izboljšanje	drugih
vrst vina,	ni pa pripravljena
delati obratno. Samostojna proizvodna klet po oceni zadruge ni nič pretirana želja, saj tudi v tujini gradijo kleti za	razmeroma	majh-
ne okoliše.
Druga klet bo zrasla v Brežicah. Proizvajalci so za
to, da je to trgovska Klet. Vprašanje je res, če sta dve kleti umestni na tako majhnem območju. Trenutno sta dve verjetne preveč; če pa se bo kaj kmalu uresničil načrt za obnovo vinogradov, potem bo morda prostor tudi za drugo.
Kam je šel denar za stanovanja borcev
Sredstva, ki so se natekla v sklad za gradnjo stanovanj v Brežicah, bodo meseca septembra že drugič delili. Do sedaj sklad ni reševal prošenj posameznikov, ampak je delil denar krajevnim združenjem ZB. V Brežicah so dobili 90 tisoč dinarjev, v Dobovi prav toliko, v Pečicah 40 tisoč, v Globokem 90 tisoč, v Sromljah 97 tisoč, v Cerkljah 60 tisoč, v Artičah 53 tisoč, v Pišecah 115 tisoč, na Čatežu in na Bizeljskem 70 tisoč, v Kapelah 55 tisoč in v Veliki dolini 60 tisoč dinarjev. Del teh sredstev je prispevala tudi republika.
Interesentov za stanovanja je zelo veliko in organizacije nikakor ne bodo mogle vsem ustreči. Da se ne bi dogaja&e nepravilnosti, je upravni odbor menil, da v krajevnih središčih razmere najbolje poznajo, zato bodo lahko upoštevali najnujnejše primere.
Predstavniki zadruge in kmetje vinogradniki želijo zadržati originalnost bizeljskega vina tudi vnaprej, ker jo kupci zahtevajo. Direktor zadruge Ferdo šepetave meni, da ni prav, če se proda neke vrste vina več, kot ga vinogradniki pridelajo. Na vagone cvička, prodanega zadnje čase, gotovo ni povečalo vrednosti tega vina. Tudi
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnic! rodile: Marija Krošelj iz Cumovca — Stanko, Marija Ivanšek iz Arnovih sel — Vilija, Mart ja Hrgar iz šenkovca — Dubravko, Jožica Pešec iz Jtblanice
— Mojco, -Marina Belko iz Bre žic — Lailo, Ana Kerin iz Lomnega — dečka, Lidija Krstič iz Brežic — Romano, Štefka Plevnik iz Pišec — Jožeta, Marija Večerič iz Vel. Obreža — Duška, Nada Pet-rišič iz Brestanice — Andreja, Nada Pacek iz Leskovca — dečka, Marija Kociper iz Kranja — dečka, Terezija Horvat iz Breg. sela — Dijano, Marija Prah iz Brezovice — dečka, Karolina Filipič iz Brežic — Jasno, Ljudmila Kukovec iz Celja — Darjo, Marija Sintič iz Gradca — Jožeta in Marija Purkat 'iz Dol. vasi — deklico.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Janez Omerzu delavec iz Kostanja, si je pri padcu z motorjem poškodoval ključnico; Franca Vre tiča, delavca iz Ournovca, je povozil avtomobil in mu zlomil nogo; Itudolf Oštir, kmet iz Buše-če vasi, se je usekal v desno nogo; Martin Lapuh, zidar iz PMtzine, si je na krožni žagi porezal prste leve roke.
RADIO BREŽICE
PETEK, 1. AVGUSTA: 20.00-20.10 Napoved programa in poročil*. 20.10—20.30 Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.30 —21.15 Glasbena oddaja: Izbrali site sami.
NEDELJA, 3. A\ (JUSTA: 11.00 Domafe zanimivosti — Sklepi poslednje seje občinskega komiteja ZK Brežice — Vzgojno predavanje: Vzgoja k radodarnosti — Za naše kmetovalce — Prijetno nedeljo vošči ansambel Mihe Dovžana s pevci — Nedeljska reportaža: Nova vodovoda v Gazicah in Za-kotu — Pozor, nimaš prednosti!
— Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK. 5. AVCiUSTA:	18.00—
18.50 Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Vzgojno predavanje: Tožarjenja nikar! — Obvestila, reklame in pregled filmov. 18.50— 19.30 Po naši deželi — glasbena oddaja.
NOVO V BREŽICAH
■ OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA SE LEPO ZAHVALJUJE vsem darovalcem prostovoljnih prispevkov med fluorografsko akcijo. Občani so tokrat pokazali izredno veliko razumevanje za Rdeči križ. V štirinajstih dneh je organizacija RK zbrala okoli 4370 dinarjev. Denar bo uporabila za prirejanje tečajev in drugo dejavnost.
■ MINULI TEDEN Je bila brežiška tržnica založena kot že dolgo ne. Gkoličanke so prinesle naprodaj izredno veliko sadja, predvsem marelic. Naprodaj so jih imele celo po 1,50 din kilogram, pa tudi po 2 din in 2,50 din. Tudi povrtnine je bilo na izbiro. Južnjaki so pripeljali na trg paradižnik po zmernih cenah.
■ KOPALIŠČE PRI HORVATIČU bo nujno potrebovalo urejene sanitarije in kiosk za prodajo osvežilnih pijač. V načrtih občinske turistične zveze in gostinskih podjetij je bilo že nekajkrat omenjeno, da bodo poskrbeli za ureditev tega območja, ko pa pride sezona, vse utihne.
■ SREDI AVGUSTA se bodo začele delavske športne igre, ki
jih	vsako leto	prireja občinski
sindikalni svet. Tekmovanja se bodo vrstila do 28. oktobra, ko bo	razglasitev	anagovalcev in
liodelitev prehodnih pokalov. Ekipe	sindikalnih	podružnic bodo
tekmovale v sedmih disciplinah. Letos uvajajo na novo tenis in streljanje z malokalibrsko puško.
■	V TOREK ZVEČER so se
vrnili s Štirinajstdnevnega taborjenja v Zdihovem ob Kolpi taborniki partizanskega odreda MATIJA GUBEC. S Celjani, ki taborijo na Vinici, so se zbrali pri tabornem ognju in prirejali taborniške napade. Tubor Je vodil starešina Tomo Dominko. Vreme so imeli ^Izredno lepo. Pridno so se kopali in izpopolnjevali veščine v plavanju in veslanju. Ogledali so si tudi tri podzemske jame v bližini tabora.
BREŽIŠKE VESTI
TOVARNA KONDENZATORJEV PRED NOVIM VZPONOM
ISKRA uresničuje razvojne načrte
V semiški Iskri gradijo nove proizvodne prostore in velik laboratorij, kar bo veljalo 4,500.000 din — Proizvodnja bo že letos narasla za 30 odstotkov, leta 1975 pa bo vredna 110 milijonov din
V	semiški tovarni kondenzatorjev pospešeno pripravljajo podroben razvojni načrt tovarne do leta 1975, po katerem bodo tedaj dosegli 110 milijonov din realizacije. Del razvojnih načrtov pa je Iskra že letos začela uresničevati s tem, da gradi novo proizvodno halo v velikosti 900 kvadratnih metrov in 700 kvadratnih metrov velik laboratorij.
Letos je tovarna zaposlila 90 novih delavk, po končani gradnji pa bo še nekaj pro stih delovnih mest. Letošnji plan podjetja predvideva 45 milijonov din vredno proizvodnjo, ki bo za okoli 30 odst. večja od lanske, prihodnje leto pa bo narasla še za najmanj 20 odst.
Ob povečani proizvodnji, vedno večjem izvozu na zahodni trg in zmeraj bolj za-te vnem tržišču je večji in dobro opremljen laboratorij nepogrešljiv za raziskovalno delo. še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje strokovnjakov, kajti strokovnega kadra je v Iskri premalo, čeprav med vsemi kolektivi v črno-
maljski občini največ dajejo za štipendije.
Iskra se je v izvozu zadnje čase usmerila izključno na zahodno tržišče, kamor prodira navzlic hudi konkurenci domačih in tujih proizvajalcev. Letos bodo izvozili za 650 000 dolarjev blaga, v prihodnjih letih pa je planiran dosti večji izvoz.
Vzporedno z rastjo tovarne in proizvodnje nameravajo izboljšati tudi zdravstveno službo v kolektivu, kar je spričo večine žena med zaposlenimi nujno potrebno. Iskra bi rada odprla v tovarni svojo ambulanto (v okviru zdravstvenega doma), leta 1971 pa je pripravljena celo pomagati pri gradnji nove zdravstvene postaje v Semiču, če bo za gradnjo zainteresiran tudi zdravstveni dom.
Gradnja novih proizvodnih prostorov in laboratorija bo končana že letos novembra, takoj nato se bodo lotili še graditve obrata za galvaniko, ker ob povečani proizvodnji ni več smotrno izdelke voziti na galvanizacijo v Ljubljano, kakor delajo zdaj.
Iskra v Semiču gradi laboratorij in nove proizvodne prostore. Gradnja bo že letos novembra končana.
(Foto: R. Bačer)
Od tekstilnih tovarn prejemamo stalno v razprodajo razno tekstilno blago in konfekcijo po znatno znižanih cenah. O tem se prepričajte v poslovalnici:
»Oeleieksfit« ČRNOMELJ
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ SREDI ČRNOMLJA zelo primanjkuje parkirnih prostorov za avtomobile. Ko bodo septembra končana preureditvena dela na stavbi družbenih organizacij, ki jo je kupila Kreditna banka in hranilnica, podružnica v Črnomlju, bo parkirišč več. V sklopu preureditve-nih del na tej stavbi so te dni podrli tudi nekdanjo Miheličevo hišo. Na tem mestu bo nastala nova ploščad za parkiranje.
■ V OBČINI ČRNOMELJ je po najnovejših podatkih iz letošnjega leta 17.211 prebivalcev, od tega 8139 kmetov ali 47,6 odst. kmečkega prebivalstva. V zasebnem sektorju kmetijstva je 90 odst. vseh obdelovalnih površin.
■ VSAKO LETO 222 NOVIH VOZIL — Sredi julija letos Je bilo na območju črnomaljske občine 1877 registriranih motornih vozli in 2167 voznikov motornih voesil. V zadnjih sedmih letdh se je število voeil povečalo za 1566, kar pomeni, da je v občini vsako leto povprečno 222 vozil več.
■ REJA PRAŠIČEV NAZADUJE — Ko je lani cena prašičem močno padla, so mnogi kmetovalci zmanjšali ali pa celo opustili rejo prašičev. Lani je bilo
v	občini 26 odst. prašičev manj kot v letu 1960, prav tako se občutno manjša odkup prek zadni
NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE
ge. Medtem ko je zadruga še leta 1967 odkupila 122.000 kg prašičev, jih je lani odkupila samo 75.844 kilogramov.
■ CVETJE V SAMOPOSTREŽBI — Veselo presenečeni so bili občani, ko so pred kratkim v samopostrežbi Prehrane začeli prodajati cvetje za šopke in lončnice iz mestne Vrtnarije. Ker v vsem mestu ni nobene cvetličar ne, so morali ljudje po rože hoditi v vrtnarijo, tam pa marsikdaj nikogar nišo našli, če so imeli vrtnarji delo na njivah.
■ KOPALCI NA VINICI ŽELIJO, da bi v poletni sezoni odpe ljal zadnji avtobus z Vinice vsaj ob 19. uri, kar bi jim omogočilo več kopanja. Ne dvomijo, da bi bila proga donosna, Če bi na vidnem mestu razobesili vozni red. Vinica je začetna in končna po staja za več avtobusnih prog, kot najbolj znana turistična postojanka v črnomaljiki Občini pa bi zaslužila ugodnejši vozni red. _ .
■ PItEJSN.il TEDEN JE BIL ZELO RAZGIBAN za belokranjske folkloriste. Nastopali so:	črno-maljke na »Smotri folklore« v Zagrebu, bojanska, viniška in pred-grajska skupina na festivalu v Kopru;, dragatušku in viniška skupina na proslavi viniške republike ter starotrški folkloristi v Blažev-cr!h.
■ NOVO TRANSFORMATORSKO POSTAJO gradijo delavci gradbenega podjetja iz Črnomlja za gradom. Tako bo ta del mesta bolje oskrbovan z električno energijo, razbremenili pa bodo tudi ostale trafo postaje.
Kolektiv tovarne kondenzatorjev se je lotil novega vzpona ter razširitve proizvodnje v letu 1969 z lastnimi sredstvi, že sedaj pa vedo, da pri tem ne bo ostalo. V okviru nadaljnjega razvoja fnar-ne do leta 1975 bo brž tone Iskra še gradila.
RIA BAcER
Kolašem so ploskali v Kopru
Pretekli teden je bil ▼ Kopru 10. jugoslovanski folklorni festival, na katerem so prvič nastopili tudi Belokranjci. Kolaši z Vinice, ia Predgrada in Bojancev so šli sicer neradi na pot prav zdaj, ko je na poljiih največ dela, vrnili pa so se ze-
lo	zadovoljni. Belokranjske skupine je koprsko občinst-' vo lepo sprejelo, številni tujci pa so jih z vseh strani fotografirali. Kolaši so bili na Metu dva dni. Raaen nekaterih nastopajočih - so naši folkloristi ob tej priložnosti prvič videli slovensko morje.
Kolektivni dopust v livarni
V obratu livarne 1 črnomaljske strojne tovarne in že-lezolivarne BELT od 21. julija do 11. avgusta ne bodo delali. Delavci imajo kolektivni dopust, medtem pa bodo čistili in popravljali stroje. Zaposleni v livarni 2 (bivši LIČ) so se že vrnili s kolektivnega dopusta, tako da zaradi letovanj v proizvodnji ne bo večjih zastojev.
