73. številka. Ljubljana, v ponedeljek 31. marca. XXIII. leto. 1890. Izhaja vsak dan ave*er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., tm pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., M jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 ki-, za jeden mesec 1 gld. to kr. Za pošiljanje na •.••m računa * po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah flt. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na uaročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI $AR0D" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. u P0l leta........6 „ 50 „ n četrt leta. ......3 „ 30 „ n jeden mesec....... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom ne računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vje leto ... .... 15 gld. — kr. • pol leta........8 „ — „ , Četrt leta........4 „ — „ . jcden mesec....... I „ 40 „ MT Naročuje se L.hko z vsakim dnevom, a h krutu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne ozi* ramo na dotično naročilo. >Jj/r+/vničtro „tilov. Naroda*'. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V Ljubljani, 31. marca. Včeraj dopoludne bil je redni občni zbor „Narodne Tiskarne" za letošnje leto. Predsednik upravnemu odboru dr. Ivan Tavčar je pričel zborovanje, pozdravljajoč došle delničarje in naglašujoč, da je „Narodna Tiskarna" v prešlem letu Še bolj okrepila se, kar bode razvidno iz natančnega let nega poročila. To poročilo je poda! odbornik Anton Knez in slove : Slavni zbor! Kakor vlansko leto, tako tudi letos odbor „Narodne Tiskarne" z ozirom na sklepne letne račune lahko poroča, da se gospodarsko stanje „Narodne Tiskarne" vztrajno boljša. Gotovo ne v iBti meri, kakor bi se lahko, ko bi vsaj vsi somišljeniki naši izprevideli, kako važno da je ugodno stanje „Narodne Tiskarne" za naše politično delovauje in ravnali se po tem. Pogled na dnevne liste drugih narodov kaže nam dovolj, koliko storiti bi nam bilo treba še za list, uzdrževau od natega zavoda, za „Slovenski Narod", da ga pouzdignemo na ono stopinjo, na kateri bi zadoščal povse časti interesom naroda našega. In če na drugej strani zopet vidimo, kako počasi se lazpečavujo literarna dela našij najboljših mož, ker manka urejene kolportaže, kako mnogo premalo izide novih literarnih del, posebno zabavne vsebine, ker ni založnikov, jasno mora biti vsakemu, da je neobhodno potrebna knjigarna, ustanovljena na podlagi zuhttv naprednega časa. Ker pa mi, žalibog, nemarno privatnih podjetuikov, ki bi mogli in hoteli stvari na ljubo kaj žrtvovati, mora to misel prej ali slej izvesti „Narodna Tiskarna"; ona je v to poklicana že po svojih pravilih. Dosedaj to ni bilo možno, gledati nam je bilo na pouzdigo tiskarne same. Sedaj pa, ko smo do segli to in tudi uredili gospodarstvene razmere, smemo nadalje zasledovati svojo nalogo, najprvo povišanje „Slov. Naroda". Ker bodemo o še itak govorili pri predlogu, katerega bodemo stavili denaŠnjemu zboru, omenjati nam je le še, predno preidemo k dejanskemu letnemu poročilu, da se t udi glede knjigarne vrše dogovori, pričakujemo, da z uspehom. Rodoljubov prosimo pa, da nas podpirajo tako glede priporočila tiskarne, kakor glede razširjanja „Slov. Naroda", ker le na ta način se zgodi^ da se uresniči oni lepi namen, ki so ga imeli že i.red tolikimi leti ustanovitelji našega društva, da bodo precejšnje, s pozi tvovaluim domoljubjem uplačane svote, rodile že zdavna pričakovaui sad. Glede odbora Bamega nam je poročati, da je v osmih rednih sejah reševal tekoče reči, razen tega pa imel še več posvetovanj, o katerih se ni sestavljal zapisnik. Tekom leta izstopil je iz odbora gospod dr. Josip Vošnjak iu na mesto njega uam bode danes volitev drugega člana v upravni odbor. Skontracija društvene blagajuice vršila se je preteklo leto dne G. oktobru; odbor je našel, da se gotovina kakor tudi vrednostne listine ujemajo s knjigami. — Pregledovalni odbor je sklepom bilance pregledal društvene knjige in predloženo bilanci in našel, da se popolnoma ujema s stavki glavnih in pomožnih knjig. Tiskarna imela je vlani razen stalnega dela, to je »Slov Naroda", „Slovanakega Sveta", „Brusa" in „Ljubljati8kega Zvona", ter večiih naročil za „Slov. Matico", deželni odbor, „Dramatično društvo", banko „Slavijo", slovenske [posojilnice, društvo „Sokol", založnih knjig („Koledar", „Pesma-rica", „ L\trteiwesen der Slaven in Boh men" in „Srbske narodne pesmi"), še preko HJOO manjših naročil. V svoji založbi tiskala je tudi še 8. in 9. zvezek „Jurčičevih zbranih spisov" in I. zvezek „Zbirke zakonov", namreč „Kazenski zakon". Osobje, katero je vse to delo zvrševalo, pomnožilo se je mimo vlanskega leta za G osob in dajala je „ Narodna Tiskarna" zaslužka ter dela 40 osobam, ki se razdeljujejo po svojem poslu v: 1 upravitelja, 1 tehničnega vodjo, 1 knjigovodjo, 2 korektorja, 2 strojevodji, IG stavcev, 8 učencev in 9 deklet in hlapcev. Denarni promet društva v letu 1889 znaša skupno 72.00G gld. 9 kr,, torej za 4011 gld. 16 kr. več, nego vlanako leto. vKonec prih.) Iredentizem. Pod tem naslovom ima Zagrebški „Obzor" vse pozornosti vreden članek, ki slove: „Ruggero Bonghi prišteva se najzmeruejim elementom Italije. Iz stare konservativne šole, ki je toliko pripomogla k današnjemu položaju Italije in katera je Italiji dala toliko zaslužnih mož, kakor so bili Sella, Minghetti, Lauza, Visconti