Prvič sprejem za borce
Kolektiv tovarne BELT se je za borčevski praznik za res izkazal. Sindikat in os novna organizacija ZKS sta priredila sprejem za vse zapo slene, udeležence NOB. Več kot 30 nekdanjih borcev se je zbralo v tovarniški sejni sobi, kjer so jih počastili s slav nostnim govorom in prigrizkom.
V Prelesju malo gostov
V turistični dom v Prelesju zaide letos malo gostov, med temi so tudi tujci zelo redki. Pred tremi leti je kazalo, da bo Prelesje v idilični pokrajini ob kanjonu KoJpe pri Starem trgu pos talo znan turistični kraj, vendar je propaganda zata jila. Letos prihajajo v pre-les^e samo tisti ribiči, ki že od prej poznajo kraj, razen teh pa se ob sobotah in nedeljah zberejo domačini. Gostilničar Ivan Kapš nudi gostom lepo urejene solbe in izdatno hrano za 30 din na dan, toda novi turistični dom je premalo znan in je preveč od rok, da bi zanj vedeli izletniki.
KBH še vedno v ulici Mirana Jarca!
Ob preselitvi uradov podružnice SDK v Črnomlju smo pretekli četrtek po pomoti zapisali v črnomaljskem dro birju, da zdaj v Ulici Mirana Jarca ni več bančnih uradov. Gre za pomoto pri prepisovanju besedila, ki ga s tem ustrezno popravljamo: v Ulici Mirana Jarca v Črnomlju so še vedno prostori poslovne enote Kreditne banke in hranilnice iz Ljubljane, ki bodo tam tudi ostali do je senske preselitve v obnovljene prostore v stavbi sredi mesta.
UREDNIŠTVO DL
XJH'
m | m m
V soboto opoldne je bila v gradaškem prosvetnem domu proslava v počastitev 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikata. Na fotografiji so udeleženci proslave med govorom tovariša Šiliha y	(Foto:	Ria	Bačer)
NA SOBOTNI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE
Zakoni včasih zaostajajo za življenjem
Metliška skupščina se je 26. julija sestala v Gradcu, ker so ta dan občani slavili krajevni praznik, obenem pa so počastili 50-letnico KPJ, SKOJ in sindikatov - Na delovni seji skupščine je bilo več pripomb
Najprej je skupščina obravnavala uresničitev občinskega proračuna do konca prvega polletja 1969. Proračunski dohodki v tem času niso bili doseženi, za planom zaostajajo za 4,8 odst., vendar so odborniki menili, da bo položaj ob koncu leta mnogo ugodnejši. Nadejajo se celo, da bodo dohodki preseženi.
Na seji so razpravljali še o poročilih občinskega sodišča v Črnomlju, občinskega tožilstva ter sodnika za prekrške. Franci Pavlinič, predsednik sodišča v Črnomlju, je odgovarjal na nekatera vprašanja odbornikov. Odborniki so menili, da na primer zakon o dedovanju ne ustreza več potrebam današnjega življenja, prav tako zakonodaja, po kateri kaznuje sodnik za prekrške kršitelje javnega reda in miru, zaradi zastarelosti ne učinkuje.
Zadnja leta v Beli krajini naraščajo kazniva dejanja, v porastu pa so tudi prekrški občanov. Na seji so ugotovi-
li,	da je pri veliki večini primerov v ozadju alkohol. Da pa bi zajezili naraščanje prometnih prekrškov in število nesreč, so predlagali, naj bi miličniki v Metliki ostreje nadzorovali promet, posebno ob semanjih dneh.
Ko so obravnavali poročilo sveta za socialno varstvo in zdravstvo, je kategorizacija duševno in telesno prizadetih otrok v razpravi dobila vidnejše mesto. Odborniki so bi-
li	nezadovoljni nad počasnim delom komisije za kategorizacijo.
V	okviru obširnega in dobro pripravljenega poročila sveta so bile na tapeti tudi občinske priznavalnine borcem. Letos je vloženih že 87 novih prošenj za priznavalnine, od katerih bi morali vsaj 50 primerov takoj rešiti, toda ni denarja. Za občinske priznavalnine je letos na razpolago 260.000 din, potrebovali pa bi vsaj 750.000 din, če bi hoteli sedanje sramotno nizke priznavalnine (povprečje
Veliko dela, a malo uspeha
Na območju metliške občine je veliko družin, v katerih vladajo neurejene rlaz-mere zaradi čezmernega u-živanja alkohola staršev, večkrat pa je vzrok, za družinske tragedije tudi lov za premoženjem, v katerem
Spet utopljenec v Podzemlju
V soboto, 26. julija popoldne, se je prišel kopat v Fod-aemelj 21-let-ni Jože Butala iz Lokev pri Črnomlju z bratom Antonom Nekaj časa sta bila skupaj v vodi, nato pa je Anton odšel na breg. Nedolgo zatem so našli 2 metra pod gladino vode med skalami utopljenega Jožeta Butalo. Med ljudmi, ki so" se takoj zbrali, da bi mu pomagali, sta bila tudi brata zdravnika iz Trbovelj, vendar pomoč ni več zalegla. Kako je prišlo do nesreče, še ne vedo.
Delegacija VVagne v Metliki
V soboto, 26. julija, je pred* sednik avstrijske občine Wa-gna s tremi sodelavci obiskal Metliko, da bi se s predstavniki občine dogovorili o sodelovanju v okviru predvidenega pobratenja. Sklenili so, da bo svečan podpis listin
o	pobratenju Metlike in Wa-gne v aprilu ali maju 1970. Nadaljnje sodelovanje ne bo potekalo samo v mejah občinskih organov, temveč bosta občini izmenjavali stike zlasti prek kulturno-umetniških skupin, turističnih agencij ter športnih tekmovanj.
starši poeabljajo na otroke.
V	občini ye zdaj 30 otrok iz neurejenih družin, nad katerimi mora bdeti socialna služba. Izkušnje kažejo, da je v družinah alkoholika zelo veliko dela s prepričevanjem, toda malo uspeha. Če že alkoholika prepričajo, da bi se zdravil, ni takoj mesta v zdravstvenem zavodu, potem si bolnik spet premisli. Ugotavljajo, d« je vsako leto več občanov' podvrženih alkoholu, s tem v zvezi pa imajo tudi več socialnih problemov: zakonskih razvez, defektnih in podhranjenih otrok ter mladinskega prestopništva.
okoli 66 din na mesec) povečati ter dodeliti še nekaj novih priznavalnin. Odborniki so naročili predsedstvu skupščine, naj skuša vsaj v letu 1970 zagotoviti več sredstev za priznavalnine. Poudarili so, da mnogi borci čez leta take pomoči ne bodo več potrebovali, saj je članov ZZB vsako leto manj.	R.	B.
„Drugo leto na svidenje!"
Tako izjavljajo Nizozemci, ko odhajajo z metliškega kampa. Z bivanjem v Metliki so tuji gostje zelo zadovoljni, domačini pa tudi poskrbijo, da jim ne manjka razvedrila. Vsaki skupini tujih gostov pokažejo barvni film o lepotah Bele krajie, peljejo jih na obisk vinske kleti, priporočajo pa jim izlete v Dra-šiče na Vinico in na Mirno goro.
Število prekrškov narašča
Iz poročila občinskega sodnika za prekrške je razvidno, da je vsako leto več prijav o prekrških občanov. Medtem ko je bilo leta 1963 samo 207 oseb prijavljenih za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, je bilo leta 1965 že 315 prijav, leta 1967 kar 664 prijav, leta 1968 že 812 prijav, v prvi polovici letošnjega leta pa je dobiti sodnik že 390 predlogov za uvedbo postopka- Ker je navadno v drugi polovici leta prekrškov več, predvidevajo, da bo letos sodnik za prekrške v Metliki obravnaval doslej • rekordno število zadev.
SPREHOD PO METLIKI
■ NOTRANJA OPREMA za no
vi	gasilski dom postopoma prihaja. Minuli teden so opremili sejno dvorano. Tudi okolica doma bo urejena v začetku avgusta, ko bo med drugim asfaltirana ploščad pred domom.
■ K KR SE BLIŽATA DNEVA
velikega gasilskega slavja (16. In 17. avgust), prosi prireditveni odbor, ki ima na skrbi prenočišča, da Metličani v teli dneh sprejmejo pod streho čimveč gostov. Sobe s številom ležišč naj posamezniki prijavijo v metliški turistični pisarni.
■ V TEČAJ ZA SOKEKJK-AMATERJE, Jti ga je v Metliki organiziralo Avto-moto društvo iz Črnomlja, se je naknadno prijavilo še več interesentov, tako da posluša predavanja 37 tečajnikov. Predavanja 90 zdaj v sindikalni dvorani tovarne BETI, izpiti pn bodo šele v septembru. Pretekli teden je bila večina tečajnikov na zdravniškem pregledu v Karlovcu.
■ LJUBLJANSKA KOMUNALNA BANKA je, kot v več krajih po Beli krajini, tudi v Metliki postavila velik pločevinast pano, ki propagira usluge tega denarnega
zavoda. Pano stoji v bližini glavnega cestnega križišča nasproti prodajalne »Kokra — Kranjec«.
■ ČEPRAV JE POVRTNINA na vrtovih tu in tam že zrela in je v Metliki tudi zelenjadna trgovi-naj gre prodajalcu z juga, ki si jo postavil stojnico na trgu, blago kar dobro v promet, kljub temu, da cene niso ravno nizko. — Ribe prodaja pri hotelu vsako soboto Ribiška zadruga iz Novega mesta.
■ NA METLIŠKEM KOPALIŠČU in v njegovi okolici puščajo nemarni kopalci ponekod po bregovih polno papirja in drugih odpadkov. Zares čuden odnos do narave in sokapalcev! Le kaj bi ti nemameži rekli, če bi jim kdo po stanovanju razmetal papir, raztrgane polivlnilne vrečice in konzervno škatle. Kaj, ko bi pobirali od kopalcev vstopnino in denar porabili za čiščenje kopališča?
METLIŠKI TEDNIK
Polletni obračun industrije
V prvih šestih mesecih letos je industrijska proizvodnja v kočevski občini porastla za nekoliko več, kot znaša republiško povprečje
Industrijska podjetja kočevske občine so v prvem polletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani proizvedla za 19,8 odstotka več (republiško poprečje povečanja znaša 14,3 odstotka) in dosegla 53,2 odstotka za letos predvidene vrednosti proizvodnje, čista fakturirana realizacija je v istem obdobju letos tudi za 19,8 odst. višja (a za 8,2 odst. pod planom), število zaposlenih za 1,5 odst. manjše (in za 2,5 odst. pod planom), izvoz industrijskih podjetij pa je za 11,1 odst. večii
Posebno ugodne rezultate so dosegla industrijska podjetja junija letos, ko so dosegla v primerjavi z istim mesecem lam za 39,7 odstotka večjo vrednost proizvod nje, za 32,6 odstotka večjo čisto fakturirano realizacijo, za 0,5 odstotka več zaposlenih in za 51,1 večji izvoz.
V	prvem polletju letos so vsa industrijska podjeta proizvedla več kot v prvem polletju lam, najbolj pa so povečali proizvodnjo pri LIK, kjer jim je lani pogorela žaga m sicer za 46,7 odstotka, pri INKOP za 44,4 odstotka in Kočevskem tisku za 35,7 odstotka. Z ozirom na zastavljeni letni plan pa sta najugodneje polov ali TEKSTILA-NA in INKOP, medtem ko so nekatera podjetja pod planom (LIK, kemična in TRIKON).
Število zaposlenih je bilo
z oziroma na plane posameznih podjetij iz meseca v me-
sec zelo različno. Ob koncu polletja so imeli manj zaposlenih, kot so planirali, le še v podjetjih ELEKTRO (1,1 odstotka), RUDNIKU (2,1 odstotka) in TEKSTILANI (7,9) Prav v teh podjetjih pa so imeli v prejšnjih mesecih več zaposlenih, kot so planirali.
Z nabavo reprodukcijskega materiala podjetja letos, kot tudi že lani, niso imela posebnih težav.
V zvezi z notico »Smrt na cesti«, ki jo je Dol. list objavil 12. 6.1969 glede smrti Franca Marinška v Kočevju, objavlja uredništvo DL na željo Angelce Marinšek iz Do lei\je vasi 98 naslednje njene navedbe:
4. junija 1969 njen pokojni mož ni ves dan popival po Kočevju. Mož je bil predvsem težak bolnik, ne pa pijanec; kot nesrečno žrtev ga ona zato tudi zagovarja.
K zadevi dodaja naš dopisnik Jože Primc iz Kočevja še naslednje podatke:
Ponovno sem preveril podatke o prometni nesreči, v kateri je izgubil življenje Franc Marinšek iz Dolenje vasi. Na uradnem mestu, kjer so dali prve podatke o nesreči, na podlagi katerih je bila napisana tudi sporna vest, so nam povedali, da res ni dokazov, da bi pokojni Marinšek 4. junija ves dan popival v' Kočevju, ampak da ga je najmanj ena priča (po-
Ribolov na Rinži je še posebno prijeten in zanimiv, odkar je kočevska ribiška družina vložila v reko krape. Domačini pa tudi tuji ribiči, ki prihajajo v Rinžo lovit, so s plenom zadovoljni. Na fotografiji: ribič Feliks, ki je letos ujel že več lepih krapov
(Foto: Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
tir. Na vprašanje, čigav bo sedaj Mesec, je znan hudomušne* pojasnil: »Luno bodo imeli Amerikanci, krajec pa Rusi.«
III ZA DOBRO JEDAČO IN PIJAČO POSKRBLJENO, vabijo
■ ■ ■ »STRIC, TIHO HODITE, drugače ne bodo prišle,« tako ustavljajo otroci odrasle in tiho, napeto pričakujoč strme proti skladovnici drv. Vsi imajo v rokah kamenje in čakajo podgane, ki so se skrile pod skladovnice. Ko prilezejo podgane ven, pade povelje: »Pali!« in toča kamenja sfrči proti podganjemu krdelu, ki se nato spet hitro skrije pod drva. Otroci so nabriti. Pred drva namečejo kruha in koščke salam, požrešne podgane spet pridejo na svetlo, in res prizor s« ponovi. Prisiati je treba, da so kočevske podgane, kot bi rekli lovci, »kapitalni kosi«.
■ ■ ■ TELEVIZIJSKI PRENO-Sl poleta na Luno so tudi kočevskim meščanom vzeli precej časa. Zdaj, ko je vse mimo, ae Je življenje spet vmllo v običajni
Pojasnilo o smrti Franca Marinška
kojnikov sorodnik) videla že dopoldne vinjenega v domači vasi, v Kočevje pa je zagotovo prišel popoldne in nadaljeval popivanje in končno v poznih večernih urah, nekaj ur pred nesrečo, ležal pred vrati avtobusne postaje. Pojasnili so mi, da je do zamenjave prišlo zato, ker je nekega dne okoli prvega maja letos popoldne res vinjen ležal v parku pred stavbo občinske skupščine (kjer je avtobusno postajališče).
Ker pokojnikova žena vztraja, da je bil njen mož le težak bolnik, in izraža dvom, da bi bil ob nesreči vinjen (pač p?3 pravi, da nismo napisali nič o vozniku, odkod je vozil v tej pozni uri in trčil v njenega moža), sem se pozanimal še pri javnem tožilstvu v Kočevju, kaj je pokazala analiza krvi obeh udeležencev v nesreči. Zvedel sem, da je imel voznik osebnega avta ob nesreči v kivi 0,02 promila alkohola, pokojni Marinšek pa čez 1 (en) promil (dovoljena količina je 0,5 promila)
Uredništvo Dolenjskega lista
Čuden pogoj za sprejem v uk
2e pred dvema mesecema se je mlad fant, ki je končal osemletko, prijavil na razpis nekega kočevskega podjetja za sprejem v uk. Pred kratkim je dobil na svojo prošnjo naslednji odgovor: »Vašo prošnjo za sprejem v uk pri našem podjetju Vam vračamo, ker je mesto vajenca avtoelektri-čarja že zasedeno, predvsem zaradi slabše ocene iz vedenja.«
Hkrati so prosilcu vrnili prošnjo, na kateri je bilo z velikimi črkami pripisano:	»Zakaj vede-
nje 4??«
Fant je osemletko uspešno končal, sprejeli pa ga niso predvsem zaradi ocene iz vedenja, kar verjetno ni prav. Se bolj pa je vredno graje, da je dobil odgovor šele po dveh mesecih (22. julija), ko so roki za sprejemanje v uk v drugih delovnih organizacijah že potekU. Dodal bi še, da je prosilec sin borca, ki je bil v bojih večkrat težko ranjen.	-ko
Štiri zlate značke
Za dolgoletno in prizadevno delo v Društvu prijateljev mladine ali občinski Zvezi prijateljev mladine je ZPM Slovenije pred kratkim podelila zlate značke Hedviki iPntar, Vilku Ilcu, Mariji Žagar in M&riji Mihelič. Nagrajencem je značke podelil v imenu re-' pubOiške ZPM predsednik občinske Zveee prijateljev mladine Kočevje Rudi Zbačnik.
Veselica mladih
Ker v Kočevju ni mladinskih plesov, je občinski komite Zveae mladine organiziral za dan vstaje piee odroma veselico pri Rožnem studencu. Mladinci pri njej niso iskali posebnega zaslužka, a se jim je kljub temu izplačala. Pravijo, da so ai sida] nabrali potrebne izkuSnJe t» organizacijo takih prireditev in da bodo Se prihodnji mesec prirediti novo veselico. Morebitni dobiček bodo uporabili za delo svoje organizacije, saj je dotacija iz občinskega proračuna preskromna za uspe-Sno delo
raznovrstni plakati, s katerimi Je prelepljeno vse mesto, na veselice. Veselice prirejajo predvsem organizacije in -diuStro, ki se v svojih programih zavzemajo za boj proti alkoholizmu, za lepo vedenje, vzdržnost, tovarištvo, proti ponočnajštvu itd. Zadovoljna so društva in organizacije, ki tako dob* denar aa evoje delo, pa tudi ljudje, ki jim programi društev niso posebno mar. Najbolj pa so radovoljni godci, ki se pustijo dobro postreči in plačati.
■ ■ ■ POČENO VODOVODNO CEV v stari vrtnariji so hitro popravili in tako ljudi, ki uporabljajo to pot, rešili mlakužc. Oporo rilo je torej zaleglo.
■ ■ ■ 30 KANDIDATOV je bilo na zadnjem voaniškem izpitu, bi sicer 25 moških in 6 žensk. Za A kategorijo je bilo prijavljenih 12, za B pa 18 kandidatov. 2e na teoretičnem delu je padlo kar 13 moških, ženska pa nobena.
Magnifico v Kočevju
V	ponedeljek, 4. avgusta, bo v domu Jožeta Seška v Kočevju celovečerni konoert znanega ansambla Magnifico. Ansambel bo nastopil v polni zasedbi in e izbranim programom, ki ga je naštudiral za svojo desetletnico. Magnifico je kočevskemu občinstvu že znan, vendar se mu doslej še ni predstavil v polni zasedbi. Ansambel je dosegel že lepe uspehe na koncertnih turnejah doma in v inozemstvu.
Ribniška gasilska godba je pred kratkim dobila lepe nove uniforme. Nekateri prebivalci Ribnice so godbenike v začetku strumno pozdravljali, ker so mislili, da je prišla na obisk skupina zavezniških generalov	(Foto: France Ilc)
Vodovodna kosilnica
Pred leti so na Hribu pri Dolenji vasi 'zbirali denar za vodovod. Ob obračunu po dograditvi vodovoda so ugotovili, da jim, je nekaj denarja ostalo, in skupina občanov je sklenila (ne glede na mnenje ostalih), da bodo s preostalim, denarjem kupili kosilnico in cirkular. Nekateri občani pa so ugotovili, da jim kosilnica ni potrebna in zahtevajo denar nazaj, v nasprotnem primeru pa grozijo s tožbo. Upamo, da bodo vaščani zadevo sami zadovoljivo uredili, saj je razumljivo, da tisti, ki ne potrebujejo kosil7iice. niso dolini zanjo prispevati.
PRED PARTIZANSKO PROSLAVO V SODRAŽICI
Na sporedu tudi letalski napad
Proslava Notranjskega odreda bo 30. in 31. avgusta v Sodražici — Podelili bodo domicil Prvi ribniški četi — Zelo pester program
Pred kratkim se je spet sestal pripravljalni odbor za proslavo Notranjskega odreda. Sestanek je bil v Sodražici in so se ga udeležili tudi predstavniki odreda. Pogovorili so se o podrobnosti proslave, ki bo 30. in 31. avgusta v Sodražici
30. avgusta popoldne bo v prostorih osnovne Sole odprta razstava dokumentov o Notranjskem odredu. Zvečer bo taborni ogenj, po hribih bodo goreli kresovi, nebo pa bo razsvetljeval velik ognjemet.
31. avgusta zjutraj bo budnica, nato pa koncert združenih godb podjetij BREST iz Cerknice in KOVINOPLASTIKE iz Loža. Slavnostno zborovanja bo ob 10. uri na trgu. Pred tribuno bodo postrojeni borci Notranjske? n odreda.
Po slavnostnih govorih ui predsednik občinske skupščj ne Ribnica izročil borcem prve ribniške čete, ki je de lovala v začetku samostjjno nato pa prešla v sestav Notranjskega odreda, listino o podelitvi domicila, predsednk občinskega odbora ZZB pa bo izročil borcem Prve ribni-ške čete prapor.
V	kulturnem delu proslave bodo nastopili pevski zbor
Sodelovanje z JLA
V Ribnci je zelo razgibano sodelovanje med mladino in pripadniki JLA. Tako je garnizija prostovoljno prevzela vzdrževanje stadiona. V zadnjem času pa so pričeli voziti preko igrišča nekateri okoliški kmetje Zaradi tega je igrišče v nevarnosti, ker bi se lahko pod težo vprežnih voz porušili drenažni kanali, po katerih pod igriščem odteka podtalna voda. športniki upajo, da bodo »Orešniki« to opOBorilo upoštevali.
M. G.
Nova »Naša vez«
V teh dneh bo izšla nova številka »Naše vezi«, glasila delovnega kolektiva INLES, ki se bo vsebinsko razlikovala od sedanjih. Doslej je »Naša vez« bralce predvsem obveščala, v bodoče pa se bo uredništvo trudilo, da bo člane kolektiva seznanjalo tudi s prizadevanji za napredek podjetja, jih izpodbujalo, da bodo tudi sami obveščali ostale člane kolektiva in zastavljali vprašanja, na katera žele odgovore. Številka bo imela 34 strani, v njej pa bodo tudi podatki o bodoči poslovni politiki podjetja.
Oglašujte v Dol. listu!
»Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, ribniški pevski zbor, učenci osnovne šole iz Sodražice, znani operni pevec Ladko
Nove polkvalifikacije
Nedavni tečaj za pridobitev polkvalifikacije na različnih delovnih mestih, predvsem pa pri strojih, ki ga je organiziralo podjetje INLES iz Ri-bnioe, je uspešno zaključilo 31 izmed 33 tečajnikov. Tečaj je bil v sKlopu lesnoindustrijske šole iz škofje Loke in je trajal 60 ur. Obiskovalo ga je največ žena (deklet in mater).
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Ribnica: V. Kočevje:
(cena v din za kg) krompir	0,85	0,90
sveže zelje	1,70	2,00
fižol v zrnju	5,20
in 7,05	00
stročji fižol	2,80	90
kumare	210	,00
čebula	2,20	.00
česen	7,00	!,00
solata	2,30	2,00
paprika	4,60	4,80
paradižnik	3,00	3,10
rdeča pesa	1,80	2,10
korenje	3,60	3,50
peterSilj	6,00	4,50
cvetača	4,50	4,50
jabolka	3,80	3,90
hruške	4,20	4,20
marelice	4,20	4,10
breskve	4,50	4,50
grozdje.	5,70	4,50
limone	7,30	7,00
banane	6,20	6,40
lubenice	3,20	3,25
jajca -(cena	0,48
za kos'	in	0.63	0.86
Korošec in drugi. Po proslavi bo še improviziran letalski napad na Sodražico.
Organizatorji proslave računajo, da se bo 31. avgusta zbralo v tem lepem kraju pod Travno goro najmanj 5000 ljudi. Več komisij pripravljalnega odbora za proslave prizadevno dela, da se bodo udeleženci proslave čim bolje počutiM.
Na sestanku so razpravljali tudi o zastoju pri modernizaciji ceste Želbič— Sodražica in zahtevali, da mora biti cesta do 30. avgusta as-faltirana.
Počitniški dom zaseden
Novi dom ribniške počitniške skupnosti v Novem gradu, ki so ga odprli 1. julija letos, je popolnoma zaseden do konca avgusta. Oskrbni dan je za 4 din cenejši, kot je bil v »Urbanu«, ki so ga prodali, keT ni bil nikoli ves izkoriščen. Tudi za udobje je v novem domu bolje poskrbljeno. Razveseljivo pa je, da bo letos letovalo v domu tudi precej delavcev, največ članov delovnega koletkiva INLES. V domu je 9 sob s 24 ležišči. Celodnevni penzion za odrasle velja 20 do 22 din, za otroke pa polovioo manj.
Kdo bo uredil okolico šol?
Osnovni šoli v Ribnici in Sodražici sta z izjemo neka-trih malenkosti dograjeni, njuna okolica pa je ostala v glavnem neurejena. Na raznih sestankih je bilo že večkrat poudarjeno, naj bi oko-dar predvsem z iznajdljivostjo obeh šolskih kolektivov. Vse pa kaže, da kolektivoma te iznaidlUvosti manjka.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
■ ■ ■ PLAVALNI BAZEN bi v
tej vročini prišel Ribnici zelo prav. Načrti zanj so Izdelani, denarja za gradnjo pa ni. Upajmo, da bodo načrti v bližnji prihodnosti postali stvarnost. Ker ni bazena, imajo potoki v teh vročih dneh Številne obiskovalce, predvsem mladino. Po dolgem času smo namreč končno le dobili pravo poletno vročino, da so Številni plavalci prišli na svoj račun.
■ ■ ■ BREG 1E oddaljen od Ribnice 2 km. Večina prebivalcev te vasi Je zaposlena ▼ ribniških podjetjih, pravih kmetov med njimi skoraj ni. Prevladujejo delavske družine.'1 Skoraj vsako leto zraste v vasi nova hiša. Tudi zdaj jih gradijo nekaj. Zanimivost vasi pa Je znameniti steber, ostanek srednjeveškega gradu, ki osamljen kljubuje času.
■ ■ ■ VESELICE SE VRSTE v ribniški občini iz nedelje v nedeljo. Organizirajo jih izključno gasilska društva. Edina Izjema doslej je bila sindikalna organizacija obrata 2ICNICE, ki Je tudi priredila veselico. Organiziranje veselic je v glavnem v izkušenih rokah, cene Jedil in pijač so skoraj enake kot v goistilnah. Vse veselice so bile razn^roma dobro
obiskane, na njih pa ni prišlo do večjih izgredov ali pretepov.
■ ■ ■ TUDI GASILSKO DRU. STVO Vinice-Zapotok bo letos prejelo iz sredstev, ki Jih je namenilo kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje za dejavnost krajevnih skupnosti in društev v ribniški občini, 1000 din. Denar bo gasilcem prišel eelo prav, ker nameravajo graditi gasilski dom.