Veuosta in drugi — je Bougbi, more se reči, jedini, ki se odlikuje in deluje v starem dubu, pod starim praporom. Mož, priljubljen na dvoru, učitelj kraljice v zgodovini in v grškem jeziku, veuder ni preveč populareu, a sploh spoštuje se njegov talent, omika njegova, katera obseza mnogovrstna stroke ljudskega znanja, on je tudi v najboljših odnošajih s plemstvom uma in duha, ne sarno v Italiji, ampak tudi izven Italije. Bonghi je predsednik znamenitemu časnikarskemu društvu v Rimu, a dasi večina povsem ni njegovih nazorov, sme se vender trditi, da je izmej naj plodovi tejih časnikarjev italijanskih. Ni ga vprašanja, katero se pojavlja v svetu, da bi Bongbi o njem ne govoril v člankih, kateri, ako se ne odlikujejo s posebno eleganco in lahkostjo sloga, LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) (Dalje.) VIII. Poglavje. Pugačov za Volgo. Občno puntanje. Pismo generala Stu-pišina. Namoravanje Jekaterine. Grof. P. Iv. Panin. Pomikanje vojak. Vzetje Penze. Smrt Vsevoložskega. Spor Dr-žavina z Bošnjakom. Vzetje Samtova. Pugačov pod Carinom. Smrt astronoma Lovica. Poraz Pugačova. Suvorov. Pugačov izročen gospodski. Razgovor njegov z grofom Paninom. Sodba Pugačova in njegovih soudeležuikov. Kazen pun-tarjev. Pugačov je bežal po kokšajski cesti na zamenljivih konjih s tremi sto jaickih in ileckih ka-zakov in nazadnje trčil na gozd. Harin, zaBledo-vavši ga celih trideset vrst, se je moral ustaviti. Pugačov je prenočil v gozdu. Njegova rodbina je bila ž njim. Mej njegovimi tovariši nahajali sta se dve novi osebi: jeden izmej njih je bil mladi Pu-lavski, rodni brat slavnega konfederata. Bil je v Kazauu kot vojni ujetnik in iz sovraštva do Rusije pridružil se je tolpi Pugačova. Drugi je bil pastor reformatskega veroizpovedanja. Za kazanskega požara je bil pripeljan k Pugačovu; samozvanec ga je spoznal: nekdaj, ko je hodil v verigah po mestnih ulicah, dobival je Pugačov milostinjo od njega. Ubogi pastor je pričakoval smrti. Pugačov ga je vsprejel laskavo in ga imenoval polkovnikom. Pastor-polkovuik je bil posajen na baškirskega konja. Spremljal je pobeg Pugačova iu čez nekoliko dnij zaostal in se vrnil v Kazan. Pugačov je pohajal dva dni zdaj v jedno, zdaj v drugo strun, ogibaje se s tem za njim iz-poslanih goujačev Drubal njegova raztrosivši se, ropala je na vse strani. Beloborodo\ je bil ujet v okolici Kazana, bičan s knutom, potem odpeljan v Moskvo in snirtuo kaznovati. Dne 18. julija jo je najedenkrat ubral k Volgi na kokšajski brod in se s petimi sto mož boljše svoje vojske spravil na drugo stran. Prehod Pugačova je prouzroči! občno puntanje. Vsa zapadna stran Volge je ustala in se izdala saniozvancu. Graščinski kmetje so se spuntal«; ino- verci iu novokrščeni so začeli ubijati ruske duhovnike. Vojvode so bežali iz mest, plemenitaši z graščin ; druhal je lovila te in one in od povsodi pri-peljavala k Pugačovu, Pugačov je oznanil narodu prostost, iztrebljenje plemenitega roda, oproščenje orl davkov iu brezplačno razdajo soli. Šel je na Civiljsk, oropal mesto, obesil vojvodo, in razdelivši svojo tolpo na dva dela, poslal je jednega po niže-gorodski cesti, druzega pa po alatirski in presekal na ta način zvezo NiŽnjega s Kazanom. Nižegorodski gubernator generalni poročnik Stupišin je pisal knezu Volkouskeniu, da o:oda Kazana preti tudi Nižujemu in da ne stoji dober za Moskvo. Vsi oddelki, nahajajoči se v guberoijah Kazanski in Oren-burški so bili odpravlieni iu napočeni proti Pugačovu, Ščerbatov iz Bugulme, knez Golicin pa iz Meuzelinska, hitela sta v Kazan. Melin je šel čez Volgo in je dne 19. julija zapustil Svijažsk ; Man-surov ae jo iz Jaickega gorodka vzdignil proti Sizrani; Mufel je šel v Simbirsk ; Mihelson se je iz Ćeboksara napotil proti Arzamasu, da bi Pugačovu odrezal pot v Moskvo . . . Pa Pugačov ni več nameraval iti nad staro se vender odlikujejo po jedrnatosti misli j in kažejo Človeka, ki umeje misliti. V zadnji čas napisal je vrsto člankov glede sprave mej Italijo in Sveto Stolico. Kuko mu je možno, da se bavi s tolikimi in raznimi predmeti, to se ima pripisovati njegovi nenavadni marljivosti in nekakšni posebni metodi, po katerei ve upotrehljati najmanjše odlomke časa. Isti dan, ko se je razpravljalo o zakonu , ki ga je vrgel z ministerskega s.-deža, pisal je Bonghi na lltej mizi i 11 priredil za tisk prevod Platonov. To )e človek, ki je govoril v društvu „Dante Alighien" tuko, kakor smo včeraj na kratko omenili A kako j«' govoril ta človek, ki v razvrstitvi strank italijanskih zastopa skrajno desnico? Govoril je tako, kakor sicer govori Imbriani, ki zastopa skrajno levico. A kaj to pomeni ? To pomenja, da v Italiji o iredentizmu vs: jednako mislijo; bili na desnici, bili na levici, bili v središči, vsi smatrajo nekatere dežele v Avstriji neodreSenimi, kot dežele, do katerih ima Italija po narodnem pravu pravice. Možno je, da je v govoru jeden glede fraz oprezneji, nego drugi, a glede misli in čustva ni nobene razlike mej Bonghijem, Nicotero, Cavalotti jem, Imbriani-jem in kor se že imenujejo vsi ti italijanski državniki. Ni b mu dolgo let — ako se dobro spominjamo, v prvi polovici 1884. I, — v listu „Nuova Antologija" pisal je Brunialti, da so Dalmacija in Istra in Trst ovočje, katero bode Italija Utrgala: čakati jej je samo, da !»ode zrelo. Pri tem stanji stvaiij