■ ■ ■ JELENI UNIČUJEJO polja v Slemenih. Posebno pustošijo po krompiriščih. Tako zagode kmetom včasih vreme, včasih pa divjad. Kmetje predlagajo — nekateri pa celo zahtevajo — naj jim lovci bolj pomagajo pri boju z divjadjo.
■ RIBNIŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO je poslalo večje število okraskov v vrednosti 2.000 dinarjev v znane toplice na Hrvaškem ~ Topusko. Pošiljka vsebuje ribniške pušeljce, nože in škafce.
■ FRANJO MATOH, tajnik ribniškega društva, je v reviji »Front« na zelo lep in zanimiv način predstavil Ribnico ter njeno bogato »suhorobarsko« tradicijo.
UtSETO
KOČEVSKE NOVICE
Dekleta bi rada obiskovala gospodinjske tečaje
Ko se bodo delavci vrnili z dopustov, bodo v »Novo-teksu« posvetili mnogo več pozornosti izobraževanju. Prav zato je kadrovski oddelek začel pripravljati anketo.. v kateri bedo delavci povedali svoje želje, dali pa bodo tudi predloge, kakšna predavanja na} organizirajo.
Doslej so na anketo odgovorili le člani mladinskega aktiva. Ker je med zaposlenim’ mladinci največ žensk, se ne smemo čuditi, da so med zaželenimi temami predavanj najpogosteje na vrsti pretežno ženska vprašanja. Razveseljivo je, da se mlada dekleta zanimajo tudi za predavanja o negi dojenčka, o zaščiti pred nezaželeno nosečnostjo, gospodinjstvu in da si želijo tečajev iz nekaterih ročnih in gospodinjskih spretnosti.
42 evidentiranih
Za nov občinski sindikalni svet Novo mesto, ki ga bodo izvolili na občnem zboru novembra, so v sindikalnih organizacijah evidentirah 42 kandidatov. Kandidai.ua lista z vsemi 42 imeni je ta čas že v javni razpravi, ki bo končana septembra. V novem plenumu bo 35 članov, kot jih je tudi zdaj.
Koča na Pragu
Na Pragu nad Javorovico so 20. julija odprli kočo šent-jemevske lovske družine. Od lovske koče je tudi lep razgled po šentjerejski dolini.
Upokojenci - prijavite se do 8. avgusta!
Društvo upokojencev v Novem mestu priredi 12. avgusta kratek izlet po zgornji dolini reke Krke, to je prek Stične na odprto razgledno točko TV 4 na Pristavci, nato prek Muljave (izvir Krke in Jurčičeva rojstna hiša) in Soteska na Bazo 20. Ob zaključku bo prirejen z»a vse udeležence na ravnici ob vznožju baze 20 partizanski miting
Cena vožnje in partizanskega golaža, katerega dobi vsak udeleženec na Bazi 20, znaša 25 novih dinarjev. — Odhod 12. 8. ob 7. uri z avtobusne postaje, povratek pa okoli 20. ure.
Prijave sprejema pisarna Društva upokojencev od petka, 1. do vključno 8. avgusta.
Pridobitev: kataster komunalnih naprav
Kataster komunalnih naprav v Novem mestu bo pomenil Komunalnemu podjetju veliko olajšanje, ker bodo končno le imeli točen pregled vseh obstoječih komunalnih vodov in naprav
DOLENJSKO POLETJE 69 uresničuje svoje načrte: veseli večer domačih viž in napevov ter humorja bo v soboto, 2. avgusta, ob 20. uri v zdravilišču Dolenjske Toplice. — Nastopili bodo Veseli planšarji z novim sporedom. Pridite jih poslušat in gledat!
Pitna voda za 90 hiš
Šest vasi v okolici Dolenjskih Toplic bo dobilo vodovod letos, dve onstran Krke pa leta 1970
šest vasi v TopliSki dolini bo dobilo v kratkem pitno vodo. Iz 4 km dolgega glavnega vodovoda, ki teče v cikcakasti črti skoz vasi Sela, Obrh, Suhor, Podhosta, Loška vas in Meniška vas, bo dobilo vodo okoli 90 hiš.
Denar za vodovod so prispevali:	prebivalci (vsaka
hiša po 1.000 din), komunalno podjetje VODOVOD (30.000 din) in krajevna skupnost (5.000 din). Za vodovod so porabili tudi del krajevnega samoprispevka. 10.000 din je prispeval NOVOLES, ker bodo kasneje speljali glavni cevovod še v Sote-
sko, kjer ima ta delovna organizacija obrat.
Spomladi bosta dobili pitno vodo tudi vasi na levem bregu Krke: Gornje in Dolnje Polje. Do tja bodo speljali cevovod iz Straže. Kasneje bodo ta vodovod potegnili čez Krko do Meniške vasi, kjer se bosta oba vodovoda združila. Vaščan: Gornjega in Dolnjega Polja so se že odločili, da bodo začeli zbirati krajevni samoprispevek. Vodovod bodo pričeli graditi šele potem, ko bodo zbrali ves potrebni denar.
„NOVOLES" je nesebično pomagal Fiderškovim otrokom
V	Žabji vasi pri Novem mestu živijo Fiderškovi otroci, ki so pred kratkim izgubili mamo, nekdanjo delavko v »Novolesu«. Nepreskrbljenim otrokom, ki jih je oče že pred neka; leti zapustil in se doslej ni brigal zanje, je priskočil nesebično na pomoč kolektiv »Novole-sa« Jz Straže:	odkar	je
Frančiška Fideršek zbolela,
Novomeška kronica
■ NOVE SKLADIŠČNE PROSTORE namerava graditi »Novotehna« v Bučni vasi. Sedanje skladišče na Partizanski cesti je premajhno, parkirani tovornjaki, s katerimi razvažajo cement in ostali gradbeni material, pa močno ovirajo promet. Ker je skladišče na neprimernem mestu in ker blizu seda njih skladiščnih prostorov ne morejo urediti parkirnih prostorov, bo nova gradnja najboljša rešitev.
■ UČNE TABLE bo na postajališčih za mestni in medkrajevni promet prav kmalu postavilo podjetje »Gorjanci«. Stare table so bile žal prepogosto tarča mladih objestnežev. ki so jih s kamenjem popolnoma uničili. Upajmo, da bo do nove table z voznimi redi, za katere je podjetje »Gorjanci« dalo kar 20.000 din, nekaj časa vendar le služile svojemu namenu
■ DROGERIJO na Glavnem trgu bodo prav kmalu začeli preure jati. Na pločniku so ob nekdanji trgovini »Usnje« in vmesnem hodniku že postavili lesen opaž. ki bo varoval mimoidoče.
■ POČITNICE je večina šolar Jev pošteno izkoristila na morju, v planinah in doma. Nekateri se zagoreli vračajo s počitnic in še ne mislijo na šolo, tisti, ki imajo popravne izpite, pa bodo morali prav kmalu v šolske klopi. Konec avgusta bodo popravni izpiti na vseh novomeških šolah.
■ TOPU OBROKI, enolončnice in kosila, gredo tudi v delikatesi Mesno-prehrambenega podjetja na Cesti komandanta Staneta in v ločni dobro v denar. Razveseljivo je, da so postale enolončnice se-
stavni del dnevne prehran«*, pri številnih novomeških delavcih. V delikatesi na Cesti komandanta Staneta prodajo dnevno tudi po 300 enolončnic (cena je 1,60 do
1,80 din), 50 kosil po 4 in 7 20 din ter 20 večerij po 3,5 in 4 din. Zjutraj in opoldne je delikatesa polna, ob seaianjih dneh pa prostora pogosto zmanjka. V tej delikatesi imajo 7.000 din prometa.
■ ZA MESEC DNI bo zaradi obnovitvenih del zaprta gostilna »Trdinov hram« v Dilančevi ulici; odprli jo bodo spet 1. septembra.
■ NA TRŽNICI je bilo v ponedeljek nekoliko manj ponudbe kot sicer. Prodajalci z juga so imeli bogato izbiro najrazličnejšega sa dja in zelenjave, lepo vreme pa je bilo prav gotovo velik vzrok, da je bilo na tržnici tudi manj kmetic. Cene zelenjave in sadja so bile take: solata 3, kumare 2, čebula 3, paprika 4 in 5, pesa 2, zelje 1,5, breskve 4, fižol 2,5, paradižnik 2,6, hruške 3, pomaranče pa po 9 din za kg. Na stojnicah je bilo tudi že prvo grozdje po 6 din kg. Dovolj je bilo tfldi jajc po 60 par in najrazličnejšega semena.
Taborniki!
Zbor novomeških tabornikov, prijavljenih za taborjenje v šentjanah nad Portorožem. bo v soboto, 2. avgusta 1969 ob 18. url na Ragov-skem mostu. Taboniino pri-nesite s seboj!
Starešina odreda
je z večjimi vsotami prek Centra za socialno delo podprl njene otroke, po njeni smrti je poravnal vse pogrebne stroške, otrokom pa omogočil letovanje v počitniški kolonij*i na morju, da bi laže preboleli izgubo. Denarna pomoč je v dveh letih presegla vsoto 10 tisoč dinarjev.
‘ Nesebična pomoč in skrb kolektiva za Fiderškove otro-ke je lahko dober zgled vsem tistim delovnim organizacijam, ki še vedno pozabljajo na človeka.
POŠILJKA LESTENCEV IN SVETILK
V novomeški prodajalni ELEKTROTEHNA na Glavnem trgu so pred dnevi dobili novo pošiljko pisarniških svetilk različnih oblik in pošiljko vsakovrstnih stropnih lestencev za vse prostore. Tudi 135-litrske kompresorske hladilnike GORENJE, ki so po 1276 din, imajo spet na zalogi. Zahodnonemške centrifuge za 3 kg perila po 867,70 din so prav tako dobili pred kratkim. V trgovini imajo še nekaj posode EMO po ugodni ceni Na zalogi so še lonci EMO, globoke kozice IDEAL, ponvice ABC, pokrovke ter 5 in 7-litrski lonci Econom.	(PO-E)
Na morju že tretja izmena
V ponedeljek, 28. julija zju. traj, je iz Novega mesta odpotovalo na letovanje 128 o-trok. V skupini je bil0 76 o-trok za letovišče v Fazanu (tretja izmena), 36 za Vransko in 16 za zdravilišče na Debelem rtiču. Popoldne se je iz Fazana vrnila druga izmena otrok. Zadnja izmena bo odšla na morje 11. avgusta. V njej bo 74 otrok za Pa. zan in 15 za Debeli rtič
Novomeško Komunalno podjetje se bo letos razen z običajnimi pogodbenimi deli pri vzdrževanju komunalnih naprav ukvarjalo največ z gradnjo cestne kanalizacije in one za odvod odplak iz hiš. Opravili bodo tudi pre cej izkopov za elektrifikacijo ter zemeljskih in raznih strokovnih del pri kanalizacijskih delih v posameznih krajevnih skupnostih.
Največja pridobitev v letošnjem letu 'ho prav gotovo kataster komunalnih naprav v Novem mestu. Terenske izmere so v glavnem že opravljene, tako da bo treba meritve prenesti le še v načrte. Seveda bo nato še veliko težav pri urejanju podobnih katastrov za komunalne naprave v večjih krajevnih središčih, kot so Straža. Dol. Toplice, Šentjernej itd., čeprav
Še letos prenovljena drogerija in dom JLA
Delavci obrtnega gradbenega podjetja zadnje tedne vest. no obnavljajo pročelje doma JLA. Do konca avgusta bodo obnovili tudi nekatere dotrajane lesene obloge v notranjosti, popravili streho in uredili odtoke. Vsa ta popravila bodo stala približno
250.000	din. Investitor je podjetje Dominvest. če bo denar, bodo poizkušali obnoviti tudi pritlične in kletne prostore in urediti gostinski lokal.
Do občinskega praznika naj bi bila preurejena tudi sedanja »Drogerija« na Glavnem trgu. Sedanji trgovski lokal bodo povečali še za nekdanjo trgovino »Usnje« in vmesni hodnik, vhod in skladiščne prostore pa bodo zgradili za daj za stavbo.
Stanovanje za zdravnika
S pomočjo krajevne skupnosti urejajo v Dolenjskih Toplicah stanovanje za krajevnega zdravnika. Upajo, da se jim bo naposled le posrečilo ublažiti res pereče vprašanje
Nova hladilnica za meso
»Dolenjka« je prav te dni uredila v »Marketu« v Brsli-nu novo hladilnico za meso Hladilne cmare, v katerih so doslej spravljali meso, so postale premajhne, v novo hladilnico pa bodo lahko spravili tudi po 4 tone mesa.
»Market« je dobro založen z vsemi potrošniškimi izdelki. V poletnih mesecih zabeležijo tudi po 350.000 din prometa in še več. Prav zdaj urejajo tudi večji parkirni prostor za osebne avtomobile.
Nova Mercatorjeva samopostrežnica v Novem mestu
Podjetje »Mercator« je začelo graditi iz skupnih sredstev blizu Industrije motornih vozil v Novem mestu novo samopostrežno trgovino, v kateri bodo prodajali vse potrebne izdelke za dnevno potrošnjo. Novo samopostrežnico gradi Splošno gradbeno podjetje iz Grosupljega. Najvažnejša gradbena dela bodo dokončana še letošnjo jesen, v zgodnji pomladi 1970 pa bodo v samopotrežno trgovi, no prihajali že kupci. Ker je na tem območju Novega mesta zraslo v zadnjih letih veliko naselje, prebivalci pa morajo nakupovati v središču mesta vse potrebno lahko verjamemo da bodo prav vsi veseli nove trgovine.
imajo tudi za te kraje še izdelane približne preglede nad raznimi komunalnimi priključki.
Urejeni komunalni kataster bo pri raznih ureditvenih delih in novih gradnjah v zelo veliko pomoč. Do zdaj ni bilo v mnogih primerih prav nobenega zapisa, kod so položene cevi komunalnih vodov. Marsikdaj je bilo treba povpraševati, zaman kopati in tipati, preden so našli cevi, na katere so lahko priključili novo stavbo ali pa kakšen na no vo zgrajeni vod. To je pomenilo seveda izgubo časa in denarja, pri prizadetih pa je povzročalo jezo in razburjenje.
Komunalnemu podjetju bo zdaj veliko odlegel novi ba-ger za izkop in zagrinjanje jarkov ter nakladanje zemlje, ki so ga kupili letos. Doslej so opravljali vse izkope ročno. Delo je Šlo počasi’ pa tudi delavce za izkope je bi
lo	težko dobiti. Na vseh zemljiščih III. in IV. kategorije opravi zdaj bager izkope skoraj mimogrede.
Zdaj, v sezoni, so največja dela, ki jih opravljajo v Novem mestu, urejanje kanalizacije na cesti v Bršlinu in na šmihelski cesti. Zavoljo pripomb glede počasnosti del na šmihelski cesti so povedali, da jih je zelo ov: ralo muhasto vreme. V jarku za kanalizacijo ni mogoče delati vsaj tri dni po dežju
V	načrtu sta bila samo cest-
na kanalizacija in vod za hišno kanalizacijo .za naselje na Volčičevi. Dodatno pa so k temu položili cevi za hišno kanalizacijo ob šmihelski cesti, na katere se bosta »ah-ko priključila novo naselje v Regerči vasi in Šmihel, ko bo tam urejena kanalizacija, M. J.
»Tobak« v novih prostorih
Podjetje »Dominvest« prenavlja na Cesti komandanta Staneta v nekdanji trgovini »Obrtnik« nov trgoski lokal za podjetje »Tobak«. Razen cigaret in najrazličnejših vrst tobaka bodo tu prodajali še drobno galanterijsko blago, spominčke in razglednice ter -časopise. Trgovina bo začela poslovati 15. septembra. -
»Market« ima pre* majhen bife
Dolenjski »Market« v Br-šljinu obiskujejo v poletnih mesecih tudi tuj,i gostje. Inozemcl pogosto sprašujejo po dobri pijači in jedači ln v ve'.iko premajhnem bifeju jim klj<ub vsemu radi postrežejo. Prav čudno je, kako v tako majhni kuhinji lahko pripravijo tudi jedi po naročilu. Ker je »Market« na zelo lepem prostoru in ob prometni cesti, bi bilo najbrž prav, če bi »Dolenjka« sedanji bife spremenila v manjšo restavracijo.
V
Se en referendum za šolo
Osnovna šola v Dolenjskih Toplicah je premajhna že vsaj dvajset let- Resnejše načrte, da bi dobili novo šolo. pa kujejo tja od leta 1950. Vsi dosedanji poskusi, da bi vprašanje šolskih prostorov’ in sodobnega pouka zadovoljivo rešili, so propadli. Upanje je dal To-pličanom šele program iz-
Prve dni avgusta bo odprt prvi oddelek prenovljene trgovine KZ »Krka« v Straži, ki jo preurejajo delavci gradbenega podjetja »Mirna«. Trgovina bo imela štiri različne oddelke: delikatesni, sadjo-zele-njava, živilski in kmetijski in bo začela poslovati v septembru. Preureditve-na dela bodo stala približno 200.000 din
(Foto: M. Padovan)
gradnje šol v novomeški občini, ki predvideva, da bi za Mirno pečjo in Šmarje UV prišle na vrsto Dolenjske Toplice. Krajevna skupnost ima sedaj- zelo težko nalogo: zagotoviti mora vsaj 500 tisoč din oziroma ves denar za opremo nove šole. Jeseni, najverjetneje v oktobru, bodo razpisali referendum, na katerem naj bi se prebivalstvo odločilo, ali bo pripravljeno za čas, ki ga bodo določili, prispevati denar za novo šolo. Seveda bi v topliški krajevni skupnosti ukinili vse druge prispevke in samoprispevke ter zbirali denar samo za šolo. Po polletnih mesecih se bodo pričele temeljite priprave na referendum.
Slavje na Cerovcu
V	nedeljo, 27. julija, so na Cerovcu blizu Birčne vasi slovesno odkrili lejpo spominsko ploščo, posvečeno partizanom. Množica ljudi od blizu in daleč je počastila spomin znanih in neznanih junakov iz NOB, ki so se borili za svobodo v teh krajih. Peli so pevci KUD »Dušan Jereb« iz Novega mesta, sodelovala je domača mladina iz Birčne vasi in okolice, junake pa je počastil tudi vod JLA iz Novega mesta.
M. M.
Še tri vasi razsvetljene
V	treh vaseh pod roškimi gozdovi na desnem bregu Krke — v Poljanah, Občicah in Podturnu — so letos uredili javno raz^svotiljavo. Na tako razsvetljavo oziroma izboljšanje pa v Dolenjskih Toplicah še čakajo.
1LKA VAŠTETOVA
(Zgodovinski roman)
Bo Darinka še kdaj videla?
300 dolarjev je dobila slepa Darinka Kutnar iz Šmihela pri Žužemberku, 25 dolarjev pa tri družine naših znanih dolenjskih trojčkov - iskrena želja slovenskih rojakov v ZDA: vrniti vid nesrečni invalidni deklici - Center za socialno delo v Novem mestu naprošen za sodelovanje in pomoč
Poročali smo že, da je naša rojakinja gospa Olga Mauser iz Clevelanda (ZDA), doma iz Svržakov nad Metliko, 19. julija obiskala družino slepe Darinke Kutnar v Šmihelu nad žuženberkcm. Za invalidno deklico je prinesla 300 dolarjev, razen tega pa še 25 dolarjev za trojčke treh družin na Dolenjskem. Denar za slepo deklico so zbrale med slovenskimi rojaki v ZDA in Kanadi gospe Milena Dovič (doma iz Rosalnic v Beli krajini), Cilka šubelj, ki je bila rojena v Tomačevem pri Ljubljani, in Olga Mauser. Zbiranja pomoči so se lotile s pomočjo bralcev »Ameriške domovine«, katerim se tudi prek našega lista družina Kutnar in slepa Darinka zdaj iskreno zahvaljujeta za veliko pomoč.
19. julija je bil vroč sobotni dan, ko smo precej nad Šmihelom visoko nad kanjonom Krke pri Žužemberku poiskali Kutnarjevo hišo. Domov nas je popeljal gospodar, ki smo ga srečali malo pred vasico, in nato z njim vred stopili v kmečki dom. Mama je pripeljala 16-letno slepo Darinko na klop pred široko pečjo, dali smo si roke in pogovor je stekel kot med starimi znanci. Tudi tri punčke gospe Olge Mauser — Darinka, Silva in Iren-ca — so dale roko nesrečni deklici, njena mama pa nam je povedala življenjsko zgodbo nesrečnega otroka, ki je zbolel za otroško ohromelostjo še kot dojenček.
Gospa Olga Mauser je povedala očetu in materi, kako so ameriški rojaki zbrali 300 dolarjev za slepo Darinko. Njena želja in želja vseh darovalcev je, naj bi zbrani
denar uporabili predvsem za šolanje slepe deklice, in če je le mogoče, tudi za njeno zdravstveno oskrbo. Ni izključena možnost, da bi deklici vrnili vid, če njeni očesni živci zaradi bolezni morda le še niso načeti ali uničeni. 300 dolarjev je prevzel urednik Dolenjskega lista; dolžan je skrbeti, da bo darilo izkoriščeno predvsem za zdravljenje in šolanje inva-/ lidnega dekleta.
Darinka nam je nato zapela s prav lepim glasom več narodnih pesmi, da se je njeni mami oko kar zarosi-lo. Na mizi ima gramofon, precej plošč in podarjeni tranzistorski sprejemnik, ki so zanj zbrali in ji ga podarili naši bralci, o čemer smo pred meseci že pisali. Mama je pokazala tudi novo posteljno perilo in nove posteljne vložke, kar vse so kupili deklici z zbranim in
podarjenim denarjem. Pokazala je tudi hranilno knjižico, v kateri ima Darinka nekaj nad 124.000 Sdin. Videli smo, da so starši od pomladi do zdaj kar štirikrat vložili denar na to knjižico, nič pa še niso iz nje dvignili.
Marne so se podrobno pogovorile, kako dekle živi, svak gospe Mauserjeve'pa je pomoževal z Darinkinim očetom, saj je 1942 prav tod okoli partizanil z Gubčevo brigado. Razšli smo se z obljubo, da bo urednik našega lista o vsem obvestil Center za socialno delo v Novem mestu, kakor tudi socialno komisijo pri krajevni skupnosti v Žužemberku. Vsekakor bo treba z Darinko Kutnar najprej na specialni pregled na očesno kliniko v Ljubljani, saj dekle večkrat trdi, da »vidi lučko pred seboj«. Utegne se le zgoditi, da bi ji zdravniki vid morda še vrnili. Seveda bi bili pripravljeni rojaki v ZDA in Kanadi potem verjetno zbrati še kaj več.
Po obisku smo o zadevi obvestili Center za socialno delo v Novem mestu, v blagajni našega lista pa ima Darinka novo hranilno- knjižico, v kateri je zamenjanih 300 dolarjev (zanje smo dobili 369.490 Sdinarjev). Trojčkom namenjenih 25 dolarjev smo v DBH prav tako zamenjali za 30.940 Sdinarjev; dobili so jih:
Korenetovi trojčki na hranilno knjižico 10.310 Sdinarjev, Plutovi trojčki v Novem mestu 10.310 S dinarjev na la so torej razdeljena, v Črnomlju pa je prav tako dobilo za Hudorovčeve trojčice 10.320 Sdinarjev. — Darila so torej razčlenjena, v kratkem pa bomo objavili tudi seznani vseh rojakov v ZDA in Kanadi, ki so prispevali za slepo Darinko in naše dolenjske trojčke
Družina Kutnar se vsem neznanim darovalcem toplo zahvaljuje za njihovo velikodušnost, mi pa bomo od časa do časa poročali, kako bo z Darinkinim zdravjem, šolanjem in oskrbo.
TONE GOŠNIK
Takile napisi so v nedeljo zjutraj razburili mimope-ško javnost. (Foto: M. Gošnik).
Marija je že tudi opazila Grajžarja, a izogibala se je njegovemu pogledu.	f
Grajžarju so gorela lica; zopet in zopet mu je uhajal pogled navzgor k Mariji.
Z okna v prvem nadstropju mu je pokimal Valvasor.
»Naj mi oprostijo,« se je oglasil starejši meščan poleg Grajžarja, »kdo jef oni gospod, ki jih je zdajle pozdravil? Tako znan se mi zdi.«
»Baron Janez Vajkard Valvasor.«
»Tisti, ki je tako lepo opisal našo kranjsko deželo?«
»Da, tisti.«
»Oh, seveda, zato se mi je zdelo, da sem ga že videl, pa sem videl le njegovo sliko V velikih njegovih bukvah. Dobro ga je tam pogodil, kdor ga je.«
Grajžar se je nasmehnil — saj ga je on sam »pogodil«, on je narisal Valvasorjev portret za njegovo »Die Ehre«.
/ Po ulici je završalo. Iz knežjega dvorca se je začula godba in vriskanje. Hreščale so gosli, brundale kitare, grmeli bobni, piščali in trobente *so trgale ozračje.
»Av!«. si je Valvasor pritisnil obe roki na ušesa in se ozrl od okna v salon, »ali jih ne bole ušesa, gospod pl. Hoffer?«
Izpred harmonija se je dvignila Hofferjeva vitka postava. Bel obraz, pravilne poteze, globoke zasanjane oči. Strmel je proti oknu in se pomilovalno nasmehnil.
»Strašno!«
»Motiv za Magdalenine grešne spomine v njihovem ora'toriju .Magdalenae conversio’. A propos — ali so kompozicijo že končali?«
Rahla rdečica je dahnila v Hofferjeva lica.
»Ne utegnem. Preveč sem zaposlen z muziciranjem, z izkušnjami za našo glasbeno predstavo, ki bo v moji hiši na pustno nedeljo »Glasbena predstava?«
»Da. Actus academicus.«
»Bravo! škoda, da mi ni mogoče ostati toliko časa tu. Rad bi slišal njihov orkester, čul sem, da nameravajo ustanoviti glasbeno akademijo?«
»Upam, da se mi posreči.«
»Vsekakor bo to za Ljubljano nekaj novega. Zunaj po svetu vzcvetajo akademije druga za drugo. Pri nas smo pa še zaspani.«
»Polagoma se tudi že budimo, gospod baron. Pred novim letom smo se dogovorili, da osnujemo znanstveno akademijo,« se je vmešal doktor Gregor Dolničar.
»Znanstveno? Nu, korajža je tudi nekaj.« Roganje?
Dolničarjeva debela spodnja ustna se je zatresla. »Da, znanstvena,« je poudaril, »Akademija delavnih mož — Academia operosorum se bo imenovala. Ali pristopijo, gospod baron?«
»Jaz? Hm. Prav žal mi je, da mi čas ne dopušča.«
Hladen nasmeh.
Dolničar je v zadregi povesil oči. Učenjak se je obrnil in odprl okno. — Kaj bi med zaplotniki on, mož svetskega obzorja! Da bi dvigal ljubljansko duševno revščino iz njenega stoletja protireformacij-skega otrpljenja? Bah! Take cokle si ne navežem! — Tudi ne za ceno popularnosti? Denar? čast? — Ne in ne. Kaj bi se vpregel v mrtvaški voz, ko vstaja zunaj v svetu živa svoboda! »Svoboda je krušna mati velikih duhov,« je rekel Milton... In če ob njej umrjem od lakote!