Bedaj ii3čemo povpraševali, v koliko ja modra in razborita politika, po katerej je Avstr.ja Italiji dobra zaveznica; a kar smemo vprašati iu kar nam je vprašali, to je : kc-liko je modra, koliko je razborita politiku, ki podpira italijanstvo v deželah, do katerih Italijani mislijo da imajo pravice. Dokler po šolah in uradih istrskih gospoduje jezik; doiiler se deželi na čelo stavljajo ljudje, ki se več ali manj strinjajo z zagovorniki italijanščine, dokler so preda* dni kom zbora imenuje mož, ki se z drugim ne odlikuje, nego z intoleranco in italijanskim strankarstvotn ; dokler se koketuje z italijanskim življem v Trstu, a se Hrvatom v^mestu in na deželi odrekajo najelementarneje pravice; dokler se vzdržuje Zaderska gimnazija, pravo ognjišče italijanske progagaude iu odlaša pohrvačanje uradov V Dalmaciji; dokler šktfje dalmatinski narodu italijanski govore — tako dolgo ima Italija pravico zmatrati kakor Istro tako tudi Dalmacijo italijanskima deželama. Kajti, dokler jih za italijanski deželi smatra Avstrija — ki bi imela interes, ne zmatrati jih — čemu bi jih takimi ne smatrala Italija? Bili so treuotki, ko se je moglo misliti, da Avstrija misli odsloviti politiko, katero je tirala. A kako V Z novo hibo, z — nemško politiko. Hoteli so italijanščino udušiti z novo nenaravno in absurdno agitacijo: nemško. Vso se hoče, vse se poskuša samo to ne, kar je naravno, kar je pravično in kar bi jedino bilo UBpešno. Istra in Dalmacija sta hrvatski deželi. Delujte po tej činjenici, po tej sveti, neovrgljivi resnici, potem ne bode iredentizma; ali, ko bi vender bil, ne bodete imeli razloga, da se ga bojite. Vi morete vzdigniti nasip proti vsaceinu navalu — zjedinivši Hrvatsko — a baš zaradi tega ne bodete ugodili onim, ki delujejo iredentizmu na korist. Ali se more kaj BO i šega mislili? In vender je tako. Mi se iredentizma ne bojimo, naj se karkoli dogodi, nihče ne bode ubil naše narodne zavesti, naše narodnosti in natega jezika. Mi ostanemo, kar smo, mi bodemo vedeli, kako se nam je braniti. A dobro naj pazijo oni, — proti katerim je ireden tisem naperjen, ker se je tudi zdravemu razumu hrvatskemu zazdelo, opozarjati „tretje" na pretečo pogibelj, govoriti za nje v puščavi". Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani, 31. marca. Delegaciji snideta se koncem maja v Budimpešti. Proračuni skupnih ministrstev se izdelu-j jo, a še neio končani. Posebno v vojnem minister-stvu je še mnogo dela. Končno se bode skupni budget določil še le v kooferencah, ki bodo proti koncu prihodnjega meseca. Sedaj se zatorej še ne more govoriti, koliko se bode izrednega kredita zahtevalo za vojsko. Ustavoverni veleposestniki na denlicni izročili so grofu T.iaffu spomenico, \ katerej so naznanili svoje želje glede spremembe deželnosborskega volilnega reda. Nemški veleposestniki delajo na vse t riplje, da bi se zanje volilni red Ugodno premenil. Čehi morajo v tej zadevi biti jako previdni, da ne omogočijo Nemcem v češkem deželnem zboru dobiti večine. Oe bodo ttstavoverni veleposestniki preveč zahtevali, ćehi najbolje store, da v deželnem zboru kar zavržejo vse ukrepe Dunajskih konferenc« Če Nemci neso s tem zadovoljni, kar so Že dosegli, se pa ni treba ozirati več na njihove želje. Zadnji čas se je od več strani] zatrjevalo, da odstopi tirolski nametnik baron Widmann, posebno konservativni listi so trdovratno širili to vest. „Tiroler Tagbiatt" pa sedal odločno zatrjuje, da namestnik še ostane. Da bi Odstopil, bile so torej le željo konservativcev. Vladi pa najbrž VVidman-novo delovanje ugaja, ker je v deželnem zboru napravil ravnotežje mej strankama, tako, da sedaj nobena ne more dosti pritiskati na vlado. Vitanje dr/ave. Odnošad mej Srbijo in Holgarijo se vedno hujšajo. V Sofiji mislijo, da Srbija išče uzroka, da bi začela vojno. Bolgarski oficijosni hsti pa tudi jako sovražno pišejo proti Srbiji in zatrjujejo, da se vojne ne boje. Kakor je zadnja srbska bolgarska vojna popolnoma dovršila zjedinjenje obeh Bolgarij, ravno tako nova vojna utegne Bolgarom prinesti nezavisnost in povekšanje ozemlja, ker sedaj ne bode nobenega Khevenhiillerja, da bi se potegnil za Sibe — Morebiti se bode pa ta bojevitost pozneje malo ohladila. Na Krofi je že buknil uftavek. Blizn Sphakije bili so boji mej vojaki in ustajniki. Na obeh straneh je bilo več mrtvih. Kristijanske ženske in otroci so deloma pobegnili na ladijah na Grško. Ta ustaja se je že dolgo pripravljala in se utegne razširiti, če jo Turčija kmalu ne zatre. Ustaše podpira gotovo na skrivnem tudi Grška. Če bi ustaši začeli zmagovati, se bode najbrž jelo puntati grško prebivalstvo tudi v druzih turških pokrajinah. Mej narodna konferenci* za varstvo delavcev je končana. V zadnjej seji je minister pl. Berlepsch v daljšem govoru razkladal uspehe konference. Mejnarodni dogovori se neso sklenili, pa konferenca jo izrekla svoja mnenja in želje in tako storila podlago za varstvo delavcev. Če tudi je delo bilo težavno, vender se je doseglo sporaz-umljenje. Končno se jo zahvalil v imenu cesarjevem vsem članom za njihovo sodelovanje. Angleški odposlanec Gorst 83 je zahvaljeval cesarju, da je stolico. Okrožen od povsodi z državnimi vojskami, se ni zanašal na soudeležence svoje in je že mislil na svojo rešitev. Namen njegov je bil pobrisati jo v Kuban ali pa Perzijo. Glavni puntarjiso že imeli pred očmi konec dela, ki so je začeli in so že ba-rantali za glavo svojega predvoditelja! Peifilev je v imenu vseh krivih kazakov poslal tajno v Petro-grad pooblaščenca s ponudbo izdaje samozvanca. Oblastvo, katero so že zadnjič preslepili, mu je malo v* rovalo, pa se je vender spustilo v pogajanje ž nj m Pugačov je bežal, pa beg njegov je bil podoben napadu. Nikdar neso bili uspehi njegovi strašueji, nikdar ni punt razsajal s tako silo. Puntanje je šlo iz vasi v vas, od provincije v provincijo. Dovolj je bilo dveb ali treh vragov samo, da so se prikazali, so že spuntali cele okraje. Sestavile so se posamične tolpe grabežev in puntarjev in vsaka je imela mej sabo svojega Pugačova . . . Te žalostne vesti napravile so v Peterburgu globok utip iu omračile radost, ki je nastala vsled skončanja turške vojue in sklepanja slavnega Kučuk-Kajnardžiskega miru. Carica nezadovoljna s počasnostjo kneza Ščerbatova je še v početku julija skle-nila tdpoklicati ga in izročiti glavno načelništvo nad vojsko knezu Golicinu. Kurir, ki je šel s tem ukazom, je bil ustavljen v Nižnem-Novem gorodu ker je cesta bila nevarna. Ko je pa go-sudarinja zvedela o v/etji Kazana in o prenesenji punta za Volgo, takrat je že mislila sama iti v kraj, kjer se je usiljevala beda in opasnost, in oHt'bno voditi vojsko. Grofu Nikiti Ivanoviču Paninu se je posrečilo odvrniti jo od tega nameravaira. Carica ni vedela, komu izročiti rešitev očetnjave. Ta čas se je velmož, odstranjen od dvora in kakor JJibikov bivši v nemilosti, grof Pet^r IvanoviČ Pa nin sam ponudil prevzeti hrabro delo, katerega ni dovršil njegov prednik. Jekaterina je s priznanjem razvidela udnnost blagorndnega svojega podanika in grof Panin je tačas, ko se je oboroživši svoje kmete in služabnike, pripravljal, iti proti Pugačovu, prejel v svoji vasi povelje prevzeti glavno načelništvo nad gubernijami, kjer je razsajal punt, in nad vojskami, tja poslanimi. Tako je šel premago valeč Bendera v vojsko proti navadnemu kazaku, ki je pred štirimi leti nepoznan služil v vrstah vojske izročene načelništvu njegovemu. (Dalje prih.) sklical konferenco — Francoski odposlanec Dela-haye je bil v konferenci prečital spomenico o zgodovinskem položaji delavcev. Drugi francoski odpo-slanci so pa izjavili, da bo ro le njegovi osobni nazori. Na zahtevanje knezoskrfa Koppa se je vender socialistična spomenica priložila zapisniku. — Pri banketu, ki ga je priredila vlada nemška odposlancem, je bilo vec napitnic. Najpomenljivejša je bila napitnica nadškofa Koppa fraucoskemu odposlancu Simonu, v katerej je škof nagtaial, da Jules Simon neprestano «leluje sa blagor ub)žnej^ega prebivalstva. Odbor angleškega mirovnega društva je bil poslal konferenci za varstvo delavcev v Berolinu spomenico, da bi preiskovala škodljive uplive velikih vojsk v Evropi za delavce in priporočala razoroženje. Konferenca [»a toenda te spomenice ni vzela v pretres. Kaciga uspeha od te apo-mene« ni bilo pričakovati, ker sedanji evropski položaj ni ugoden za razoroženje. Vlada l»raxilij»«ka je izdala dekret, da se cesarju don Pedru izplača za posestva njegova v Braziliji 250 000 frankov in pa z dne 1. aprila počeni! vsak mesec 75 000 frankov pokojnine. Menda hoče s tem vlada potolažiti cesarsko stranko v Braziliji, ki je precej močna. Začasna vlada ne stoji nič posebno trdno. Civilno prebivalstvo ne mara zanjo, vojaki se jej pa že tudi začenjajo ustavljati. Domače stvari. — (Shod ali ne shod?) čujemo, da se jutranji dan snidejo slovenski državni in deželni poslanci, kolikor jih je v Ljubljani, v posvetovanje, bode li naj po praznikih poslanski shod. Govora je bilo že mnogo o tem shodu, ki je bil preložen na velikonočne dni, in vsakdo je pričakoval, da se te dni razglasi obširen program za zborovanje. Namesto tega pa moramo javljati, da shod niti gotov ni; ker je baje „contra" tako močan, kakor „pro". — (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v torek 1. dan aprila letos ob G. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila predsedstva. 2. Finančnega odseka poročilo, a) o pozivu vis. c. kr. vlade, pod katerimi pogoji bi za slučaj mobilizacije mestua občina prepustila vojnemu erarju šolski poslopji na Cojzovi cesti in v Poljskih ulicah in pa nekatere druge šolske prostore; b) o škontrovai ji mestne blagajnice dne 27- decembra 1889 leta; c) o vseučilifinika Josipa Man-tuanija prošnji za podporo v svrho nabiranja gradiva životopisa glasbenika Jakoba Galla; č) o mestnega ujetničarja prošnji za nagrado. 3. Vodovodnega odseka poročilo a) o določilih /a dobivanje vode iz mestnega vodovoda; b) o ceniku za oddajo vode iz mestnega vodovoda; c) o pravilniku za iz-gotavljanje vodovodnih naprav po hišah; c) o predlogu, da je v Zvezdi narediti vodomet. 