Sklonil se je skoz okno. Ostra guba med obrvmi se mu je poglobila, oči so se bliskale v ognju njegove močne volje.
Gregor Dolničar, ki se je poleg barona iztegnil skozi okno, je opazil temni obraz in si ga pravilno tolmačil.
Vsi gledalci na ulici so iztezali vratove. Po vseh hišah so se odpirala okna. Zazvončkljali so kragulj-Člci
Da bi bolje videl, si je Grajžar izbral prostor na kupu snega poleg drugih radovednežev. Stari meščan se je stisnil poleg njega, četverovprežno so prve sani zavozile pred knežji dvorec. Konji so imeli grive lepo spletene v kite, prevezane s pisanimi trakovi. Na saneh so namesto dragocene kožuhovine ležali pisani kmetiški koci; zeleni, rdeči, rumeni.
»Vprega kneza Eggenberga,« je pripomnil zgovorni meščan poleg Grajžarja.
Iz visoke veže knežjega dvorca so stopili godci, vsi v kmetiške noše oblečeni, in se razvrstili ob obeh straneh pred dvorcem ter trobili in godli na vso moč, čeprav ne posebno blagoglasno. Grajžar se
i	je spogledal z baronom zgoraj na oknu. Baron je zavil oči proti nebu in Matija je prikimal... Na Bo-genšperku igramo drugače!
»Aha! je vzkliknil meščan in nastavil daljnogled na oko, »ženin in starešina!«
»ženin je pa ženska,« je sodil Grajžar.
325 DOLARJEV
SLOVENSKI ROJAKI V ZDA IN KANADI ZBRALI
Z obiska pri Kutnarjevih v Šmihelu nad Žužemberkom: na levi Olga Mauser, v sredini slepa Darinka z očetom in materjo, na levi in desni tri hčerkice naše rojakinje iz Clevelanda.	(Foto: Tone Gošnik)
MLADI NOGOMETAŠI ZAHTEVAJO SVOJE IGRIŠČE
Vroča sobotna noč v Mirni peči
—-----------------------------------------------i
Vodstvo mirnopeškega zadružnega proizvodnega okoliša: »Mladina se je uprla!« — Igralci nogometa, ki so zdaj brez igrišča in skupaj z drugo mirnopeško mladino brez prostorov za shajanje: »Zahtevamo svoje pravice! Kar je že bilo naše, nam vrnite!«
Športno društvo PARTIZAN iz Mirne peči je bilo pred nekaj leti še zelo aktivno, saj je imelo v svojih vrstah okoli 130 članov. Ko so vodilna mesta v društvu zavzeli mladi, so pričele športne sekcije počasi odmirati. Skozi vsa leta so bili in so še sedaj aktivni samo nogometaši. Zato so si mladi nogometaši s prostovoljnim delom uredili igrišče, ki ga je njim in šoli podarila tov. Rupe-nova. Pokojnica ni podpisala z mladimi pogodbe o lastništvu, zato je postalo igrišče last KZ. Takoj zatem so delavci na igrišču začeli kopati jamo za novo tehtnico. Tako je bila mladina nekaj časa brez športnega prostora. V zameno za odvzeto igrišče je KZ za 350 din na leto najela neki zasebni travnik, kjer so mladi lalko po mili volji trenirali in igrali nogomet. KZ je hkrati obljubila, da bo mladim pomagala: za izravnavo igrišča jim bo posodila buldožer. Po izteku enoletnega najema KZ ni hotela najeti zemljišča še za eno leto, lastnica pa tudi ni pustila, da bi otroci z žogo uničevali travo. Čeprav je lastnica ponovno ponudila zadrugi parcelo v najem, so mirnopeški nogometaši ostali brez igrišča.
~ako je nastal spor med KZ Mirna peč in vaško mladino. V noči od sobote na nedeljo, 19. in 20. julija, je bila vsa Mirna peč
popisana in polna transparentov: »Zadruga — vrnite nam igrišče! Dajte nazaj, kar ni vašega — igrišče! Občinska zveza — ukrepaj proti zadrugi!« V nedeljo navsezgodaj je v Mirni peči brnelo kot v panju: mladina se je uprla. KZ je o tem takoj obvestila novomeško postajo milice in nekateri izmed nogometašev so prišli v zapisnik.
Nekaj dni po opisanem dogodku sem obiskal v Mimi peči Franca Udovča, vodjo KZ, proizvodnega okoliša Mirna peč. Povedal mi je naslednje:
»Prostor, kjer se bo lahko ukvarjala s športom, mladina mora imeti. V ta namen je zadruga podarila \2 ha zemljišča, kjer bo stala nova šola in kjer bodo tudi igrišča. Tako bo problem rešen, saj lahko na istem igrišču vadijo osemletkarji in nogometaši. Obsojam ravnanje mladincev v sobotni noči. Vse bi se dalo urediti veliko hitreje in tudi na lepši način, če bi prišli k meni ali pa k našemu direktorju inž. Tanku zastopniki nogometašev. Problem nogometnega igrišča bi bil tako ugodno rešen. Na tak način nogometaši ne bodo uspeli; še več — zdaj bo še veliko težje, da bi njihove zahteve uresničili.«
Zanimivo je, kako gleda na vprašanje ravnatelj osemletke Franc Nahtip*J:
»Dejstvo je, da mladina resnično nima prostora, kjer bi lahko preživljala prosti čas. Zadruga je pred leti obljubila, da bo izravnala zasebno igrišče, obljube pa žal ni izpolnila, zdaj tudi noče te površine vzeti ponovno v najem. Upam, da bodo težave rešene, ko bomo imeli ob osemletki novo igrišče. Zahteve otrok so bile upravičene, postopek pa je bil vendarle zgrešen.«
In kaj misli o nastalem sporu aktivni nogometaš Ciril Košir?
»Res, demonstrirali smo. Prepričan sem, in prav tako tudi moji prijatelji, da smo ravnali pravilno. Storili smo prvi korak, da bomo dobili novo igrišče. Mirna peč, ki ima tako bogato nogometno tradicijo, mora imeti svoje igrišče. Vsi skupaj prosimo KZ, da bi še z njo pogovorili in da nam da prostor, kjer bomo lahko trenirali in igrali. Postopek tov. Udovča se mi pa ne zdi pravilen, ker je takoj poklical miličnike, kot da bi bili mimo-peški mladinci zločinci ali kriminalci. Naša akcija je bila samo odgovor KZ, ker nam je vzela igrišče. Upam, da bomo s svojimi načrti uspeli, v nasprotnem primeru se bomo pritožili pri občinski zvezi za telesno kulturo, če bo treba, pa tudi na republiško zvezo.«
MIHA GOŠNIK
27
jfjtf 1LKA VAŠTETOVA:
VRAŽJE: DEKLE i
)y^L^(Zgodovinski roman)
KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE - NOVO MESTO
razpisuje
na podlagi' 10. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ št. 43 '65) drugo
JAVNO DRAŽBO
za prodajo poslovno-stanovanj-ske hiše z garažo v Črnomlju, Ulica 21. oktobra št. 13, za izklicno ceno 113.618 Ndin.
Javna dražba bo v petek, 8. avgusta 1969, ob 9. uri na kraju samem.
Eno uro pred pričetkom dražbe je treba položiti varščino v znesku 1.100 Ndin.
Vse druge informacije dobe interesenti na sedežu zavoda, Novo mesto, Glavni trg 7.
»ITAS« - Kočevje
Delovna organizacija
»ITAS«
INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME
KOČEVJE - Reška cesta 13
razpisuje
sprejem v uk za šolsko leto 1969/70
40 učencev za izučitev poklica iz kovinske stroke
Pogoj za sprejem je:
uspešno opravljena osemletka, uspešno opravljen psihofizični atest;' kandidat mora Biti zdrav in ne sme biti star več kot 17 let.	„
Nagrajevanje učencev je določeno v pravilniku o nagrajevanju učencev in velja za vso učno dobo. Pismene ponudbe z dokazili o uspešno opravljeni osemletki sprejema splošni sektor delovne organizacije. Vsa navodila za vpis v poklicno šolo In izpolnitev ostalih pogojev za sprejem dobe kandidati v delovni organizaciji.
Ponudbe sprejemamo do 10. avgusta 1969.
Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice
razpisuje prosti delovni mesti:
1. VODJE POKOPALIŠKE, VODOVODNE IN SMETARSKE SLUŽBE
2. VODJE SOBOSLIKARSKEGA IN PLESKARSKEGA OBRATA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod 1.: srednja strokovna izobrazba z doka zili o opravljanju pisarniških poslov vsaj tri leta ali nižja strokovna izobrazba z dokazili o opravljanju pisarniških poslov vsaj deset let in da imajo stanovanje v mestu Bre-žice*
pod 2.: visoko kvalificiran delavec soboslikar-ske in pleskarske stroke ali mojster te stroke.
/ 1
Razen navedenih pogojev je za obe delovni mesti določeno še poskusno-'delo ter ostali posebni pogoji, ki se dobe na vpogled na sedežu podjetja.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa.
DELOVNA SKUPNOST
OSNOVNE ŠOLE OTOČEC
razpisuje delovno mesto
UČITELJA
ZA MATEMATIKO IN FIZIKO
POGOJ:
P, PRU ali absolvent PA.
Stanovanja ni.
OSNOVNA ŠOLA OTOČEC OB KRKI
%
POLN ZADETEK -
je vaš nakup pri trgovskem podjetju
»LJUDSKA POTROŠNJA« BREŽICE
NOVOTEHNA
NOVO MESTO
objavlja	•
prosto delovno mesto
AVTOKLEPARJA
V SERVISU TREBNJE
POGOJ: VK ali KV avtoklepar.
Nastop dela možen takoj.
Prošnje sprejema splošni sektor podjetja v roku 15 dni po objavi.
4
£
oddelek
za zdravilna zelišča Novo mesto
Trgovsko podjetje
»KRKA« BREŽICE
obvešča cenjene občane Bizeljskega,
da bo vsako nedeljo dopoldan odprta ena izirjed poslovalnic.
Poslovalnici bosta vedno bogato založeni z raznim trgovskim blagom po konkurenčnih cenah.
Pridite in prepričajte se! Za vaš obisk se priporoča kolektiv.
Prufelfa
KRKA
NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ
sporočamo, da odkupujemo v letošnjem letu nad 100 vrst raznili zdravilnih zelišč.
Na vašo željo vam pošljemo cenik.
Odkupujemo tudi SUHE GOBE IN SUHE LISIČKE, ki jih prevzemamo po kvalitetah in po najvišji dnevni ceni LEPŠE BLAGO — VIŠJA CENA!
Poleg plačila za oddano blago zahtevajte za vsakih zasluženih 50 dinarjev (5.000 starih dinarjev) še nagradni kupon, s katerim boste soudeleženi pri VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU 23. 11. 1969 Glavni dobitek je AVTO »ZASTAVA 750«. Razen tega vas čaka še 199 bogatih nagrad!
Cimveč nagradnih kuponov boste zbrali do 31. oktobra 1969, tem večja je možnost, da postanete srečni dobitnik lepih nagrad.
V	krajih, kjer kmetijske zadruge ne odkupujejo zdravilnih zelišč za našo tovarno, VABIMO K SODELOVANJU AGILNE ORGANIZATORJE za nabiranje in odkup zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev. Dobro organizirano nabiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev vam nudi ugoden zaslužek.
Za vsa pojasnila in navotifila se obračajte direktno na naslov: KRKA, tovarna zdravil, oddelek za zdravilna zelišča, Novo mesto. Novi trg 9, telefon 21-304
Sprejmemo
TRGOVSKEGA
VAJENCA
za tekstilno stroko
Pogoj: osemletka z zaključnim dobrim uspehom
NOVOTEKS • Manufaktura proda,jalna — Novo mesto Glavni trg št. 25.
Mali oglas,
: kj ga ot>ja»ijat« v DolcnjsKem It llitu - tane6l]tv aspctai Prebe--e ga 150.000 Rospodinj. vdov cev. Kmetovalcev dijakov, uslu£oenk in rojakov doma ir po svetul Polztoialtel
Hermclika
TRGOVSKO PODJETJE
»DOLENJKA« - Novo mesto
objavlja prosta delovna mesta:
1. poslovodje
v novi prodajalni železninarsko-tehnične stroke v Šentjerneju,
2. dveh natakaric in
3. dveh kuharic
v novi prodajalni v Straži
4. delavca
v prodajalni »Bršlin«
POGOJI:
pod 1.: VKD trgovske stroke s 5 leti prakse v že-lezninarsko-tehnični stroki ali mešani stroki ali KD trgovske stroke z 8 leti prakse v že-lezninarsko-tehnični ali mešani stroki, pod 2.: kvalificiran ali priučen natakar z najmanj 2-letno prakso v stroki, pod 3.: kvalificirana ali priučena kuharica z najmanj 2-letno prakso v stroki, pod 4.: zdravstveno in fizično sposoben za oprav-njanje težaških del ter odslužen vojaški rok.
Nastop dela po dogovoru.
Interesenti naj pošljejo ponudbe v 8 dneh po dnevu objave. Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Komisija za delovna razmerja
TRGOVSKEGA PODJETJA NA DEBELO
IN DROBNO
»DOLENJKA« - Novo mesto
razpisuje delovno mesto
vodje komerciainega oddelka
Pogoji:
— višja strokovna izobrazba in 5 let prakse v komercialni stroki, od tega najmanj 3 leta na vodilnih delovnih mestih v trgovskih podjetjih, ali
— srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse v komercialni stroki, od' tega najmanj 5 let na vo dilnih delovnih mestih v trgovskih podjetjih, ali
— visoko kvalificiran trgovski delavec in 10 let prakse v stroki podjetja.
Prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa navedeni komisiji s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi ter delovnih izkušnjah.
(IB?
^REŽICE
STE V ZADREGI ZA
Šopek nageljčkov je primerno darilo za vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni
V
nage!jeke is vrtnarije Cates
$
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO - SKLADIŠČE BRŠLIN
obvešča
cenjene kupce, naj od 1. avgusta 1969 dalje naročajo in plačujejo drva ter drug tehnični Im
na gozdnem obratu NOVO MESTO, Šmihelska c. 14
Gozdni obrat bo drva in ostali tehnični les lahko dostavil na dom ali pa jih bodo stranke same kot do siedaj prevzemale v skladišču v Bršlinu.
Priporočamo se!
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO — SKLADIŠČE BRŠLIN
Tftatorog. preseneča
Pred vojno so največje presenečenje povzročila kvalitetna Zlatorogova pralna mila z nagrado v obliki zlatnika.
Odtlej je minilo že dobrih 40 let, zgodbe o Zlatorogovih zlatnikih pa še krožijo med prebivalci številnih krajev naše dežele.
Zdaj zlatniki v Zlatorogovih kvalitetnih pralnih milih znova čakajo srečne dobitnike. Hkrati bomo s kolekcijami naših proizvodov nagradili tudi dobitnike predvojnih Zlatorogovih zlatnikov.
Naši dragi stari prijatelji, sporočite nam, kako ste v predvojnih letih našli zlatnike, kako ste se ob tem veselili, kakšna usoda je doletela vaše zlate nagrade.
eŠfatoroa t NAGRAJUJE ZVESTOBO
“S
v_
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 1. AVGUSTA: 8.08 O-pema matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vns doma — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v avgustu. 12.40 Čez polja
NEDELJA, 3. AVGUSTA: 8.05 Radijska igra za otroke — Michael Manfred: »Timpetil, mesto brez staršev«. 9.05 Srečanja v studiu 14. 10.05 Se pomnite tovariši ... Iz zgodovine KP med obema vojnama. 10.50—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 15.05 —lg.OO Poooldne ob zabavni glas-
rn potoke. 13.30 Priporočajo vam.
14.35	Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste, 16.00 Vsak dan za vas.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Mali koncert zbora Slovenske filharmonije. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
23.05	Literarni nokturno.
SOBOTA, 2. AVGUSTA:	8.08
Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistič-ni napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Vladi Mar-tolanc: Cobelarjevi ukrepi v brez-pašni dobi. 12.40 Z domačimi ansambli- in pevci. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.25 Polke in valčki z Dunaja. 15.20 Glasbeni in-termeaso. 16.00 Vsak dan za vas.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00—22.00 Sobotni večer z napovedovalko Bojano Avsenak.
22.15	Oddaja za naše izseljence.
23.00 S pesmjio in plesom v novi teden _
bi. 15.30—15.50 Humoreska tega tedna. 16.05 Po domače — iz domače zabavne glasbe. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Zaplešite z nami.
PONKDEJLEK, 4. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15—12.00 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.10	»V razcvetu« B. Bartok: Dve sliki. 12.30 Kmetijski nasveti: inž. Milan Rovan: Uporabna vrednost nekaterih zaščitnih sredstev v kmetijstvu. 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.20	Glasbeni lntermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«
—	propagandna oddaja. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 21.20 Melodije starega Dunaja. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 5. AVGUSTA: 8.06 O pema matineja. 9.20 »Morda vam bo všeč«. 10.15—12.00 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Spanring:	Pridelovanje travnega
semena za različne namene. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe. 15.20 Glasbeni lntermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek nasvidenje! 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom Dorka Skobemeta. 20.00 Radijska igra
—	Michel Suffean: »V uri pred zoro«. 22.15 Jugoslovanska glasba.
23.05 Literarni nokturno.
SREDA, 6. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.45 Počitniški pozdravi. 10.15—12.00 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje gost«. 12.30 Kmetijski nasveti inž. Slavko Cepin: Vpliv dednosti in reje na kakovost klavno živine. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . .
14.05 Koncert za oddih. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo.
17.00 Poročila in vremenska napoved. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Kulturni kažipot. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert opernih melodij. 22.15 S festivalom jazza.
ČETRTEK, 7. AVGUSTA: 8.08
Glasbena matineja. 9.05 Počitniško potovanje od strani do strani. 9.20 Iz zakladnice resne glasbe. 10.15—12.00 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti, inž. Minca Sojar: Poletno razsajanje vrtnih trajnic. 12.40 Nekaj napevov iz jugoslovanskih pokrajin. 13.00 Priporočajo vam . . . 14.05 Mladina poje. 14.20 Operetne melodije.
15.20	Glasbeni intermezzo. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turizme in glasba. 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Minute s pev ko Sonjo Gaberšček. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno
23.05 Literarni nokturno.
NEDELJA, 3. AVGUSTA
9.00	KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Beograd)
9.25	POROČILA (Zagreb)
9.30 NARODNA GLASBA (Zagreb)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA — (Beograd)
10.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
10.50	OTROŠKA MATINEJA: Dis-neyev svet (Ljubljana)
11.40	TV KAŽIPOT (do 12.00) — (Ljubljana)
ŠPORTNO POPOLDNE
18.10	CELOVEČERNI FILM — Slovo velikega poglavarja — Winetou (Ljubljana)
19.45 CIK-CAK (Ljubljana)
20.00 TVD (Beograd)
20.30 VTJA-VAJA (Ljubljana)
20.35 FANTJE IN DEKLETA -(Zagreb)
21.20	SINJSKA ALKA - posnetek (Zagreb)
22.35 ŠPORTNI PREGLED — (Beograd)
TELEVIZIJSKI
SPORED
Drugi spored:
20.00	TVD (Zagreb)
20.30	SPORED ITALIJANSKE
TV
PONEDELJEK, 4. AVGUSTA
18.35 TIK-TAK - Medvedov godr-navček II. del (Ljubljana)
18.50 ČLOVEK NE JEZI SE -(Zagreb)
19.20 ZNANOST IN MI (Ljubljana)
19.50 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TVD (Ljubljana)
20.30 VIJA-VAJA (Ljubljana)
20.35 Milan Begović: Brez tretjega
—	TV drama (Ljubljana)
21.40	Benjamin Britten: Preprosta simfonija (Ljubljana)
21.55	POROČILA (Ljubljana)
D.ugi spored:
17.30 VEČERNI ZASLON — (Sarajevo)
17.45 ODDAJA ZA OTROKE — (Zagreb)
18.00 MALI SVET (Zagreb)
18.20 ZNANOST (Beograd)
18:50 ČLOVEK NE JEZI SE -
(Zagreb)
19.20 TV POŠTA (Zagreb)
19.45 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TVD (Beograd)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
TOREK, 5. AVGUSTA
18.35 RISANKA (Ljubljana)
18.45 PO SLOVENIJI (Ljubljana)
19.05	OBIŠČITE Z NAMI AMERIKO (Ljubljana)
MAGAJ Sl SAM
m UNIOR®
BO POMAGAL
19.50	CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TVD (Ljubljana)
20.30 VIJA-VAJA (Ljubljana)
20.35 Noč vredna spomina — angleški oel. film (Ljubljana)
22.40 TRANSFUZIJA KRVI — (Ljubljana)
23.40 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 RISANKA (Zagreb)
18.00 ODDAJA ZA OTROKE — (Skopje)
18.20	ODDAJA O PROMETU — CZagreb)
19.00 NARODNA GLASBA (Skopje)
19.15 REPORTAŽA (Zagreb)
19.45 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TVD (Zagreb)	'
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SREDA, 6. AVGUSTA
17.45 RASTIMO — oddaja za otroke (Beograd >
18.30 NAS ČAS — nadaljevanje — (Ljubljana)
19.00 PRED SVETOVNIM HMELJARSKIM KONGRESOM — rep. (Ljubljana)
19.15 POPULARNA GLASBA — (Sarajevo)
19.45 CIK-CAK (Ljubljana)
20.00 TVD (Ljubljana)
20.30 VIJA-VAJA (Ljubljana)
20.35 SLADKO - SLANO - SLADKO, oddaja iz cikla Dva kraja (Ljubljana)
21.45 OB BIENALU GRENKEGA SMEHA (Ljubljana)
22.00 POROČILA (Ljubljana)
22.05	EKRAN NA EKRANU:	Fe
stival v Pulju (Zagreb)
Drugi spored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 RASTIMO (Beograd)
18.30 POLJUDNO-ZNANSTVENI FILM (Zagreb)
19.00 ČLOVEK IN POČITEK — (Beograd)
19.15 POPULARNA GLASBA — (Sarajevo)
19.45 CIK-CAK (Ljubljana)
20.00 TVD (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
ČETRTEK, 7. AVGUSTA
17.35 LIZIKA — lutkovna predsta va (Ljublljana)
18.15 MEŠANI ZBOR GALLUS IZ KOČEVJA (JRT) (Ljubljana)
18.45 ZABAVNA ODDAJA (Zagreb)
19.45 CIK-CAK (Ljubljana)
20.00 TVD (Ljubljana)
20.30 VIJA-VAJA (Ljubljana)
20.35 VOZNIŠKO DOVOLJENJE PROSIM — I. oddaja — (Ljubljana)
21.25	BERLIN 1969 — filmski festival (Ljubljana)
21.45 SMART — serijski film — (Ljubljana)
22.10	POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 DALJNOGLED (Beograd)
18.15 ZBOR GALLUS (Ljubljana)
18.45 ZABAVNA ODDAJA (Zagreb)
19.45 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TVD (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
PETEK, 8. AVGUSTA
18.30 JANE EYRE — nadaljevanje in konec (Ljubljana)
19.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana)
19.20	NAS GLOBUS (Ljubljana)
19.50 CIK-CAK (Ljubljana)
20.00 TVD (Ljubljana)
20.30 VIJA-VAJA (Ljubljana)
20.35	POLICAJI IN TATOVI — italijanski cel. film (Ljubljana) POLETNI QUIZ — oddaja TV Beograd (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 ODDAJA ZA OTROKE — (Skopje)
18.15 GLASBENA ODDAJA (Beograd)
19.00 MOZAIK (Sarajevo)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) *
20.00 TV DNEVNIK (ZagTeb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SOBOTA, 9. AVGUSTA
16.00 JUGOSLOVANSKO ATLETSKO PRVENSTVO — prenos iz Reke (Zagreb)
17.55	NOVI ANSAMBLI NOVE MELODIJE (Ljubljana)
18.25	DISNEYEV SVET — (Ljubljana) '
19.15 SPREHOD SKOZI C AS — leto 1947 (Ljubljana)
19.45 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TVD (Ljubljana)
20.30 VUA-VAJA (Ljubljana)
20.35 ZABAVNO-GLASBENA ODDAJA (Skopje)	____
21.35 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana)
22.00 INSPEKTOR MAIGRET — serijski film (Ljubljana)
22.50	TV KAŽIPOT (Ljubljana)
23.10	POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 INDIJSKE PESMI (Beograd)
18.15 MLADINSKA IGRA (Zagreb)
19.15 SPREHOD SKOZI CAS (Beograd)
19.45 TV PROSPEKT CI.\greb)
20.00 TVD (Zagreb)
■>0.3/1 SPORED ITALIJANSKE TV
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
tedensK6leda'R
Potek, 1. avgusta — Peter Sobota, 2. avgusta — Bojan Nedelja, 3. avgusta — Stefan Ponedeljek, 4. avgusta — Dominik Torek, 5. avgusta — Marija Sreda, 6. avgusta — Vlasta Četrtek. 7. avgusta — Kajetan
■=kjH
Brežice: 1. in 2. 8. italijanski film »Sokolov plen«. 3. in 4. 8. mehiški film »Velika vstaja«. 5. in 6. 8. ameriški film »Sama v temi«. ČRNOMELJ 1. in 3. 8. amer. barv. film TRI NA ENEM KAVČU. 5. in
SLUŽBO DOBI
TAKOJ SPREJMEM v uk čevljarskega vajenca. Pogoj: uspešno končana osemletka Anton Dremelj, Ljubljana, Gornji trg 37.
S 1. 8. 1969 sprejmemo gospodinjsko pomočnico k družini z 2 otrokoma. Nudimo celotno oskrbo s posebno sobo. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem ddelku pod šifro »Rada imam otroke«.
2ELIM SPOZNATI moškega v starosti 30 let za pomoč na kmetiji. Naslov v upravi lista (1432/69).
SAMOSTOJNO gospodinjo, po možnosti upokojenko, išče 3-član-ska družina. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Martin Gorišek, Zidarska pot 2, Brežice.
V SLUŽBO SPREJMEM dekle ali starejšo žensko do 55 let za gospodinjo na kmetiji. Lahko ji preskrbim tudi delo v tovarni. Plačam dobro. Valentin Hafner, Zg. Bitnje 23, Zabnica pri Kranju.
NUDIM osemurno zaposlitev za varstvo dveh otrok. Ugodni pogoji! Gačnik. Bučna vas, n. h., Novo mesto.
IŠČEM starejšo žensko za varstvo dveh otrok. Ivanetič, Na žago 1, Novo mesto.
DELAVCA, vojaščine prostega, Slovenca, sprejmem takoj za delo v sodavičarstvu. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje. — Sodavičarstvo Vida Bergman — Ljubljanu, Trubarjeva c. 43.
BOGATA, ugledna italijanska družina išče gospodinjsko pomočnico za opravljanje vseh hišnih del. Plača 50.000 lir na mesec. Znanje jezika ni obvezno. Oglasite se na naslov: Prof. dr. Roberto Royer, Lucca, Via s. Pao-lino 91
STANOVANJA
Za DOPOLDANSKO VARSTVO
dveh otrok nudim stanovanje, hrano in šolnino za večerno šolo. Krek, Goriška 57, Ljubljana.