4. Šolskega odseka poročilo a) o podelitvi jedne cesar Fran« Josipove jubilejne ustanove za obiskovalce c. kr. obrtnih strokovuih šol; b) o vodstva I. mestne deške ljudske Šole prošnji za izredni prispevek za učila in knjižnico: c) o prošnji šolskega sluge Ivana Skubeta za prvo petletnico; Č) o mestnih ljudskih šol računih glede dotacij pro 1888/89; d) o računih glede dotacij c. kr. velike realke in priklop-Ijene ji modelirske šole za 1889 leto. — (Slavua posojilnica na Vrhniki) poslala je trideset goldinarjev »podpornemu društvu za slovenske viaokošolce na Dunaji. Ista posojilnica je lansko leto darovala petdeset goldinarjev. Slava ji! Dalje so istemu društvu darovali: Vč. gosp. Martin Meško, župnik Kapelski, pet goldinarjev; vč. gosp. Jurij Bezenšek, župnik Čadrainski, dva goldinarja in gosp. Anton Koželj, odgojitelj na Dunaji, ki je lansko leto društvu pristopil kot ustanovnik, dva goldinarja. — Srčna bodi hvala vsem ! — (Trstenjakov večer.) Ne vemo, ali je bilo krasno vreme uzrok, ali konec cvetnega tedna sploh takim večerom ni več ugoden, faktum je, da „Trstenjakov večer" ni bil tako obiskan, kakor bi se smelo po vsej pravici pričakovati in kakor bi se spodobilo spominu velmoža Davorina Trstenjaka. Ako bi tudi hoteli deloma uvažati omenjene izgovore in še nekatere druge, bi se vender popolnoma ne iznebili prepričanja, da je bilo pri tem tudi dokaj narodne indolence. Predsednik „Pisateljskemu društvu" g. dr. V o šn jak poprijel je prvi besedo, na kratko obrisal Trstenjakove zaslug e in potem pozval občinstvo, da v znak pijetete in izrednega spoštovanja do slavnega pokojnika ustane s sedežev. (Vse občinstvo ustane in zakliče „Slava Trstenjaku".) Glavni govor govoril jo g. dr. Danilo Maj ar on. Gospod govornik slikal nam je v lepih besedah pokojnega Davorina kot človeka in pisatelja tako pristno in duhovito, da smemo brez vsega pretiranja trditi, da je bil ta govor izmej najboljših, kar smo jih pri jednscih prilikah čuli. Občinstvo je govor vsprejelo s posebnim priznanjem. Gosp. prof. S. Rutar z je zgodovinsko objektivnega stališča ocenjeval delovanje Trstenjakovo in povedal več zanimivih podrobnostij. Tudi njegov govor bil je z odobravanjem vsprejet. Čitalnični pevci peli so več prav krepkih zborov, naposled pa je g. dr. Vošnjak s primernimi besedami zaključil večer. — (Slovensko gledališče) bilo je včeraj zopet slabo obiskano, predstava pa je bila izborna. Igrokaz „Alfom*, ki ga je po francoskem izvirniku prevel Fr. Schmidt ima sicer jako kočljivo snov, ki se ne ujema z našimi socijainimi in rod-biuskimi nazori, vender pa koncem igre nadvlada dramatična prav ca, da ne pos!ušalci spoprijaznijo z uprav francoskim dejanjem. Gospodi na Nigri-nova, kateri jo občinstvo poklondo lep šopek in darilo, predstavljala je gospe Guichardove jezičnost skoro virtuozno. Gospa BorštnikZvonarjeva (KavinoTide) bila je izvrstna, kakor vselei, gospodična Slavčeva pa je tudi popolnoma prijala občinstvu, katero jo je odlikovalo z lepim šopkom. Izmej moških Bil bil je seveda v prvi vrsti g. Borštuik, ki je pomorskega kapitana Montaiglina pogodil do najfinejše poteze, isto tako je gosp. Danilo (Oetave) zelo^dopadal Gg. Sršen in Slavko imela sta le mali ulogi, a izvršila sta jih v popolno zado-voljnost. — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) ima v sredo, dne 2. t. m., svoj shod v hotelu „pri Slonu". Na duevnem redu je razen drugega raz govor o pravnih vprašanjih, zasta\Ijenih v 3. številki letošnjega „Slov. Pavniku". Začetek ob 1/ uri. Na ta shod uljudno vabi odbor. — (Velika javna telovadba.) Kakor smo že poročali, priredi „Ljubljanski Sokol" na velikonočni pondeljek, to je dne 7. aprila t. 1. zvečer v deželni redutni dvorani, „veliko javno telovadbo." Mnogovrstni program obsezal bode sledeče točke: 1. a) Redne vaje druge vrste in redne in proste vaje tretje vrste na drogu — izvršuje celo telovadno osobje „Sokola." b) redne in proste vaje četrte vrste na drogu — izvršujejo predtelovadci „Sokola" 2. Skupine na drogu izvršujeta predtelovadca '„So kola, brata Met. Benčan in Iv. Vernik. 8. Redne in proste vaje na bradlji četrte vrste — izvršujejo predtelovadci „Sokola." 4. Nastop japaneških glu mačev s svojimi nedosegljivimi vajami. 5. Skupine akrobatov na bradlji, izvršuje dvojica, četvorica in petorica telovadcev „Sokola" v akrobatski obleki 6. Babilonski stolp — 8 metrov visok — velika skupina, izvršuje 30 telovadcev „Sokola" deloma v akrobatski obleki. Sestavil brat Benčan. Sedež I. vrste v parterji 80 kr., II. vrste 50 kr., sedež na galeriji 50 kr. Ustopnina za parter in galerijo 30 kr. Sedeži se dobivajo vsaki dan v prodajalnici g. Miroslava Sossa in pri čitalničnim kustosu (trafika) in na dan predstave zvečer pri blagajnici. Blagajnica se odpre ob polu 7. uri. Začetek ob polu 8 uri zvečer. Pri predstavi svira vojaška godba domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. — (Smrtna kosa.) Dne 27. marca t je vsled srčne kapi naglo umrl g. Andrej Rotner, nadučitelj in veliki posestnik v Vuzenici ob kor. železnici na Štajerskem. Pokojnik bil je še komaj v 45. letu; vedno je bil zdrav in krepek, ter živel v zelo ugodnih razmerah. Zapustil je ženo in troje otrok, ki prerano smrt dobrega očeta zelo obžalujejo. Naj v miru počiva! — (Bolniško in p od p orno društvo po močni b uradnikov.) Zaradi prepičle udeležbe dne 22. t. m. vršil so tode prekoredni občni zbor «1 n e 3. a p r i 1 a t. I. v prostorih Mikuževe krčme, Kolodvorske ulice št. 3. Zaradi važni; točke dnevnega reda (prenaredba društvenih pravil) je želeti, naj bi se vsi tukajšnji udje udeležili tega zborovanja. — (K orni poveljnik F. Z. M. vojvoda AViir temherg) bival je v soboto v Ljubljani in nadzoroval šolo za jednoletne prostovoljce, kakor tudi šolo za podčastnike. V nedeljo z brzovlakom vrnil se je v Gradec. Te dni pride nenerslni nadzornik pehote F. Z. M. Konig v Ljubljano, da ogleda domači pešpolk. -- (Občni zbor) „Kranjskoga obrtnega društva" vršil se je v soboto zvečer pod predsedstvom gosp. Mat. Kune-a. Vladni zastopnik bil .e magistratni tajnik g. Sesek. Predsednik konste- tuje sklepčnost in otvori zborovanje naglašujoč, da smo se danes zbrali le vsled tega, da volimo novi odbor in predsednika. Večletni predsednik goBpod Anton Klein odložil je vsled preobilega posla to častno mesto. Gospod M. Kune naglasa, da je gospod Klein vestno in kolikor mu moč vedno potezal se za pravice obrtnikov ter mnogokrat pripomogel, da je bila ta ali ona zadeva rešena obrtništvu na korist. Vsled tega predlaga, da ne v dokaz hvaležnosti navzoči dvignejo raz sedeže. Se zgodi. — Pri volitvi bili so izbrani v odbor go-Bpodje: Albin Achtschin, ključarski mojster; Matija Kune, krojaški mojster; Ivan Fdderl, pek in posestnik ; Filip Supančič, podjetnik in stavbimki mojster; Dragotin Hribar, vodja tiskarue; Avgust Drelse, tovarnar; J. Gerber, knjigovez; Ferdinand Schlegl, kovaški mojster; Karol Binder, mizarski mojster; Vincenc Hansel, mizarski mojster; Fran Dežman, knjigovez; Srečko Totnan, kamnosek; Jernej Žitnik, čevljarski mojster; Rudolf ICirbi ch, sladčicar in Ivan Počivavnik, mesar. — Izvoljeni so volitev vsprejeli. — Pri posameznih nasvetih predlaga gospod Jernej Žitnik, da si društvo omisli sobo, v kateri bi odbor pretresaval svoje za deve mirno in brez motenja družili, kar dosedaj ni bilo moč, ko je moralo društvo po gostilnah imeti razgovore. Govorili so o tem še društvrniki Ćamernik, Hribar, Schlegel iu Torrnn. Zbor je priznal to kot nujno in pooblastil odbor, naj stori potrebno. Gospod Drelse ponudi brezplačno svojo pisarnično sobo v tovarni na razpolago, kar se z odobravanjem vsprejme na znanje. Končno poprime befiedo predsednik zbora, ter pojasnuje, zakaj vlada mej obrtništvom tolika nebrižno>t. Uvidevajo namreč čedalje bob, da se zakoni, kateri jih obremenijo, mnogo točneji izvršujejo, nego oni, ki imajo varovati njih koristi. Izpeljava obrtnega zakona posebno bila je taka, da ima obrtništvo danes manj pravic, nego j h je imelo preje. Obrnili ho se zategadel avstrijski obrtniki brez razlike narodnosti na presvetlega ce*itria s prošnjo za varstvo njihovega obstanka. — Prošnjo, katero je tudi v Ljubljani po posredovanji obrtnega društva podpisalo nad 1000 obrtnikov [»a ni bilo megnče oddati doslej na Najvišjem mestu, ter je radi tega državni poslanec Kreuzig inreroeloval. — Tukaj ustavi vladni komisar govornika tef pravi, da ne dopusti, da bi se v debato upb-tala naj\išja osoba v državi. — G. predsednik odgovori, da Bi ni svest, da hi bil to storil, a hoče «« vse jedno obrniti k drugim točkam. Na tu poprime besedo gOBp. Ivan Fbderl, ter izraža obžalovanje, da se krati svo bod na beseda v društvu, čegur člani so vedno lojalni državljani in davkoplačevalci. Gosp. komisar na to zapreti razpust zbora, vsled česar predsednik g. Foderlu odtegne besedo. — Predsednik na to opomni, da mora prav obžalovati slučaj, kakeršnega dosedaj v obrtnem društvu še ni bilo; kajti naše vsekdar lojalne razprave, ki merijo le na to, da se naj izvršijo tudi varstveni zakoni za obrtništvo, — dosedaj še niso bile zabranjene — ter zaključi zborovanje. — Precej na to vršila se je konstitualna seja gospodarskega sveta. Razdelili so si odborniki delo mej seboj sledeče: Filip Supančič, predsednik; Avgust Drelse, podpredsednik; Rudolf Kirbisch, blagajnik; Matija Kune, tajnik; Dragotin Hribar, zapisnikar. Ves odbor pa se ie razdelil ponebe Bt) v tri strokovne skupine. — Odbor sklenil je tudi, da se poklone po deputaciji gospodu deželnemu predsedniku baronu Winklerju. Na to bila je seja zaključena. — (Stavbinska podjetnost.) K sobotni notici pod tem naslovom nam je dodati, da se bode, kakor smo izvedeli iz popoloma zanesljivega vira, velika bra m bovška vojašnica v kratkem začela graditi. — (V Vodmatski tovarni za sukno) odpovedali so vsem 70 delavcem službo na Šest tednov. Kaj je temu uzrok, se za gotovo ne ve, kakor tudi ne vemo, ali se je delo le začasno ustavilo, ali pa zato, da se postavi motor, ker se bode moral odstraniti jez. — (Prepodeni tatovi.) V soboto v noči proti 12. uri, so bili tatovi Že odprli vrata proda-jalnice suhega svinjskega mesa v Židovskih ulicah št. 5. A začuvši korake prišedšega učitelja na ci-trab, so jo podihali, ne da bi se bili za praznike 8 svinjenino preskrbeli. — (Z Vrhnike:) Pri tukajšnji sodniji je bil v petek dne 28. marca nemčurski kolesar Andretto iz Ljubljane radi prestopka proti varnosti tujega blaga in življenja na 6 dnij zapora, eventuvalno 30 gold. globe obsojen. — Dejanje se je vršilo naslednje: v nedeljo po rani maši se pridrvi Andretto na kolesu pred župnijsko cerkev, se drinja mej množico iz cerkve prihajajočo, in drvi pred njo po trgu. Pred neko hišo v sredi trga laje mali psiček za njim in skače zavrtečim se kolesom. Junak Andretto se ustavi in ustreli dvakrat iz revolverja proti knžetu, katero jo je sicer srečno odneslo, a le malo je manjkalo, da ni malega poleg stoječega otroka zadel. — (Redka svečanost) bode 1. aprila t. 1. v Gradci. Pri 47. pešpolku služi namreč istega dne že -40 let c. in kr. narednik Matija Dobni k, rojen pri Slovenjem Gradci. Bil je največ shaibeni, a zadnjih deset let je računski narednik. Vedno je zdrav in še krepek. V spomin dO-letniee mu priredi r-astništvo polkovo zabavni