USLUŽBENKA išče opremljeno sobo v Novem mestu. Marjanca Pirh. Glavni trg 21, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo pošteni stranki. Pojasnila osebno od 1. do 5. avgusta 1968 Ivana BoAič, Brod 43, Novo mesto.
NUJNO POTREBUJEM opremljeno sobo v Novem mestu do 4. oktobra. Marija Primc, Koroška vas 20, Stopiče
ODDAM sobo ženski, najraje upokojenki. ki bi mi stregla ob bolezni. Plača po dogovoru. Ivana Košiček, Žužemberk 35.
ODDAM opremljeno sobo dvema osebama v centru mesta. Naslov v upravi lista (1451/69).
SOBO ODDAM samski osebi. Mi ha Čolnar, Trdinova 17, Novo mesto.
SOBO IN KUHINJO potrebujem v Novem mestu za eno ali dve leti Ponudbe pošljite na upravo Dolenjskega lista pod »Tehnik«.
VZAMEM na stanovanje dekle. — Informacije: Glavni trg 7, Novo mesto, oti 14. do 19. ure.
ODDAM STANOVANJE (kuhinja, soba — prostor za delavnico 7x8) yaradi odselitve v tujino proti posojiu 20.000 din. Po enem letu možen odkup cele hiše. — Škofljica 106 pri Ljubljani.
ODDAM sobo dekletu. Partizanska 37, Novo mesto.
MOTORNA VOZILA
PRODAM MOPED T12, 3500 km. Jože Kralj, Kalce—Naklo 38, Podbočje.
PRODAM dobro ohranjen avto Fiat 750. Naslov v Upravi lista (1425/69).
PRODAM moped T 12. Slavko Barbo rič, Regerča vas 9, Novo mesto.
ZAMENJAM Se ne dobavljen, a že vplačan Fiat 850 Special za navadni 850. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (1420/69).
POCENI PRODAM Opel Olimpio ali zamenjam za moped trobr-zinec a nekaj doplačila. Naslov v upravi lista (1419/69).
ZAMENJAM avto Jeep Overland v odličnem stanju za gradbeni material ali hlodovino mehkega lesa. Naslov v upravi lista U450/W
PRODAM
POSEST
RAZNO
6. 8. angl.-amer. barvni film MODESTV BLAISE.
KOČEVJE »JADRAN«
1.—3.	8. amer. barvni film IMENUJEM SE PEKOS. 4. in 5. 8. amer. barv. film SIMFONIJA HEROJEV. 6. 8. amer. barv. film LILI. 7. 8. franc, film MUŠET.
KOSTANJEVICA .
2. 8. amer. film TARZAN IN NJEGOVA 2ENA. 3. 8. ruski 7-god. barvni film VOJNA IN MIR — I. del. 6. 8. amer. film NENASITNI DELFIN.
Metlika: od 1. do 3. 8. ameriški
barvni film »Največja dirka okoli sveta«. Od 1. do 3. 8. ameriški barvni film »Nenavadna tatvina«. 5. do 7. 8. ameriški barvni film »V domovini škratov«. 6. in 7. 8. jugoslovanski film »Nož«.
MIRNA
2. in 3. 8. amer. pust. film
SEDEM JIH JAHA V PEKEL. MOKRONOG 2. in 3. 8. amer. barvni film JERONIMO.
NOVO MESTO
1.—3. 8. amer. barv. film GROFICA IZ HONG KONGA. 4. in 5. 8. amer. barv. film STREL Z NEBOTIČNIKA. 6. in 7. 8. amer. barv. film PROPAD HIŠE USHER.
RIBNICA
2. in 3. 8. ruski zgod. barvni film VOJNA IN MIR.
SEVNICA 2. in 3. 8. amer. Sim TOLPA ANGELOV.
SODRAŽICA 2. in 3. 8. amer. barvni film KAKO JE BIL OSVOJEN DIVJI ZAHOD.
TREBNJE 2. in 3. 8. franc, barvni film OSAMLJENA ZAPELJIVKA.
PRODAM dostavni avto VW, letnik 1962. Martin Šuštaršič, Do-bravica 3, Šentjernej.
PRODAM kuhinjsko kredenco. Kolenc, Cegelnica, n. h., Novo mesto.
PRODAM spalnico. Janko Švajger, Ljubljanska 43, Kočevje.
PRODAM dobro ohranjen (globok) otroški voziček nemške znamke. Oolnar, Trdinova 14 a, Novo mesto.
PRODAM sobno pohištvo in kuhinjsko kredenco. Kratka ulica 2, Novo mesto.
PRODAM stroj in jeklene modele za izdelavo cementnih strešnikov. Anton Selak, Log 15, Boštanj pri Sevnici.
PRODAM mlatilnico Zarja in žetveni priključek za BCS. Naslov
na upravi lista (1433/69).
DVE MLATILNICI, malo in srednjo, dobro ohranjeni, prodam. Jože Erjavec, Plešivica 7. Grosuplje.
PRODAM kosilnico v dobrem stanju, Bertolini 13 KS s sekular-jem. Ivan Štukelj, Movema vas 4; Semič.
PRODAM sode od 100-600 1, mline, prešo in leke Franc Modic, Jelševnik — Črnomelj.
ZARADI SELITVE prodam spalnico, trodelno omaro in radio. Naslov v upravi lista (1417/69).
PRODAM motorno mlatilnico, lepo ohranjeno, v brezhibnem stanju. Alojz Golob, Križ 5, Velika Loka.
PRODAM ŠTEDILNIK Gorenje in dve lovski puški 16x16 Hamer-les in kaliber 5,6. Stane Lipovec, Šmihel, n. h., Novo mesto.
PRODAM novo, lahko takoj vseljivo hišo. Cena po dogovoru. Janko Rudman, Loka, n. h., Črnomelj — telefon 76-084.
PRODAM HISO na Uršnlh selih, 5 minut od železniške postaje. Podržaj, Uršna sela 96.
DVA VINOGRADA, prvi 18 a 48 kv. m z vinsko kletjo, drugi 64 a 27 kv. m z zidanico in sadnim vrtom, oba v neposredni bližini Semiča, ugodno prodam Obe parceli primerni za vikend. Pojasnila dobite po telefonu Ljubljana 23-432.
UGODNO PRODAM celo posestvo ali tudi posamezne parcele v Dragomlji vasi pri Suhorju m parcelo v Plašivcu, ugodno za vinograd. Interesenti naj se zglasijo v nedeljo, 3. avgusta, od 9. ure dopoldne do 15. ure popoldne pri Martinu Videtiču, Dragomlja vas 9, Suhor.
VDOVA želi spoznati vdovca, upokojenca, nekadilca, nealkoholika; posedujem stanovanjsko hišo, sem brez otrok. Ponudbe pod »Skupno m mimo življenje«.
MEHANIČNO DELAVNICO (dva prostora 80 kv. m, kanal, industrijski tok. voda in veliko dvorišče) na prometnem kraju dam v najem. Zupančič, Krško 139.
NAJDITELJA motornega kompleta za dež, izgubljenega verjetno od pokopališča v Ločini do Mačkovca, lepo prosim, naj ga vrne proti nagradi v slaščičarni Lenardič.
POROČNI PRSTAN, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo vas in vašo družico vse življenje spominjal na sklenitev zakonske zveze in hkrati lepo krasil vašo roko.
PRI ZDRAVLJENJU hemoroidov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem ublažite bo lečine in krče. Prijetno učinkovito sredstvo za to je rogaški DONAT vrelec. Zahtevajte ga v svojih trgovinah, te pa ga dobe v Novem mestu pri HMELJNI-KIT, STANDARDU (MERCATORJU) in pri DOLENJKI.
V SOBOTO popoldne, dne 26. julija 1969, sem izgubil potovalko na cesti Podhosta—Soteska. Poštenega najditelja naprošam, da mi Jo vrne. Milan Breščak, Novo mesto, Zagrebška 16.
SOPOTNICI za prijeten dopust ob Jadranski obali nudim avgusta ali septembra motorizirano družbo in lep oddih. Samo resne pismene ponudbe na upravp lista pod »Prijeten dopust — M. K.« Pogoj: obojestranska resnost in zaupanje.
- Najlepša dota! Naučil sem ga varčevati in ceniti denar! Že zdaj ima hranilnik pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI
v Novem mestu
Hranilnik za svojega otroka lahko dobite vsak čas pri vseh poslovnih enotah Dolenjske banke in hranilnice, ki so
v KRŠKEM, METLIKI in TREBNJEM
Hranilno knjižico lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje!
DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge:
- navadne po
- vezane do
6%
7,5%
Ob nepričakovani izgubi moža, očeta in starega očeta
ARTURJA GALIČA
iz Šmihela 16 pri Novem mestu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedu S amidu, govorniku ob odprtem grobu Ladu Stibriču in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo podjetju GORJANCI — Straža, NOVOTEHNI, NOVOTEKSU, Industriji obutve iz Novega mesta, Komunalnemu podjetju Laško, osnovni šoli Lendava, občinskemu sindikalnemu svetu, občinskemu komiteju ZK Novo mesto, pevcem »Dušana Jereba« in godbi iz Novega mesta. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin v času njegove bolezni.
Globoko užaloščena družina Galičeva
Ob težki izgubi naše drage mame, sestre in tete
Avgustovsko vreme v pregovorih
Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži. — če Lovrenc lep dan dočaka, vsa jesen bo potlej taka. — če na veliki šmaren sonce sije, vino sa?no v sode lije. — Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma. — če Jerneja veter zjasni, lepo vreme še dolgo trpi. — Z zadnjim dnem srpana je vsa jesen podana.
LUNINE MENE:
5. 8. € ob 02,38 13. 8. @ ob 06,17 20. 8. 3 ob 21,03
FRANCKE FIDERŠEK, roj. KORASA
iz Žabje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali . ovetje. Zahvala bolniškemu osebju ginekološke bolnice iz Novega mesta in onkološkega inštituta iz Ljubljane za vso skrb v njenih zadnjih dneh. Posebna zahvala velja tovarni NOVOLES in sosedom za veliko pomoč, Id so nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se prečastitemu gospodu župniku za spremstvo v njen zadnji dom. Hvala za vse lepe besede, izrečene ob grobu.
Žalujoči:	otroci	in drugo
sorodstvo
Ob tragični smrti našega dragega moža in očeta
RUDOLFA JENIČA
iz Dobindola
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Zahvaljujemo se nadalje kolektivu Gradbenega obrtnega podjetja iz Novega mesta in kolektivu NOVOLES — Straža, obenem tudi gospođu kaplanu in gospodu župniku iz Dolenjskih Toplic.
Žalujoči:	žena Anica, sin
Zdravko in Vinko
Namesto venca na grob po klanjajo Metini prijatelji v po častitev spomina pokojne gospe | Aanice Novak v korist Rdečega križa 200 din. —■ Iskrena hvala! Občinski odbor RK. Novo mesto
Ob težki izgubi našega očeta in starega očeta
JANEZA ŠTINETA
se zahvaljujemo darovulcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma tovarne zdravil KRKA in NOVO-TEKSA ter zdravnikom zdravstvenega doma Novo mesto za vso požrtvovalnost v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi sosedom, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Žalujoči:	hčerka * Pepca a
družino in drugo sorodstvo
sn ^ iiii a si
Dobri in skrbni ženi in zlati mamici Anici Šinkovec iz Ločne
želijo za njen praznik vse lepo ir. še mnogo srečnih let ter da bi čimprej ozdravela — mož France, hčerka Jožica in sinček Franci.
Dragemu atu Roku Kukovičiču iz Dol. Leskovca pri Brestanici,
ki bo v krogu svojih najdražjih praznoval 70. rojstni dan, iskreno čestitajo in želijo še mnogo zdravih let žena Marija, 12 otrok in 18 vnučkov.
&
Preklicujem vse svoje besede o Mariji Gorše iz Zajčjega polja 2, Kočevje, ker niso resnične. Karel Žlebič st.. Zajčje polje 3 pii Kočevju.
Olga Železnik iz Kompol.ja 13. Boštanj pri Sevnici, preklicujem vse žaljive izjave, ki sem jih izrekla o Mariji Kozinc iz Kom-polja 8, Boštanj, jih Obžalujem in se zahvaljujem Kozinčevi, da je odstopila od tožbe.
faVESTILA I
EKSPRESNO OČISTI oblačila
Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5.
CENJENE STRANKE obveščam, da sem prevzel servis za vse ure znamke Insa v garancijskem roku. Josip Bočak, urar pri tržnici v Brežicah.
KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokot larstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — Šiška
ŠČETKE ZA LOSCILCE in za sesalce za prah obnavlja ščetar-stvo Armlč, Ljubljana, Tržaška 53.
O KOPITARNI - še
nič!
še vedno ni znano kam, oziroma s kom je odromala vsota 95.000 din, ki je od 14. na 15. julij izginila iz sev-niške KOPITARNE. Iz celjske uprave javne varnosti, ki raziskuje zadevo, so v torek, 29. julija, sporočili, da za zdaj še ne morejo postreči s kakšnimi novimi podatki in da izginotje denarja id
KOPITARNE ni zdaj nič bolj jasno kot takrat, ko so ga odkrili. Povedali pa so, da zadevo še nadalje raziskujejo.
Lačen vlomilec
34. julija popoldne je neznanec vlomil v hišo Maksimilijane Kralj na Seljski gori pri Mirni. Razbil je ku* hinjsko okno in prišel v sobo, kjer pa ga ni čakal obilen plen. Vzel je le nekaj denarja in hlebec kruha.
fini
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konleren-ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica m Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za Inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.350 Sdin) oz. 5 ameriških dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti 5 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-8 - NASLOV UREDNIŠTVA IN CIPRA-VE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo - Tiska CP »Delo« v Ljubljani