večer, h kateremu so povabljeni vsi sedanji in bivši njegovi vojni tovariši. — (Ogenj.) Poroča se nam iz B o t o v n i ce današnjega dne: Po noči danes okolu lP/i ure je bila na jedenkrat v p'amenu streha biše našega župana g. Jo«. Vrbiča v Bistri. Kako je nastal Ogenj, ni dognano, a bržkone je delj časa tlelo pod ptr«'ho, pred no je prišlo do plamena Gani Ino društvo Borovniško, k teremu je gospod Vrbič sam načelnik prihitelo je takoj v Bistro, tako tudi gc» silno društvo iz Verda, iu toliko se je storilo, da ogenj ni prišel v notranje prostore. Pogorelo je samo BtreSje, a škoda je vender velika, ker je bilo pod streho spravljenega mnogo sule-ga mesa. — Posebno pohvalo je izreči goap. Žitniku, Koširju in Lebezu za vstrajui in spretni razpor pri gašenju. — (Iz Trbiža.) Pretekli ponedeljek našli So v gozdu blizu Trbiža truplo Antona Jaučiča, prostaka v 7. lovskem batdlijonu. Mes« ca novembra uštd je bil s tovarišem, katerega so pa bili kmalu u eli, od batalijona in «e skrival okolu. Strah pred kaznijo ii: menda tudi drugi nagibi pripravili 80 ga, da se je, kskor se je dognal«), v gozdu obesil in visel par mesecev. — (Učiteljsko društvo Ormoškega okraja) zborovalo bode v Ormoži dne 8. aprila t. L ob 1/a 11. uri predpoldan. Takrat bode predaval g. Fran Vabič, učitelj Runečki o Bebeloreji in se bode sestavil godbeni društveni klub, kateremu bode isti kapelnik. — (Vabilo) k seji občnega zbora okrajne posojilnice v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Poročilo nadzorništva o računu za leto 1889. 2. Izločitev udov. 8, Volitev mičelništ.va. 4. Volitev nadzorništva. 5, Volitev cenilne komisije. 6. Razni predlogi. Seja je na belo nedeljo, to jo 13. aprila t. 1. v šolskem poslopji v Ljutomeru in se začenja ob 8. uri predpoldnem. — (Služba okrožnega zdravnika) v Ilirski B strici z letno plačo 700 gld. je izpraznjena. Prošnje za to službo, uložiti je do 20. aprila 1800. pri deželnem odboru. Telegrami ,,Slovenskemu zarodu": Dunaj 31. marca. Cesar imenoval nii-nisterskega predsednika Taattea kancelarjem Leopoldov ega reda. Dunaj 31. marca. Danes začeli so deloma strajkovati zidarji in kamnoseški pomagači. Manjše gruče strajkujočih delavcev razgrnila je policija. Tri delavce so /aprli, ker so delujoče tovariše pregovarjali, da bi delo ustavili. Novi York 29. marca. Vsa dolina ob reki Ohio vsled viharja opustošena. Vihar pričel ob 8. uri zvečer in trajal do jutra. Več železničnih vlakov spihal je v reko. Tudi mesto Metropolis je opustošeno, več sto ljudij je poginilo. Vsega vktipe je ubitih okolu tisoč ljudij. Razne vesti * (Ženski kapetan.) Pred nekaterimi dnevi umrla je, kakor se poroča v Londonskih listih dve inosemdesetletna Mis Hana Millac, katera je 3 leta kapetanovala na dvojadrenici „Clitus." Ta posel prevzela je od starejše svoje sestre. Njen oče bil je kupec, živeč v dobrih razmerah. Toda pri nje-govej smrti bilo je vse zadolženo in jedina lastnina bila je ladija „Clitus," zložena od lesa razrušene vojne ladije. Ta sestra splačala je ves dolg, in vozila 30 let mej Irskim in Škotskim. Pri svojej smrti oddala je ta posel mlajši sestri Hani. * (Svojo ženo prodal.) Za 82 dolarjev je v Milneville v Pennsvlvaniji živeč Oger prodal svojo ženo s kravo vred na javni dražbi. 82 dolarjev bila je namreč največja svota, katera se je ponudila. Trajni *«lri»viliil vwp«*b. VeaJkeffTM pa hrbtu in mlili ter bole<-in<- v členkih vsp< '-,;;»> usdravj in ./,u-D.je z Muli nviiu ,, F r an c o s k i m žganju in in solju". Cena itekleaici BO kr. Vsak dan razpošilja po poštiwm po vaetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvor. založnik na Dunaji, Tuchlaubeu 9. V lekarnah po delali zalite1,aj se izivcuu Muli .n preparat z njegovo varstveno tnatnko in podpisom - •"> • l "„umnim w M tO 11 M V*«) lolo j£l0: /;> pol l4'l» vid, 9.SO; /a ««tH lila gld. I.l>>. i 3» r- Zalivala. V akadeniičneui letu 1889/90. blagovolili so dalje darovati „ Pod p i ra 1 n i zalogi slovenskih vseučilišč uikov v Gradci": Gosp. Ivan Murnik, ce». svetnik itd. v Ljubljani . 10 gld. „ Jakub R. Hočevar, mag. pharui. in tigovec, začasno na l'tuji..........5 „ _ Flurijan Kleino, e. kr. gimnazijski profesor in župnik v pok. v Mana Schuiolln ... 5 „ „ Josip Lendovšek, c. kr. gimnazijski profesor v Beljaku...........6 „ „ Jakob Marzidovšek, c. kr. vojaški duhovnik v Gorici.............5 „ „ Fran S;d. 1'ire, ravnatelj giiun. konvikta v Št. Pavlu............. 5 , „ dr. Josip Muršee, dež. profesor v pok. iu konzistorijalni svetnik v Gradci.....8 „ „ Valentin Kumar, c. kr. vad. učitelj v Gorici 2 „ Za te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpiralne zaloge slovenskih vscučiliščuikov v Gradci" plemenitim dar teljem v imenu revnih in podpore l rednih vsi'ii il Vinkov slovenskih najtoplejšo svojo zahvalo. V Gradci, dno 99. suSca 1890. "Dr. O-regforij ISrelc, vseučilišču profesor in zastopnik ukademičnega senata, predsednik in blagajnik. IBog-oxM.il Klrelc, caiul. iur., tajnik. Loterij ne h re« k v 29. marca. Na Dunaji: 8o, 43, 20, 51. V Gradci: 75, 62, IG, 61, 59. 29. marca. Pri Maliel > Dr. Eppinger, Kraus, Dachler, lieiss z Dunaju. — Cos ti iz Trata. — Kunterič iz Kostanjevice. Lbwy iz Humpulca. — baron Simaiuga h Gorice. — Plan-tan iz Celovcu. — Laurič z Rakeka. Pri Južnem kolodvora: Cibu'ek iz Gorice. — Weninger iz Trsta — Florjančič z Dvora. — VVatzin, Kun-duš iz Pontehe. Pri Itiit arsltvm dvoru : Kleinlcrhner It Douižal. t1 m ril »o v IJ ubija nI : 30. marca: Jovana Jemc, hišnega posestnika hči, 23 let, Tržaška reita št. 14, za jetiko. 31. marca: Ivan Wauderschmidt, realec, 15 let, Dunajska cesta it. 23. za kapjo na mozga- ih. — Karolina Lunder, uradnega sluge hči, 17 mesecev, sv. Petra cesta št. 37, za jetiko. V delala*J bolnici: 2H. marca : Ivan Pavlin, jrostač 70 let, za plučnico. 29 marca: Matija Iv>ši-", delavec, 42 let, za plučnico. Marija Gantar, delavka, .'I--' let, za katarom v črevih Tržne <•* »Il«k \ ^jiiMjii dne 29. marca t. 1. /I. kr Ki. kr Pšenica, hktl. . 7 — Speb povojen, kgr — H8 I Rež, : BO Surovo omelo, „ — 9.^ Ječmen, • * • 5 13 Jajce, jedno : . , . 2 0 '08, V * 4 - Mleko, liter .... 9 Ajda, II B 16 Goveje rue«o, kurr. «0 Pi obO, • * . * 4 **3 Telečje „ „ — BO i Koruza, r> — Svinjsko „ „ — 6'»; 1 Krompir • • • * 391 Koštnmovo „ „ — 38 Leča, Grah, ti • • • p. - Pišanec...... — 86) • * 10 - Golob...... — 98 Fižol, t • • • H - Seno, 100 kilo . . . 9 or> > Maslo, kgr. . 1 LC Slama, „ „ . . . 9 98 Vlast, - 68 Drva trda, 4 □u.etr 6 80 1 Speh frišen „ - 5" „ mehka, 4 4 90 Meteorologično poročilo. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi M«-Nebo klina V ; mm. 1 se 2 a i 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer __ 740 9 mm. • 3'i o mm. 737 0 mm. __ P 4" C 20*8' 0 13 6* C ih bvz. ■t. vzh. it zah. jas. jas. jas. 0( Omm. __1 x 0 1— ■X a 0 s-j 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 7370 mm. 786*8 mm. 734*8 mm. 6 8° C 22-8° C 13 2° C hI. vzh. si. zah. bresv. jae. ja.. OUOmni. nad Srednja temperatura -|- 130" iu 14-3', za 12 normalom. VIZITNICE priporoča v Ljubljani. *K* *K* »m* • m * •JJf• *K* ♦m* *wL* Štev. 6749. IV. 659 77. C- kr. za mesto del. okr. sodišče v Ljubljani naznanja, da se je na prošnjo dedičev Josipa Rebola, zastopanih po kura-torji g. Emilu Gutmanu v Ljubljani in pooblaščenci g. dr. Papeži v Ljubljani dovolila prostovoljna dražba gozdnega lesa parcele št. 376, zemlj. ulož. št. 37, davčne občine Gameljne, ki meri 16 oral in 474 □ sežnjev, v kolikor sestoji iz smrek, borovcev in jelk, debelih 10 palcev jeden meter nad zemljo, ter se je določil dražbeni dan Sil. aprila l&*>o in, če potreba, na sledeče dneve, vselej dopoludne od 10.—12. ure in popoludne od 3.—5. ure na lici mesta parcele št. 376 v Gornjih Gameljnah. Dražbeni pogoji, po katerih mora vsak dražbenik pred ponudbo uložiti pri dražbenem poverjeniku 300 gld. varščine, morejo se ogledati pri tukajšnjem sodišči, potem pri g. Emilu Gutman-u, c. kr. pristavu c. kr. finančne prokurature v Ljubljani, in v pisarni gospoda dr. Papeža v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. marca 1890. (358 9) 1:1! /} »D -;n -n - n .n. nf n _ n Ci^Jfrl^^^ St. 9211 1. 1889. JDia^aos^s- "borza, dnć 31. marca t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — «iati.s Papirna renta.....gld. ->rr.r> — gld. 87f>"> Srebrna reuta.....„ 1 — , 87 Zlata renta......B lltfrtO — „ 110-15 ft°/0 marčna renta .... „ 10225 — „ |fff86 Akcijo narodne banke . . n 93.1 — n i*3" Kreditne aketje.....„ tO'*— — „ 909*90 London........„ l!t ">5 — „ i: Srebro........„ —*— „ —•-- Napol.........„ 'J-l*.';, — „ 45«/, C. kr. ctkini......a .vK4 — „ .63 Nemške marke.....„ 88*70 — „ 88 60 4°/0 državne srečke iz I. 1854 25'- «ld. 132 gld. 99 kr. Državne srečke iz 1. 1HH4 100 , 177 96 „ Ogetska zlata roata 4°/0....... 101 n — n Ogerska papirna renta 5°/0...... 9H n — „ Dunavu ick, srečke 5°/0 . . . 100 »fld. 120 „ fto , Z ml j. obč. avstr. 4'/t /„ zlati zast. listi . . 11<> , 75 , Kreditne sr.ičke ...... 100 frld. lHr. , 7:> „ Rndolib- c nr.-čk«..... 10 , 90 h B . Akcije auglo-a\ str. banke . . ! .'0 150 „ 76 „ Trauiinway društ. velj. 170 (fld. a. v.. . . n — „ V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Blodne duše. Boman. Češki spisal Viicrdav lleueti.TreblzNky. Preložil Ivun Clornlk. Mala Hu, 523 strauij. Cena 70 kr., po pošti HO kr. Dečko 14 let star, poltenih starišev, \ Mpre)iue ee takoj v pro- dajalnico (269--1) Aleksandra Ličana v Tlir. Bistrici. Trgovski pomočnik zmožen slovenskega in nemškega jezika, dober prodajalec, izurjen v trgovini mešanega blaga, žoll Hlužbo pre-iiicnitf. — Ponudbe prejema upravništvo ^Slovenskega Naroda" pod F. <»sloi»|i vhmI. Dotična stavbinska dela oddala se bodo za zdaj razvrščena po sledečih obrtnih skupinah po jednotnih cenah za izvršena dela, vspre-jemale se bodo pa tudi splošne ponudbe za vse ali za več skupin v izvršitev določenih del. Zaradi oddaje tega dela se razpisuje pismena ponudbena obravnava do 12. ure dopoludne. dne 12. aprila 1890. Po skupinah razvrščeno delo je zračunjeno tako-le: a) Kopanje tal in zidarsko delo in naprava hišnega vodnjaka s....... 153.938 gld. 29 kr. b) tesarsko in krovsko delo s..... 32.254 „ 25 „ c) kleparsko delo s........ 6.455 n 93 „ d) kamnoseško delo z....... 8.068 „ 61 „ e) potrebno železje z....... 28.809 „12 „ Dotični stavbinski podatki, namreč splošni in posebni pogoji, načrti, proračuni troškov in cenilniki so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v deželnem dvorcu, Gospodske ulice št. 2 v I. nadstropji v navadnih uradnih u ah. Ponudniki naj svoje ponudbe vs&J 4lo 155- <*lH'iI«l t. 1. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana