ISSN 0350-5561
za konectedna
Večinoma sončno bo. V soboto popoldne bodo možne posamezne plohe.
številka 18
četrtek, 7. maja 2009
Nagrajenia vtorjis rednješolskih nalog
Na državno srečanje več kot polovica nalog
Vtem šolskem letu so mladi raziskovalci oddali 36 raziskovalnih nalog, od tega je 24 osnovnošolskih. Slednje so izdelali učenci iz 11 osnovnih šol Šaleške, Zgornje Savinjske doline, Polzele in Braslovč. Letos prvič je v gibanju sodelovala OŠ Frana Kocbeka iz Gornjega Grada. Avtorji srednješolskih
nalog pa so dijaki treh šol Šolskega centra Vele nje.
Odbor za ocenjevanje raziskovalnega dela in nalog je podelil priznanja avtorjem 13 osnovnošolskih nalog, od tega sta zlato prizna nje preje li nalo gi Polet ni ekcem pri islandskih konjih v Sloveniji (avtorica Neja Srčič - OŠ Nazarje) in Kukavičevke na območju Debrce in Tičnice (avtor Rok Dacar - OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje). Med 12 srednješolskimi nalogami je odbor s priznanjem nagradil 5 nalog. Od tega
sta zlato priznanje prejeli nalogi: Zagoreli in zdravi (avtorice: Mojca Kolar, Vanja Jazbec, Neja Kaligaro - Gimnazija Velenje) in Vpliv odklona na moč fotonape-tostnega modula (avtorji: Sergej Zahoj-nik, Peter Rotovnik, David Šega - Elektro in računalniška šola ŠCV). Na državno srečanje mladih raziskovalcev, ki bo 22. maja v Murski Soboti, se je uvrstilo 23 raziskovalnih nalog, od tega je 16 osnovnošolskih.
■ tp
mlečnakraljica
zeCene cCoCine Slovenije
www.mlekarna-celeia.si
1,30 EVR
IRANIO
VELENJE
Ena sama
žalost
MilenaK rstič- P laninc
V prvih treh mesecih je bila prometna varnost na cestah na območju Policijske uprave Celje, kamor sodi tudi Velenje, boljša kot leto pred tem, če jo sodimo po najbolj dragocenem, izgubljenih življenjih na njih. V prometnih nesrečah sta umrli dve osebi, lani v enakem obdobju štiri.
Ce le ne bi bilo aprila! Sedem mrtvih v enem mesecu: dva v prometni nesreči na avtocesti Al v Tepanju., ena udeleženka na Al v Ljubečni (v tej nesreči se je še pet oseb hudo in devet lažje poškodovalo), trije mrtvi osemnajstlet-niki v prometni nesreči na Teharjah, en mrtev v nesreči na avtocesti Al pri Vranskem.
Nemogoče sije predstavljati, kaj te povsem nepričakovane tragične posledice pomenijo za svojce in za osebe s trajnimi poškodbami, ki so jih utrpele v nesrečah. Pri tem pa ne smemo pozabiti na začetek sezone množične uporabe motornih koles in drugih enoslednih vozil, ki vsako leto na slovenskih cestah vzamejo od štirideset do petdeset življenj, na območju Policijske uprave Celje, od osem do deset. Statistika je neizprosna. Ena sama žalost. Skupni imenovalci večine najhujših nesreč so neprilagojena hitrost, alkohol, neupoštevanje prednosti, nepravilna stran in smer vožnje, prehitevanje, neupoštevanje varnostne razdalje, neupoštevanje rdeče luči na semaforju ...
Skupaj bi morali temeljito spremeniti toleranco do storilcev hujših cestno prometnih prekrškov in prometnih nesreč povzročiteljev s predrzno vožnjo, objestnostjo, vpliva alkohola, mamil..., pravijo policisti. Nenazadnje bomo morali priti do ugotovitve, da imamo dovolj, da smo na cestah, zaradi nerazumnega ravnanja posameznikov tudi sami ogroženi, da na cestah dnevno umirajo, dobijo trajne poškodbe, so ogroženi naši svojci, prijatelji, znanci... Zato policisti na Celjskem pozivajo udeležence v cestnem prometu k ničelni toleranci pri lastnem ravnanju v cestnem prometu in do ravnanja drugih udeležencev, jih pozivajo, da ob zaznavi hujših cestno prometnih prekrškov, objestne vožnje, pokličejo na 113. Storili bodo vse, pravijo, da potencialne »cestne morilce« izključijo iz prometa. Zakaj so uporabili tak izraz? Cestni morilci? »Policisti smo tisti, ki po vsaki tragediji potrkamo na vrata najbližjih in sporočimo tragično novico. Večina svojcev, povzročitelja ko izve, da je bil vinjen, da je pobegnil, da je vozil objestno ., označi za morilca,«pravijo policisti Policijske uprave Celje. Za zamisliti? In za razmisliti!
V soboto slovesno v Topolšici
Topolšica - 9. maj je praznik Krajevne skupnosti (KS) Topolšica. V kraju ga vsako leto obeležijo s proslavo, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Zvezo borcev za vrednote NOB Velenje. Prireditev, na kateri bo slavnostna govornica ministrica za obrambo RS Ljubica Jelušič, bo na sam praznični dan ob 19. uri v tamkajšnjem zdraviliškem parku. Popestrili pa jo bodo člani kulturnih društev občine Šoštanj.
»Po proslavi bo srečanje krajanov in udeležencev prireditve, poskrbeli bomo tudi za golaž. Želimo si lepega vremena, da bi kar se da lepo obeležili dogodek izpred 64 let. Čeprav ga nekateri želijo pozabiti, ga bomo Topolščani ohranili za mlajše rodove,« je dejal predsednik KS Topolšica Viki Drev.
Kot je še naglasil se ga veselijo, čeprav ne bodo pre da li svoje mu
namenu kakšne pridobitve, hkrati pa so zelo žalostni, ker kljub prizadevanjem in obljubam nekaterih funkcionarjev ostaja proslava v spomin na dogodek ob podpisu kapitulacije nemške vojske na naših tleh povsem na njihovih plečih. » 9. maj je tudi dan zmage, dan Evrope in obeležitev si zasluži državniško okrilje. Proslava je že zdavnaj prerasla zmožnosti kraja. Na to opozarjamo pristojne že nekaj let, pa dlje kot od obljub nismo prišli. Razen sponzorstva župana občine Šoštanj in deleža, ki ga za prireditev prispeva Zveza borcev za vrednote NOB Velenje, stroške pokrije KS sama. To je 3500 do 4000 evrov in ne vem, če bomo v prihodnje še zmogli takšen finančni zalogaj,« je še naglasil Viki Drev.
■ tp
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

7. maja 2009
Velenjski upokojenci so volili
V Društvu upokoj encev Velenje zadovoljni z delom v letu 2008, ki ga j e zaznamovala tudi 60. obletnica društva -Letos bogat program druženja in izletov
Velenje, 24. aprila - Društvo upokojencev Velenje (DU) je eno največjih društev v Šaleški dolini, saj ima kar 2335 članov. Je tudi eno največjih društev v Koroško- savinjski pokrajini, kakor se delijo društva upokojencev. Prejšnji petek dopoldne so člani društva in njihovi gostje (predvsem predstavniki drugih društev upokojencev in Medobčinske zveze upokojencev) napolnili dvorano velenjskega gasilskega doma, saj so se zbrali na rednem letnem občnem zboru. Na njem so izvedli tudi volitve za vse pomembnejše funkcije v društvu. Dosedanji predsednik društva Frančišek Tamše, ki je bil edini kandidat za predsednika, je bil na to mesto potrjen tudi za naslednja štiri leta.
To je bila tudi priložnost, da so se ozrli v pre-
teklost delovanja društva in povedali več o načrtih. Stari in novi predsednik društva Frančišek Tamše nam je povedal: »Lahko rečem, da smo si tako lani kot v vseh štirih letih mojega mandata zastavili veliko ciljev, ki smo jih uspešno uresničili. Mislim, da smo svojim članom omogočili boljše sodelovanje in še več aktivnosti. Ponosni smo, da smo uspeli obnoviti prostore društva upokojencev - popravili smo streho, obnovili pisarne in zamenjali res dotrajana vhodna vrata.«
V zadnjem obdobju so se v Šaleški dolini ustanavljala tudi nova društva upokojencev. Frančišek Tamše k temu doda: »Ko sem prevzel vodenje društva, smo imeli 2886 članov. V letu 2007 sta svoje društvo ustanovila pododbora
Šentilj in Levi breg -vzhod, društvo upokojencev pa so v teh letih ustanovili tudi v Gorenju in na Premogovniku. Vse to v našem društvu spremljamo z razumevanjem, odnosi med društvi so zelo dobri, veliko sodelujemo. Lani smo imeli v naših vrstah že 60 članov in članic, ki so člani društva že več kot 35 let, in tistih, ki so že dopolnili 90 let. Naša populacija se stara, zato se žal mnogi ne morejo več aktivneje vključiti v razna društvena dogajanja. Zato obiskujemo starejše in bolne, ob novem letu jih tudi obdarimo ...«. Tudi letos bodo veliko pozornosti namenili izletom, srečanjem in športnim aktivnostim.
Da je bilo druženje upokojencev in upokojenk še prijetnejše, so v uvodu z ubrano pesmijo poskrbeli pevci moškega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje, ki so pod vodstvom Metke Smirnov dokazali, da ne le radi, ampak tudi dobro pojejo. Po opravljenem delu pa so si vsi vzeli čas za druženje, kar je tudi ena od poglavit nih nalog DU Vele nje, ki posku ša svojim članom polepšati jesen življenja.
■ bš
ČlaniD ruštvau pokojencevV elenje so zap redsednikap onovnoi zvoliliF rančiškaT amšeta. Na občnemz boru pa sogo voril
tudi o pestrem programu dela v letu 2009
Medk rizami inzm agami
Projekt turizma in kulinarike
Mestna občina Velenje v 8 letih prej ela 6,2 milij ona evrov nepovratnih evropskih sredstev - Pomoč tudi za tečaj e s področj a turizma in kulinarike
Tatjana P odgoršek
Mestna občina Velenje in velenjski šolski center sta se skupaj s partnerji iz Nemčije in Avstrije prijavila na evropski razpis Education and Culture - Lifelong Learning Programme 2007-2013 in uspela s čezmej-nim projektom izobraževanja za kulinarično ponudbo v treh evropskih podeželskih regijah. Cilj projekta je povezati turizem na podeželju in v mestu, oblikovati izobraževalni program za ljudi, ki se ukvarjajo s turis-tično-kulinarično dejavnostjo na podeželju, ter razviti nove turistične produkte. Projekt so začeli izvajati decembra pred 2 letoma, sklenili pa ga bodo decembra letos.
V okviru tega projekta je pred minulimi prazniki potekala večdnevna brezplačna delavnica za tiste, ki se ukvarjajo s turizmom in kulinariko. Poleg znanja iz turizma so lahko udeleženci na njej pridobili še znanje iz marketinga, slowfooda, pravične trgovine, povezovanja, ekonomije in komuniciranja. Vrednost celotnega projekta znaša slabih 199 tisoč evrov, od tega je 74,5 odstotkov denarja ali slabih 148 tisoč zanj primaknila EU. Mestna občina Velenje naj bi prejela 16 tisoč 810 evrov, Šolski center Velenje pa 8 tisoč 500 evrov.
Sicer pa je bila Mestna občina Velenje zelo uspešna pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev. V letih od 2000 do lani je pridobila 6,2 milijona evrov, kar je nekaj manj kot polovico vrednosti projektov. Med slednjimi so čistilna naprava, prenova mestnega središča - vila Bianca I. in II. faza, razširitev poslovne cone Rudarski dom, poslovna cona Rudarski dom - RTS Rondo, magistralni vodovod, Kssena ter Future-PublicEnergy (projekt Kmečka tržnica - inovativna prodajna struktura kmetijskih produktov).
lokalne novice
Večina žev pisanih
Šoštanj - V Šoštanju so sredi aprila končali redni vpis novih varovancev v Vrtec Šoštanj za šolsko leto 2009/2010 v enotah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. V Šoštanju so vpisali 83 otrok, vrtec bo zapustilo 80 otrok, v Šmartnem ob Paki pa so vpisali 27 otrok, vrtec pa bo zapustilo 32 otrok. Število vpisanih še ni dokončno, lahko se še spremeni. Zelo verjetno pa je že, da bo z novim šolskim letom v Gaberkah tudi program za prvo starostno obdobje (oddelek otrok od enega do treh let).
■ mkp
Ob tednu RK
Velenje - Območno združenje RK Velenje bo letos zaznamovalo teden Rdečega križa, od 8. do 15. maja, s kar nekaj aktivnostmi.
Tako bodo jutri (v petek) od 9. do 11. ure v avli Občine Šoštanj merili krvi tlak, krvi sladkor in holesterol, 13. maja bo dan odprtih vrat območnega združenja na sedežu na Foitovi 2 v Velenju (od 12. do 16. ure), kjer bodo razstavili tudi izdelke, nastale na delavnicah območne organizacije. Dan kasneje, 14. maja, bodo merili krvni tlak, krvni sladkor in holesterol od 9. do 11. ure v Nakupovalnem centru Interšpar v Velenju, 15. maja bo pohod v neznano, 22. maja pa bo velenjsko območno združenja RK organiziralo še strokovno ekskurzijo za svoje prostovoljce.
■ tp
Posmrtnop riznanjeE dijuMa vriču
Gornji Grad - Svetniki občine Gornji Grad so na nedavni seji potrdili predlog dobitnikov letošnjih občinskih priznanj in nagrad.
Posmrtno bodo podelili naziv častnega občana Ediju Mavriču Savinjčanu, in sicer za 20-letno ustvarjalno delo na področju novinarstva in ljubiteljske kulture. Zlati grb občine bosta prejela Martin Peterec (prejel ga bo za dolgoletno vestno delo v tamkajšnjem gasilskem društvu) in Franc Poznič - za zavzeto in strokovno delo v tamkajšnjem planinskem društvu. Dobitnika grba občine bosta aktivistka krajevnega odbora RK Marija Rihter in Andrej Pahov-nik za dosežke v alpinizmu in prizadevno delo v domačem planinskem društvu. Na slavnostni seji občinskega sveta v juniju bodo podelili še priznanje občine. Prejel ga bo mladinski odsek gornjegraj-skega planinskega društva.
■ tp
Kapitulacij a za 'lokalno rabo' - Priznanje za okolje in zasmraj eni vodovodi - V Podčetrtku o rokodelcih in socialnem razvoj u po vstopu v EU - Novakova Tita ponesla v Strasbourg - Bisol po dva tisočaka za sončno elektrarno
In bomo v soboto v Topolšici še vedno slavili dan zmage in spomin na
■	kapitulacijo nemških sil le lokalno! Pobuda poslanca in velenjskega podžupana Bojana Kontiča, da bi bila ta proslava državnega pomena,
■	(še) ni padla na plodna tla. Kot da se tu res ne bi zgodil nek pomemben dogodek, kije vreden vseslovenske pozornosti. Kot da bi tu visoki
■	nemški oficir podpisal kapitulacijo le za Šaleško dolino. Tako to pro-
| slavo na nek način 'rešujejo' bolj ali manj znani govorci. Tudi letos, ko ' pričakujejo obrambno ministrico. Mnogi bi radi, da bi imel dan zma-| ge v teh kriznih časih tudi kak drugačen simbolični pomen. Da bi od " vodilnih zvedeli, da smo z raznimi ukrepi vsaj nakazali pot k zmagi, če se zmaga ravno še ne kaže. Da smo krizi porezali peruti. Pa iz tega menda še ni nič. Na to ne opozarja le opozicija, to mora pod težo dokazov priznavati celo koalicija. i Kljub krizi še vedno tudi podeljujemo razna priznanja. Tako je bližnja občina Vransko dobila pred dnevi priznanje za okolju prijazno občino.
■	A kaj ko so morali prav v tistih dneh mnogi krajani te občine preku-havati vodo, da je postala užitna. Ne ravno v centru, ampak v bolj oddaljenih hribovskih vaseh, kjer se oskrbujejo z vodo iz lokalnih vodovodov. Na drugem koncu naše statistične regije, v Podsredi in
I Podčetrtku, pa bo dokaj pestro v petek. Na gradu Podsreda bodo odprli razstavo o ustvarjalnosti slovenskih rokodelcev in s tem tudi I počastili jubilej obrtno-podjetniške zbornice Šmarje pri Jelšah. Ob pri-
I_________________________
ložnostni prireditvi pa znova dokazali, da sodelovanje ljudi na obeh straneh meje kljub političnim zdraham ni zamrlo. Navzoči bodo namreč tudi gosti iz sosednje Hrvaške. V Podčetrtku, kjer bodo sicer že dan prej uradno odprli nov Wellness center, pa bosta občina in slo- i vensko panevropsko gibanje s predsednikom Francetom Bučarjem na čelu zaznamovala petletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. V pogovoru bodo med drugim na osnovi izkušenj iz Podčetrtka ocenili socialni razvoj Slovenije v zadnjih petih letih. Glas o Sloveniji se je v 'evropski' dvorani v Strasbourgu te dni slišal še drugače. Naša evropska poslanka Ljudmila Novak ni nič kaj milo seznanila evropski avditorij s pobudo Ljubljančanov, da želijo eno svo- • jih ulic poimenovati po nekdanjem predsedniku nekdanje skupne države, Titu. In ob tem je spomnila na resolucijo o obsodbi totalitarizma, ki ' jo je lani sprejel evropski parlament, vsi v Sloveniji pa je očitno ne spoštujejo. Kajti po besedah Novakove je Tito odgovoren za množične poboje. Slovenija pa naj bi bila v EU bolj dopadljiva zaradi načrtovanih tedenskih in mesečnih vinjet za avtoceste. Seveda mnogi pri nas ob tem menijo, da bomo ceno za to plačali domači vozniki. Z Evropo, Evropsko unijo, je povezana tudi akcija družbe Bisol iz Latkove vasi, proizvajalka modulov za sončne elektrarne. Ta se je odločila, da bo z dvema tisočakoma evrov pomoči spodbudila urejanje fotonapetostnih elektrarn na šolah in drugih javnih objektih. S tem bodo aktivno sodelovali pri uresničevanju energetskega načrta EU, na šolah pa dali mladim zgled za ohranjanje narave in osveščen način življenja. V teh dneh, ko iz najrazličnejših koncev naše regije poslušamo poročila o tem, kako kakovostna so vina lanske trgatve, pa se v Šmarju pri Jelšah šele pripravljajo na sajenje vinske trte. A ne navadne, ampak potomke znamenite trte z mariborskega Lenta. Trto bodo v soboto posadili kar pri šmarskem župnišču, zato so nekateri prepričani, da bo še posebno dobro uspevala. Priložnostno srečanje ob tem dogodku . bodo pripravili v 200 let stari kleti tega župnišča. Morda pa bo po vseh teh prizadevanjih za kakovostna vina res prišel tudi čas, da si bomo lahko natočili pravega čistega vina!	■ k
_________________________I
n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
7. maja 2009
JiU.t
h: as
DOGODKI
Izjemno dobre tehnične,
naravoslovne, slabše družboslovne naloge
Raziskovalne naloge 26. gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline eden od pomembnih vrhuncev - Od 36 oddanih nalog kar 23 na državno srečanje - Skulptura Bergmandeljca Dušanu Dolinarju
Tatjana Podgoršek
Velenje, 4. maja - V dvorani doma kulture v Velenju je bila zaključna slovesnost 26. gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, ki deluje pod okriljem Šolskega centra Velenje (ŠCV). Na njej so podelili priznanja in nagrade avtorjem in mentorjem izdelanihr aziskovalnih nalog.
Mag. Marjan Penšek, predsednik programskega sveta gibanja, je ob tem izrazil zadovoljstvo nad številom oddanih nalog. Menil je, da so mladi raziskovalci in njihovi mentorji odpirali nešteta vprašanja in iskali odgovore. »Pomembno pri tem je, da ste vztrajali, da ste se naučili nekaj novega.« Penšek je še dejal, da so mladi raziskovalci in njihovi mentorji opravili veliko strokovnega dela, saj postajajo naloge vse kom-plek snej še.
Da je gibanje zgodba o uspehu, ki »dela« Šaleško dolino prepoznavno doma in v tujini, je menil tudi doc. dr. Tone Ravnikar, eden od predsednikov ocenjevalnih komisij. Glede na kakovost letošnjih nalog je - po njegovem mnenju - gibanje doseglo enega od vrhuncev.« Naloge z naravoslovnega področja so izjemno dobre, zelo zelo dobre so tudi s teh ničnega, nekoliko šepa tokrat kakovost družboslovnih. Pogrešamo prisotnost gimnazijcev. Pri dobrih nalogah se vidi dobro in pravilno delo mentorjev.« Po mnenju Ravnikarja so vsi, ki so izdelali raziskovalno nalogo, smetana na torti, nagrade pa so češnje, ki jo krasijo.
Čestitkam mentorjem in mladim raziskovalcem za opravljeno delo se je pri dru žil tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Med drugim je obljubil, da bodo v lokalni skupnosti podprli
Nagrajeni avtorji osnovnošolskih nalog
nji hove tež nje in se tru di li za ustvarjanje pogojev, zaradi katerih se bodo mladi intelektualci »vrnili vdo mačeo kolje.«
Letos prvič je programski svet gibanja objavil razpis za pode li-tev skulpture Bergmandeljca -zaščitni znak gibanja. Na razpis so prispeli trije predlogi, skulptu-ro pa so na svečanosti v domu kulture podelili Dušanu Dolinarju, kije z gibanjem ustvarjalno povezan že 20 let.
Priložnostni kulturni program so pripravili učenci velenjske glasbe ne šole.
Koncesija za ceste do konca poletja?
V MO Velenje naj bi bile obnove cest temeljitejše, odseki daljši Koncesionarj a naj bi izbrali najpoznej e septembra
Velenje - Ko so prejšnji teden namenu predajali temeljito posodobljen odsek ceste v Šentilju, nam je župan Srečko Meh povedal: »Velikokrat smo ugotavljali, da so obnove cest površ ne, za malo denarja, odseki prekratki. Tega v prihodnosti ne bo več. Prevladalo je spoznanje, da se moramo tega lotiti drugače. Zato je čas, da naredimo načrt sanacije najnujnejših odsekov cest in te bodo stekle že letos. A prej moramo dobiti nove-
območju MO Velenje, od tega pa kar 35 % še ni urejenih.
Na vprašanje, kdaj na MO Velenje računajo, da bodo kot prva slovenska občina, ki bo urejanje cest in javnih površin poslej urejala z javno-zasebnim partnerstvom, izbrali koncesionarja, nam je župan povedal: »Kot vedno sem optimist. Moji sodelavci pravijo, da bi ga lahko že junija. Jaz mislim, daje bolj realno avgusta ali v začetku septembra. Letošnjo kvoto cest bi
javnih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti občinskih javnih cest, nadzor nad stanjem cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti občinskih javnih cest ob naravnih in drugih nesrečah. Skrbel bo tudi za vzdrževanje parkirišč, podhodov in nadhodov za pešce ali kolesarje v naselju, semaforjev, pa tudi opravljanje zimske službe ...
MO Velenje bo koncesionarja
Obnove cest naj bi pop odelitvik oncesijep otekaleh itreje, bile naj bi tudi boljt emeljite. In to
tako vp rimestju kot vm estu.
ga koncesionarja, saj bomo po novem odloku v MO Velenje urejanje in vzdrževanje cest in javnih površin urejali po načelu javno--zasebnega partnerstva.«
Ob tem je pove dal, da ima sko raj vsaka krajevna skupnost vsaj eno ces to, ki je nuj no potreb na obno -ve. Teh naj bi se lotili najprej, in to že letos. »V letu 2010 računamo, da bomo lahko sanirali večino cest, ki so slabe, potem pa postopoma nadaljevali s tistimi cestami, ki so prav tako potreb ne obnove. Raču nam, da bomo v šti rih ali petih letih sanirali vse primestne ces te, potem pa tudi mest ne.«
Ob tem je župan napove dal, da bodo sproti izvajali odmero cest in urejali lastništvo. »Tisto zemljo, ki je sedaj v občinski lasti, bomo vrnili lastnikom tam, kjer smo ceste speljali po novih trasah,« je še dodal.
Da bodočega koncesionarja čaka veliko dela, pove podatek, da je v občinski lasti kar okoli 65 % cest na
namreč radi obnovili v tem koledarskem letu, saj so sredstva v proračunu za to zagotovoljena. Imamo toliko sredstev kot v preteklih letih, kar pomeni, da lahko že letos popravimo kar nekaj cest.«
Koncesija zal 5 let
Zagotovo mnoge zanima, o kakšni koncesiji je pravzaprav govoril župan. Čeprav smo na krat ko o tem že poročali, obnovimo najpomembnejša dejstva. Svet MO Velenje je na letošnji februarski seji sprejel Odlok o pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest ter drugih prometnih površin, hkrati pa odlok o izvajanju javno-zasebnega partnerstva na tem področju. Izbrani koncesi-onar - izbrali naj bi ga do konca poletja - bo prevzel redno vzdrževanje in obnavljanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin. Pri tem bo zadolžen za vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih
izbrala na podlagi njegovega izvedbenega programa rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini z oceno stroškov, dodati pa bo moral izvedbeni program. Merilo bo ekonomsko najugodnejša ponudba, saj naj bi obnovo cest pospešili tudi z denarnimi vložki koncesionarja, katerega interes bi tudi bil, da ceste čim prej obnovi. Predvsem zato, da bo imel manj stroškov z vzdrževanjem. Občina bo koncesijo podelila za 15-letno obdobje. Koncesi-o nar bo sred stva v vseh teh letih pridobival iz občinskega proračuna in tudi drugih virov.
Vsekakor gre za novost, ki ji je potrebno pustiti čas, da zaživi. Prednosti naj bi bilo vsaj teoretično veliko, kako pa bo v praksi, se bo poka za lo v nekaj letih. A če bodo ceste v mestu in primestju bolje in hitreje obnovljene, bomo zagotovo zadovolj ni prav vsi.
■ Bš
""HAS
Tovarištvo in solidarnost - vrednoti vseh gasilcev
Ob mednarodnem dnevu gasilcev 34 gasilcev in gasilk GZ Šaleške doline prejelo državno priznanje za svoje delo
Velenje, 4. maj - V ponedeljek zvečer, na mednarodni dan gasilcev, je Gasilska zveza Šaleške doline skupaj z MO Velenje pripravila slovesnost v dvorani Nove. Prvič so se odločili, da slavnostno podelijo tudi letošnja državna gasilka priznanja posameznikom in posameznicam ter Gasilskemu društvu Šoštanj, ki v letošnjem letu praznuje jubilej. Prvo gasilsko društvo v Šaleški dolini je bilo namreč ustanovljeno daljnega leta 1879.
Skozi zgodovino gasilstva se je izoblikovalo veliko predlogov, kdaj bi gasil ci praz nova li svoj dan ali svoj praznik. V letu 1999 se je kot posledica smrti petih gasilcev v Avstraliji izoblikoval predlog, da bi bil to 4. maj, ki ga pri nas poznamo tudi kot flotjanovo ali dan svetega Florjana, zavetnika gasilcev. S tem dnevom naj bi družba priznala in počastila žrtvovanje gasilcev za varnejšo družbo in okolje, na ta dan pa naj bi se spomnili tudi
£ v
Odlikovanje za posebne zasluge sta prejela Maks Švener in Ivo Gorogranc, oba člana Prostovoljnega gasilskega društva Velenje. Zlato plaketo Gasilske zveze Slovenije z vgravirano 130 - letnico je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj.
vseh umrlih gasilcev, ki so svoje življenje posvetili tej humani ideji, ter nagradili tiste, ki so posebej izstopali s svojimi deli in idejami. Takšnih je letos v Gasilski zvezi Šaleške doline, ki združuje 14 prostovoljnih gasilskih društev in v njih 3000 gasilcev, od tega 800 operativnih, kar 34. Vsi so si, kot nam je povedal poveljnik GZ Šaleške doline Jože Drobež, priznanja zaslužili z marljivim in vestnim delom v gasil skih vrs tah.
Nagrade za vestno delo
Ponedeljkov dogodek v dvorani Nove je bil res slavnosten. Dvora-
pomagaš drugim v nesreči.« Vendar so se, kot je poudarila, gasilci za to odločili zavestno. Izrazila je prepričanje, da se z razumevanjem in dobrimi odnosi razrešijo tudi težave, kijih v gasilskih vrstah zagotovo poznajo.
Za njo je gasilce in gasilke nagovoril predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren. Poudaril je, daje gasilstvo v Šaleški dolini dobro organizirano zaradi številnih prizadevnih posameznikov, ki so dobro zastavili delo že v preteklosti. Sedanje generacije pa odlično nadaljujejo njihovo delo in poslan stvo.
' -s,
- ^n.
Ob petju gasilske himne so tej čast izkazali tako gostje v prvi vrsti kot vsi nagrajenci in predstavniki gasilskih društev. Pogled na 180 uniformiranih gasilcev je bil veličasten.
no je napolnilo kar 180 gasilcev in gasilk v slavnostnih uniformah. Prva je spregovorila predsednica Gasilske zveze Šaleške doline Hele-
na Brglez, kije poudarila, da »gasilstvo še vedno pomeni odgovornost, čeprav pomoč nudiš pro stovolj no in izpostavljaš življenje zato, da
Slavnostni govornik je bil velenjski župan Srečko Meh, kije ob čestitkah gasilcem ob njihovem prazniku poudaril, da bodo v vseh treh
občinah kljub časom, ki niso najbolj rožnati, zagotovo še naprej skrbeli, da bodo gasilci v intervencije odhajali dobro opremljeni in zdravstveno zavarovani. Poudaril je pomen tovarištva, ki je v tej stanovski organizaciji še kako prisotno, poleg tega pa je tudi pro stovolj-stvo še vedno na visoki ravni. V svojem govo ru se je spo mnil vseh večjih gasilskih akcij v Šaleški dolini, od gašenja požara v gorenju leta 2000 do pomoči v poplavah 18. septembra 2007, kjer so gasilci dokazali, da so odlično pripravljeni in da še vedno velja njihovo stoletno geslo: »Naj bo dan ali noč, gasilec vedno hiti na pomoč!«
Sledila je podelitev državnih priznanj gasilcem in gasilkam. Predloge za nagrade so oblikovali v posameznih društvih, kjer so zagotovo izbrali najbolj zaslužne člane in članice. Paleta nagrajencev je bila pestra, saj so bili med njimi gasilci in gasilke vseh generacij. In to je dokaz več, da dobro delo opazijo in znajo nagraditi, ne glede na leta in staž. Lepi prireditvi, ki sta jo z nastopi popestrila moški pevski zbor Loko-vica in trobilni kvartet velenjske glasbene šole, je sledilo druženje ob polno obloženih mizah. Kar prav tako sodi k praznovanju.
■ bš
Sonelex, svetla prihodnost s soncem
Vilo Mayer začeli obnavljati
Sončne elektrarne za zdaj še niso konkurenčne klasičnim virom energij e, so pa gotovo najbolj trajnosten način oskrbe človeštva z energij o
MilenaK rstič -P laninc
Ideja Sonelex seje v Skupini Premogovnik, njeni povezani družbi HTZ, porodila pred kakšnimi tremi leti, v času splošne navdušenosti po izkoriščanju obnovljivih virov energije in obdobju potrjenih strateških usmeritev Evropske unije po zagotavljanju potreb po energiji iz ekološko čistih virov. Sončne elektrarne so prepoznali kot tržno nišo, v kateri je dolgoročno možno zagotavljati kakovostna delovna mesta v družbi HTZ oziroma Skupini Premogovnik Velenje.
V teh letih so vložili veliko naporov v osvajanje tehnologij, predvsem na področju fotovoltaike, manj pa na ostalih področjih obnovljivih virov energije. »Na tem področju smo si zastavili kar nekaj ciljev, ki jih bomo predstavili v bližnji prihodnosti. Doslej smo instalirali nekaj več kot 310 kWp omrežnih in sedem otočnih sistemov. Otočni sistemi so sistemi, ki niso vezani na omrežje in so namenjeni lastni proizvodnji in rabi energije. Danes lahko rečemo, da smo na tem področju povsem konkurenčni,« pravi direktor HTZ dr. Vladimir Malenkovič.
Zavedajo pa se, da Slovenija na področju obnovljivih virov energije ne predstavlja pomembnega trga. Kot primer navajajo, da instalaci-
ja sistemov, priključenih v omrežje, v Nemčiji obsega že približno 7000 MWp, v Sloveniji le 1,5 MWp. Skupna moč virov električne energije v Sloveniji pa je 2850 MW.
Prihodnost je v obnovljivih virih energije
»Dolgoročna perspektiva obnovljivih virov energije je vsekakor povezana z okoljsko problematiko in zavedanjem, da onesnaževanje z uporabo samo fosilnih goriv ne bo mogoče. Nekatere možnosti so povezane z večjimi posegi v okolje, kar lahko predstavlja določeno oviro. Po drugi strani pa se je potrebno zavedati, da proizvodnja energije iz obnovljivih virov predstavlja tehnologijo, ki z ekološkega vidika minimalno vpliva na okolje.«
So pa v tem prostoru vse možnosti odprte. Na voljo je dovolj streh in tudi prostora v vplivnem območju rudarjenja, ki še nekaj časa ne bo uporaben za gradnjo večjih stabilnih objektov. Zato na tem področju že nekaj časa načrtujejo izgradnjo večje sončne elektrarne. V skladu s tem so že bili sprejeti ustrezni akti v lokalni skupnosti, odločitev za izgradnjo pa je
vezana na sprejetje ustreznih vladnih uredb, ki bodo jasno definirale obseg državne podpore.
Za zdaj sončne elektrarne in celotno področje pridobivanja energije iz obnovljivih virov še ni konkurenčno klasičnim virom energije. »Dejstvo je, da tehnološki napredek na tem področju še ni dosegel več kot stoletje trajajočega razvoja izkoriščanja fosilnih goriv. Tukaj ne gre samo za tehnologijo, ampak za skupen vidik uporabe fosilnih goriv, ki v tem trenutku prinaša, ne oziraje se na negativne posledice na okolje, večje dobičke,« pravi dr. Malenkovič.
Državnes podbude bi biledo brodošle
Konkurenčnost vlaganj v obnovljive vire energije si brez državne podpore ni mogoče predstavljati in takšno stanje je treba pričakovati še najmanj v naslednjem srednjeročnem obdobju. Po drugi strani pa so vlaganja v znanje in tehnologije na tem področju takšna, da je električna energija, pridobljena iz teh virov, iz leta v leto bolj kon-ku renč na kla sič nim virom.
In kako bi bilo treba gradnjo (konec koncev gre za najbolj trajnos-ten način oskrbe z energijo, in tudi
naj bolj obetaven naj brž, čeprav ne najbolj poceni - vsaj v začetku) spodbujati? »Vse države, ki se zavedajo potrebnosti vlaganj v razvoj in aplikacijo tehnologij, sprejemajo zakonske osnove za podporo le-tega. Nekatere države, na primer Nemčija, so takšne ukrepe sprejele vizi-onarsko in s tem spodbudile razvoj tehnologij. Tako je danes Nemčija vodilna tehnološka sila na področju fotovoltaike, vetrne energije ...V Sloveniji za področje obnovljivih virov še danes nimamo sprejete ustrezne zakonodaje. Zato pričakujemo sprejetje uredb, ki bodo pokazale jasno sliko glede podpor, ki morajo biti stimulativne. Tukaj ne gre samo za to »kaj daš in kaj dobiš«, ampak tudi za konkurenčnost slovenske industrije v jugovzhodnem delu Evrope, ki v primerjavi z zahodnoevropskimi tekmeci tekmo že izgub lja,« pravijo v HTZ.
Slovenska zakonodaja predpisuje celo vrsto postopkov, ki resorsko niso povsem usklajeni. Zato nastaja veliko zapletov pri obveznosti in odgovornosti. Vedeti pa je treba, da je izkoriščanje obnovljivih virov energije razmeroma mlada industrijska veja, zato temu primerno zaostaja sprejemanje ustrezne zakonodaje.	■
Za gradbena dela bo poskrbel Vegrad
Šoštanj, 4. maja - V Šoštanju so v ponedeljek stekla obsežna prenovitvena in restavratorska dela v Mayerjevi vili, ki se zaradi arhitekturne celovitosti ter likovno arhitekturnih kvalitet uvršča med najpomembnejše arhitekturne spomenike v občini Šoštanj. V prostorih kla sič ne meščan ske vile, ki jo je leta 2002 občini v last predal Premogovnik Velenje, bodo javnosti na ogled stalne muzejske zbirke, v preddverju bo Info točka, v osrednjem salonu pa poročna dvorana.
Za izvedbo gradbenih del je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Vegrad Velenje, za izvedbo restavratorskih dela pa Restavratorski atelje Bogovčič, podjetje Triptih iz Ljubljane. Skupna vrednost obnovitvenih del znaša 447.000 evrov, dela pa naj bi bila končana najkasneje do 25. oktobra letos.
Projekt Prenova vile Mayer in vrta sofinancira Ministrstvo za kulturo RS in Evropski sklad za regi-
onalni razvoj v višini 9 5 odstotkov vrednosti upravičenih stroškov investicije. Od tega znaša višina sofi-nancerskih sredstev Ministrstva za kulturo RS 10 odstotkov, višina sofinanciranja Evropskega sklada za regionalni razvoj pa 85 odstotkov upravičenih stroškov investicije. Preostala sredstva (DDV, celotna opre ma za muzej ske pro sto re in za poročno dvorano ter oprema Info točke) so zagotovljena v občinskem proračunu za leto 2009.
V Šoštanju so veseli, da bo vila Mayer (ki je bila zadnja leta, ko v njej ni bilo več šolske knjižnice, prazna, obnovljena z vsemi arhitekturnimi značilnostmi in slikovito zunanjo podobo) dostopna jav-
nosti. Izjemnega pomena je dejstvo, da bo kot stalna zbirka javnosti znova na ogled kiparska zbirka priznanega umetnika, enega prvih akademsko šolanih kiparjev pri nas, rojaka Ivana Napotnika (18881960). Projekt prenove Vile Mayer in vrta sodi v niz prizadevanj Občine Šoštanj po negovanju in oživitvi nekdanje šoštanjske bogate in pestre kulturne tradicije.
Izgradnja »na ključ«
Svetla prihodnost s soncem. Tak je slogan, s katerim sončne elektrarne - program Sonelex - predstavljajo v Premogovniku.
Dejstvo je, da sončne elektrarne za zdaj še niso konkurenčne klasičnim virom energije, in to predvsem zaradi visokih investicijskih stroškov. Je pa proizvodnja električne energije s sončnimi elektrarnami gotovo dolgoročno najbolj trajnosten način oskrbe človeštva z energijo.
Program Sonelex v povezani družbi HTZ vodi Marjan Lampret
Komu bi recimo - mislim na individualne uporabnike - priporočili gradnjo? Kakšni objekti so za to primerni?
»Vsi, katerih strehe in fasade so usmerjene proti jugu in v čim večji meri izpostavljene sončnemu obsevanju. Enako velja za primer gradnje samostojnih objektov sončnih elektrarn na terenu. V veliko primerih pa je možno module s posebno konstrukcijo usmeriti proti jugu, kar seveda pomeni manjšo izkoriščenost prostora.« Poskrbite za dovoljenja pri vas
(načrtovanje, projektiranje, nja, tudi vzdrževanje...)? »V našem podjetju v okviru PC Sonelex lahko ponudimo izgradnjo »na ključ«, kar pomeni, da so v ponudbo vključene vse faze, od idejne rešitve do zagona, vključno z vsemi potrebnimi soglasji in dovoljenji.« Je kaj zanimanja? »Tega je veliko. Ne glede na to, da so vlaganja v tovrstne projekte v primerjavi s špekulacijami na borzah varna investicija, pa je odločitev za samo gradnjo manj, kot bi si želeli.«
UUl i'lilil
*
Sp od pisa p ogodbe:d irektoricaV egradaH ildaT ovšak in županŠ oštanjaD ar ko Menih.( foto: B.T.)
DOGODKI
Stara vas se spominja
Prvega maja j e minilo 65 let od uspešnega partizanskega napada na velenjski rudnik -Na ta dogodek so Starovaščani zelo ponosni, ponosni pa so tudi na svoj kraj
Mira Zakošek
Stara vas sodi med najbolj urejene predele mesta Velenje in na to so tamkajšnji prebivalci zelo ponosni. To je v pozdravnem nagovoru ob prazniku poudaril predsednik te krajevne skupnosti Marjan Lipo-všek, kije s ponosom povedal, kaj vse so postorili, a bi radi še več, zato so njihovi načrti vsako leto obsežni.
Svoj praznik praznujejo v počastitev uspešnega partizanskega napada na velenjski premogovnik v noči na prvi maj leta 1944. Letos so zaznamovali 65-letnico tega napada, slovesnost pa so pripravili pred stavbo Erica, nekdanjo rudniško poslovno stavbo, na kateri
so pred leti odkrili spominsko ploščo v spomin na ta velik dogodek. Slavnostni govornik je bil poslanec SD v državnem zboru, podžupan Mestne občine Velenje in predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Velenje Bojan Kontič. Poudaril je, da sta tako 27. april kakor 9. maj datuma, ki morata v zavesti našega naroda za vedno ostati zapisana kot pomembna mejnika; ki morata ostati dneva spomina na odločilne trenutke naše narodne zgodovine. To sta praznika s pomembnim sporočilom, ki naj nagovarjata k pravim vrednotam tudi rodove zanamcev. Če teh dogodkov ne bi bilo, danes 9. maju ne bi mogli reči tudi dan Evro pe, svobodno prehajati meja med
Napad
V noči na prvi maj I eta 1944 so borci Bračičeve brigade napadli velenjski premogovnik in elektrarno, druge enote legendarne Štirinajste divizije pa okupatorjeve postojanke v naseljih Velenje in Šoštanj. Brači-čeva brigada je imela najtežjo nalogo, saj sta bila premogovnik in elektrarna močno utrjena z bunkerji in žičnimi ovirami, na nekaj mestih v okolici premogovnika so bile položene mine. Partizanom je uspelo uničiti pomembnejše zunanje premogovniške objekte ter zažgati skladišče premoga in koksa, s čimer so Nemcem povzročili ogromno težav in škode. Poma ga li so si z eks plo zi vom in orožjem, ki so ga zaplenili v premogov ni ku.
evropskimi državami, se počutiti povsem enakovredne državljane velike družine evropskih narodov in govoriti jezika, ki je kljub razmeroma majhnemu številu rojenih govorcev uradni jezik Evropske unije,« je med drugim dejal Kontič.
Starovaščani sop onosni naz godovino, svoj kraj in začrtanr azvoj.
Cvetlični sejem Velenje 2009
Titov trg, 9. maja 2009
Razstavno-prodajni sejem cvetja, izdelkov domače in umetnostne obrti ter kmečkih dobrot.
Leto 2009 je za Velenje praznično leto, saj bo v mesecu septembru minilo točno petdeset let od slavnostnega odprtja novo zgrajenega mestnega jedra.
Posebno pozornost smo v jubilejnem letu namenili tudi ureditvi mesta in mestnih gredic. Zagotovo ste že opazili, da so zgodaj spomladi mestne zelene površine popestrili rumeni žafrani, sedaj pa so v bujnem razcvetu narcise, tulipani, hijacinte ter drugo cvetje. Javne površine so letos zasajene pretežno v rumeni barvi, barvi Mestne občine Velenje.
Obveščamo vas, da bo župan Mestne občine Velenje Srečko Meh v soboto, 9. maja 2009, med 9. in 10. uro na cvetličnem sejmu delil brezplačne sadike za vaš dom. Sadiko boste lahko prevzeli s kuponom, ki ga boste dobili v nabiralnik.
Dragi občanke in občani, vabimo vas, da tudi vi prispevate k praznični podobi našega mesta. Polepšajte svoje gredice in
balkone s cvetjem!
PRIJAZNO VABLJENI!
»Radi imamo svoje mesto
«
... pravij o malčki iz vrtca Najdihojca, ki so skupaj s Knjižnico Velenje pripravili proj ekt »Rad-a imam Velenje« - Simpatična zaključna prireditev, odprtj e dveh razstav
Velenje, 23. aprila- Tudi v Knjižnici Velenje so v svoj program dela vključili vrsto razstav in prireditev, ki so posvečene praznovanju 50. obletnice odprtja sodobnega mestne ga sre diš ča. Otroški odde lek knjižnice že vrsto let zelo dobro sodeluje z Vrtcem Velenje, posebno z enoto Najdihojca. Skupaj so
tudi letos pripravili projekt, ki so ga predstavili ravno na svetovni dan knjige. Naslovili so ga Rad-a imam Velenje - spoznavamo in soustvarjamo naše mesto.
Bernarda Lukanc iz Knjižnice Velenje nam je povedala: "Otroci so v vrtcu pod strokovnim vodstvom svojih vzgojiteljic spoznavali naše
mesto, se srečali z ilustratorjem Petrom Groznikom- Pečem in pote-mob knjigah in pravljicah sami ustvarjali. Rezultat tega dela je čudovita razstava otroških risbic in njihovih misli, ki si jo lahko ogledate na otroškem oddelku Knjižnice Velenje. Hkrati pa smo v Knjižnici pripravili še eno pregledno razstavo,
Razstava na otroškem oddelku Knjižnice Velenje je res vrednao gleda.M alčki sor isali grad, Titovs pomenik,k rtke ... Inp isalim isli op raznovanjum esta.P risrčno ini skrivo, ni
kaj.
Na zaključni prireditvi so nastopili pevci iz Najdihojce, obiskali pa so jih tudi velenjski avtorji, ki
ustvarjajo za otroke in mladino.
in sicer razstavo del šaleških avtorjev, ki pišejo in ilustrirajo knjige za otroke in mladino. Ta je na ogled v razstavnem prostoru preddverja knjižnice, poleg knjig pa razstavljamo tudi originalne ilustracije teh knjig." Razstavi bosta na ogled tudi v maju, zato ju ne zamudite!
Pomočnica ravnateljice Rozalija Kovač, vodja enote Najdihojca, pa nam je povedala, da so v letošnjem šolskem letu izvajali projekt, ki so ga naslovili Vprašanja - pot do znanja. K temu dodaja: »Bili smo zelo radovedni, hkrati pa smo spodbujali radovednost in omogočali raziskovanje, iskanje in zbiranje različnih informacij. Svoja iskanja in nova spoznanja smo tudi dokumentirali. Ena od obširnejših tem tega projekta je bila Spoznavamo in soustvarjamo naše mesto. Iz bližine znanega so nas poti vodile na vse stra ni. Od doma v vrtec in iz vrtca v bližnja in daljna okolja -po našem mestu - v njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost. Spoznali smo zanimivosti našega mesta, po doživljali in ustvarjali smo na osnovi naših doživetij, razmišljanj in zamisli. Izražali želje in ideje, kako naj bi bilo urejeno naše igrišče, vrtec in mesto. Razstava otroških likovnih del in izjav otrok, ki predstavljajo del bogate bere njihovega izražanja ob doživljanju svojega mesta, in nastop obeh otroških pevskih zborov, ki delujeta v vrtcu Najdihojca na zaključni prireditvi, je naš prispevek k praznovanju mesta Velenje.«
Ob zaključku projekta so namreč v dvorani Nove pripravili tudi zaključno prireditev. Nanjo so povabili tudi velenjske avtorje, pesnike, pisatelje in ilustratorje Urško Stropnik - Šonc, Petra Groznika -Peča, Iva Stropnika in Roka Polesa, ki so s svojim nastopom navdušili tako malčke kot njihove starše in vse ostale, ki so prišli na simpatično prireditev.
■ Bš
Mestna občina Velenje
vabi na
JAVNO OBRAVNAVO
Osnutka sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Gorico in
Osnutka sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu Lipa-Zahod.
Javna obravnava bo
v sredo, 13. maja 2009, ob 17. uri
v sejni dvorani Mestne občine Velenje (Titov trg 1).
Prijazno vabljeni.
6
UTRIP
7. maja 2009

Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda,2 9. aprila
Oglasila seje Koordinacija zdravniških organizacij, kije varčevalne ukrepe ministrstva za zdravje označila kot nesmiselne in nestrokovne ter potencialno škodljive za bolnike. Minister je odvrnil, da so bili varčevalni ukrepi pripravljeni v sodelovanju z zdravniki in ne na škodo bolnikov ter da se bodo morali zdravniki v času finančne in gospodarske krize še posebej soočiti z ekonomskim vidikom svojih odločitev.
Jezni so bili tudi Mariborčani. Njihova občina se je namreč znašla v likvidnostnih težavah, saj ji vladna služba za lokalno samoupravo ni nakazala evropskih sredstev. Župan Kangler je ob tem dejstvu že napovedal vložitev tožbe zoper državo.
V Sloveniji so zaradi povišane telesne temperature in glavobola za novo obliko gripe testirali vzorce treh ljudi, a so bili vsi negativni, bila je le vročična bolezen. Gripa pa ni vznemirjala le pri nas. Svetovna zdravstvena organizacija je stopnjo pandemične ogroženosti na 6-stopenjski lestvici dvignila na 5. - neposredna nevarnost za pandemijo.

Nato je izgnal dva ruska diplomata. To je še bolj ujezilo Moskvo, nezadovoljno zaradi načrtovanih vaj Nata in Gruzije, ki jih je označila za »provokacijo«.
Na Nizozemskem se je avtomobil zaletel v množico ljudi na paradi ob proslavi kraljičinega rojstnega dne. Umrlo je pet ljudi, štirje so huje ranjeni, med njimi ni bilo članov kraljeve družine. Policija je 38-letnega voznika, ki se je v incidentu hudo poškodoval, že pridržala in kmalu ji je priznal, daje bila njegova tarča kraljeva družina.
Petek, 1. maja
Danilo Türk je na prvomajski prireditvi na Joštu dejal, da se je vlada opredelila za socialno čutečo politiko, vendar od nje pričakujemo še več odločnosti in prodornosti.
F**»
V- . '-tVi'"- ¿vE^Jk.
Minilo je 100 dni oblasti Baracka Obame.
Minilo je 100 dni od zaprisege Baracka Obame. Politični analitiki so opozarjali, daje po stotih dneh prekmalu, da bi lahko ocenili, ali bodo spremembe, ki jih je vpeljal in nakazal, obrodile sadove. Kljub temu pa so se strinjali, da so prvi meseci Obame v Beli hiši razkrili veliko o njegovemu slogu predsedovanja; umirjeno vedenje in nagnjenost k temu, da si zada veliko nalog naen krat.
Severna Koreja je od Varnostnega sveta ZN zahtevala opravičilo za uvedbo sankcij in v nasprotnem primeru zagrozila z jedrskim poskusom. Izrekli so tudi grožnjo o izstrelitvi balistične rakete.
Četrtek,3 0. aprila
Na dan, ko so po Sloveniji goreli kresovi, je mnogo strahu in prostora v medijih še vedno zajemala grozeča gripa. Iz Inštituta za varo -vanje zdravja so nam povedali, da analizirajo vzorec osebe, ki ima znake vročinske bolezni in se je
Marsikje po Sloveniji so goreli kresovi.
pred dnevi vrnila iz ZDA.
Še boj pestro kot pri nas je bilo v Azerbajdžanu. Na univerzi v njihovi prestolnici je namreč prišlo do streljanja, v katerem je umrlo najmanj 13 ljudi. Neznani napadalec je takoj po tem, ko je šolski zvonec na prestižni državni univerzi oznanil začetek pouka, začel streljati na študente in profesorje ter se pri tem premikal iz nadstropja v nadstropje.
Nam je praznik pomenil več kot le prost dan?
»Kriza še ni premagana. Se komaj začenja, zato bo odločnost vladne politike odločilna, da bomo iz krize lahko prišli,« je poudaril predsednik republike. Prav zato po njegovem mnenju od vlade ne pričakujemo le socialnih ukrepov, povezanih z zaščito dela, temveč tudi bolj razvojne ukrepe.
Čeprav so z Inštituta za varovanje zdravja sporočili, da niso zaznali novih primerov suma na virus nove gripe, je Borut Miklavčič povratnike iz Mehike pozval, naj spremljajo svoje stanje. Ob tem je poudaril, daje Slovenija dobro pripravljena na primer izbruha bolezni. Sicer pa gripi ni bilo videti konca. Iz vedno več držav so poročali o o novih ali prvih primerih nove gripe. Po svetuje bilo v petek uradno potrjenih 367 primerov nove gripe in 10 smrtnih žrtev. Iz Nemčije so poročali o prvem primeru prenosa nove gripe znotraj države. Na Bavarskem je za gripo zbolela medicinska sestra, kije skrbela za bolnika s to boleznijo, sama pa ni bila v Mehiki.
Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki se je že primerjal z Jezusom Kri stu som in Napo le o nom, se je tokrat pohvalil, da je najbolj priljubljen svetovni voditelj. Konservativni premier je zatrdil, da jav-nomnenjske ankete, kijih ima, kažejo, daje njegova priljubljenost med Italijani 75-odstotna, kar pomeni, daje veliko bolj priljubljen od predsednika ZDA Baracka Obame - ali katerega koli voditelja kakšne države.
Sobota,2. maja
Domači mediji so bili navdušeni nad novico, da je ameriški vrhovni sodnik David Souter napovedal upokojitev in da je predsednik Barack Obama tako pred svojim prvim imenovanjem novega člana vrhovnega sodišča. Kot smo slišali, je med kandidati za novo sodnico tudi senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar.
Kljub prazniku pa to ni bila edina tema, o kateri so se razpisali domači mediji. Brali smo, da naj bi vlada posledice gospodarske krize ublažila tudi z zakonom o solidarnostni pomoči, ki ga pripravljajo na minis tr stvu za delo. Z njim naj bi ogroženi dobili enkratno pomoč.
Vladavini denarja seje ostro uprl Radovan Žerjav. Vizijo svojega predhodnika na mestu predsednika SLS je namreč komentiral z
WHO je stopnjo nevarnosti dvignila na 5. raven.
besedami: »»SLS nikoli ni bil stranka kapitala in najbrž tudi nikoli ne bo«.
Države po svetu so še naprej sprejemale ukrepe, da bi zajezile širjenje nove gripe. In med tem ko je Svetovna zdravstvena organizacija mirila, češ da ni nobene potre be, da bi stop njo nevarnosti za pandemijo
dvignili s trenutne pete na najvišjo, šes to, so iz ZDA poro ča li o 160 potrjenih primerih okužbe z virusom H1N1.
Strah pred smrtjo je bil domač tudi 23-letni Iranki, ki so jo obesili zaradi umora, ki ga je zagrešila, ko je bila še mladoletna. Organizacije za človekove pravice so bile ogorčene zaradi usmrtitve Delare Darabi, podobno pa se je odzvalo tudi češko predsedstvo EU.
Nedelja,3. maja
Ob dnevu svobode tiska sta sindikat in društvo novinarjev opozorila na težave tradicionalnih medijev, združenje novinarjev pa na težave lastništva in slab položaj novinarjev.
A vendar so novinarji delali. In poročali, da zaradi nove gripe na Letališču Jožeta Pučnika, kjer so ob koncu praznikov pristajala tudi letala s potniki iz Mehike, niso pripravili posebnih ukrepov.
Francoska fregata Nivose, ki pat-ruljira ob somalijski obali, je prijela 11 domnevnih piratov, sejšelska obalna straža pa še tri. Kaj se bo zgodilo z osumljenci, ni bilo znano.
stale 15 evrov, mesečne 35, letne pa 95 evrov.
V	laboratoriju IVZ so zavrnili še en sum okužbe z novo gripo, medtem pa so pristojni sklenili, da bodo zdravniki zdravilo tamiflu lahko predpisovali brezplačno. Medtem je bilo v svetu uradno potrjenih že preko tisoč okužb z virusom.
V	žarometih medijev je bil Boško Šrot. Kot smo slišali, je namreč družba Infond Holding pred prazniki sklicala skupščino delničarjev, ki bo bistve no prej kot v zakon sko določenih 30 dneh. Na skupščini bodo med drugim mali delničarji glasovali o povečanju osnovnega kapi ta la druž be, s čimer naj bi pokrili 30 milijonov evrov izgube, ki jo je družba izkazovala ob koncu 2008. Mali delničarji so nad dogajanjem izrazili zgroženost in zatrdili, da se na skupčino sploh ne morejo pripraviti.
Časopis Dnevnik pa je pisal o Jankovicu. Policisti in tožilci naj bi po poročanju Dnevnika že dve leti preiskovali skoraj milijon evrov težko nakazilo, ki je šlo iz Merca-toija. Sum zlorabe naj bi se zgodil, ko je Mercator vodil Zoran Jan-kovic, primer pa naj bi bil že na sodiš ču.
Iz tujine je izšla nenavadna novi-
Kljub zaključku počitnic na Brniku niso pripravili posebnih ukrepov za povratnike iz Mehike.
V preteklosti so domnevne pirate pošiljali na sojenje v Kenijo, soma-lijsko polavtonomno regijo Pun-tland ali pa v Fran cijo.
Dober mesec pred parlamentarnimi volitvami v Albaniji so neznan ci pred domom ustre li li opozicijskega poslanca. Notranji minister je sporočil, da je bil 49-letni Fatmir Xhindi, član Socialistične stranke, ustreljen na dvorišču pred domom v Roskovcu, 120 kilometrov južno od Tirane. Ustreljen je bil šest krat, umrl pa je na poti v bolnišnico. V njegovi stranki niso izključili političnega motiva za napad, albanski politični vrh na čelu s premierjem Salijem Berisho in predsednikom Bamirjem Topi-jem pa se je zavzel za hitro preiskavo dogodka.
Mehiška vlada je sporočila, da je epidemija virusa H1N1 v fazi upadanja, številni pa so opozarjali, da virus ni tako nevaren, kot se poroča.
Ponedeljek,4. maja
Prebirali smo gradivo ministrstva za promet in razbrali, da bo Slovenija poleg letnih uvedla mesečne in tedenske vinjete, polletne pa bo odpravila. Tedenske vinjete naj bi
Na Kitajskem kadi okoli 350 milijonov ljudi.
ca: država naj bi državnim uradnikom v kitajski provinci Hubei ukazala, da morajo na leto pokaditi štiri in pol milijona cigaret. S tem dejanjem naj bi bili zgled vsem drugim državljanom.
Torek, 5. maja
Novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner je tudi uradno prevzel dolžnosti od dosedanjega načelnika Albina Gutma-na. Ob primopredaji je povedal, da Slovensko vojsko prevzema v časih, ki niso tako eno stavni. Zatrdil je, da pozna stanje v vojski in da ve, kaj je treba narediti.
Deset tisoč gimnazijcev je začelo splošno maturo s pisanjem matu-ritetnega eseja, osnovnošolci pa z nacionalnim preverjanjem znanja s pisanjem testa iz matematike.
Hrvatom se zdi Rehnov predlog sprejemljiv.
Hrvaške parlamentarne stranke so uskladile stališča glede Rehno-vega predloga o reševanju meje: kot so sporočili, njegov predlog sprejemajo. Predsednik Mesic je povedal, da gre pri Rehnovem predlogu za vzemi ali pusti in Hrvaška se je odločila, da ga vzame.
Končal se je upor, ki ga je skupina gruzijskih vojakov sprožila v vojašnici v bližini Tbilisija. Gruzij-ski predsednik Mihail Sakašvili je ob tem Rusijo obtožil, da je bilo to nje no maslo.
Skupina zamaskiranih moških je na kurdskem jugu Turčije iz krvnega maščevanja napadla 200 udeležencev poročnega slavja in pri tem ubila najmanj 44 ljudi, med njimi šest otrok.
1
Svinjska
gripa
žabjcr
perspektiva
Jure Trampuš
Pred približno sedemsto leti je v Evropi umrla več kot tretjina populacije. Neverniki iz Vzhoda so okužili evropske mornarje, pravzaprav njihove podgane, te so bolezen prinesle do Benetk, v nekaj letih je črna smrt, tako so imenovali kugo, temeljno spremenila demografsko, socialno, politično, religijsko in še kakšno drugo podobo stare celine. Katastrofalna pandemija je pobrala okoli 75 milijonov ljudi in po njej ni bilo nikoli več tako kot pred njo. V teh dneh, ko nas mediji napadajo s podrobnostmi grozeče prašičje, nove, mehiške ali samo svinjske gripe, se spomin na apokalipso prebuja še enkrat. Človeštvo bo znova zadela božja kazen in grešniki bomo kaznovani z neusmiljeno roko Pravičnika.
Podoba, ki jo rišejo množični mediji, je na las podobna podobi, ki so jo oni čas risali cerkveni pridigarji. Oboji svarijo, le da so imeli tisti iz daljnega časa za svoj strah upravičene razloge, ti iz časa množičnega spektakla pa v ustvarjanju tesnobe in drugih čustev vidijo svoje poslanstvo. Mediji s(m)o v veliki meri namreč predvsem takšni. Televizijske hiše, ki 24 ur na dan vrtijo novice, morajo iz teh novic narediti dramo, trpljenje, šok, grozo. Drugače jih nihče ne bo gledal. Drugače bo ljudem čisto vseeno, kako je bilo ime nekemu fantu iz neke mehiške vasi, ki je prebolel nevarno gripo in v katerega krvi naj bi se skrivale celice, ključ do odrešujočega cepiva.
Da ne bo pomote, gripa ni izmišljena, prav je, da so ljudi pozorni na bolezenske znake, prav je, da države poskušajo omejiti njeno širjenje. A kot kaže sedaj, nova gripa ni ebola ali kakšna podobna morilska virusna bolezen. Nasprotno, smrtnost nove gripe naj bi bila nižja kot smrtnost ptičje, ki je te kraje prestrašila pred nekaj leti. Če jo že omenjam - nekdanji obrambni minister ZDA Donald Rumsfeld je v času ptičje gripe leta 2005 naročil zaloge Tamifluja za svoje vojake, a hkrati zamolčal, da je pomembni delničar podjetja, ki proizvaja to zdravilo. Zaradi velikega povpraševanja so Rumsfeldove delnice poletele v nebo.
Nisem privrženec teorij zarote, ne verjamem, da je gripo in strah pred njo povzročila farmacevtska industrija ali morda prostozidarski klani, ki kanijo zavladati svetu. Prav tako me ne prepričajo tisti, ki trdijo, da je gripa še en dokaz, da človeštvo ni mesojeda živalska vrsta. In to kljub temu, da imajo oboji malo prav. Farmacevtska podjetja so kljub svoji dobronamernosti le trgovske družbe, ki služijo denar. Hkrati pa ni naravno, da se na mehiških farmah stiskajo milijoni degeneriranih prašičev, ki svoje žalostno življenje preživljajo pod patronatom »nižjih« veterinarskih standardov, kot naj bi jih imeli »razvitejši« severni sosedi...
Gripa, ki straši svetu, je realna bolezen. Vendar je strah, ki jo povzroča ta realna nevarnost, pretiran. Nesmiseln. Žaljiv do tistih, ki so zboleli za to boleznijo. Do tistih, ki so zboleli za katero drugo. Do tistih, ki vsak dan umirajo na različnih koncih sveta za boleznimi, ki bi jih lahko ozdravili. Od časa, ko so medije preplavile informacije o grozeči gripi, je na svetu zaradi lakote umrlo več kot 500 ljudi. Letos naj bi jih umrlo okoli 25.000. Za novo gripo jih je do sedaj umrlo okoli trideset. Morda bo še kdo. A lakota medijev in javnosti ne zanima, je preveč vsakdanja, običajna, dolgočasna, enolična. O njej mediji poročajo le v trenutku res velikih suš, umiranja, katastrof.
Strah pred gripo je pravzaprav strah zahodne civilizacije pred samim seboj. Strah pred našo krhkostjo, minljivostjo in samozadostnostjo. Ko so pred dnevi na brniškem letališču vprašali nekega Angleža, kaj si misli o veliki nevarnosti, je odgovoril, da je on preživel že parkljevko in slinavko, da je preživel tudi Sars in ptičjo gripo, da se sedaj tele prašičje niti najmanj ne boji.
Bil je daleč od doma, dovolj daleč, da je lahko svet pogledal na drugačen način, kot ga predstavljajo narkotični zasloni medijskega spektakla.

PRAZNIK
Požrešnost brez mere in okusa terjala svoj davek
Na vsakoletnem srečanju na Graški gori kritično o sedanjih razmerah
»Graška gora je nekaj posebnega - gora jurišev, gora spominov, gora srečanj, gora združevanja. To je potrdilo tudi letošnje trideseto praznovanje 1. maja na njej.« Pritrditi moramo tem besedam letošnje slavnostne govornice Lidije Jer-kič, predsednice Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije. Navdušena je bila, da se je tudi v času, ki postaja za delavce vse manj prijazen, zbralo na praznični dan na njej veliko ljudi iz Šaleške, pa tudi iz Zgornje Savinjske in Mis-linjske doline ljudi. Približno dva
Kljubn eprijaznim časom je bilo na G raški gori tudi letosv elikol judi.
Lidija J erkič:» In kdo bo poravnalr ačune? Mi vsi!«
tisoč.
Slavnostna govornica je bila kritična: »Opozarjali smo, da kapital
Bil je sproščen petek
ne more biti cilj te družbe, da so rezultati dela krivično porazdeljeni, da na račun slabega življenja večine mastno služi peščica ljudi, da izginjajo vrednote, kot sta poštenje in delo. Pa nas niso slišali. Če smo lani za prvega maja ugotavljali, da se bogastvo ne deli pravično, da delavci dobijo od kolača premalo in hočemo povečanje plač na podlagi produktivnosti, se je zdaj v celoti pokazalo, kako res je to. Sesuli so se finančni imperiji, počili so napihnjeni baloni. Finančni krizi je sledila gospodarska in tej socialna. Požrešnost brez mere in okusa je terjala svoj davek. In kdo bo poravnal račune? Mi vsi!
Tudi zato bomo vztrajno zahtevali, da se stvari spremenijo. Zahtevamo novo ureditev, ki bo življenje naredila sprejemljivo in zanimivo za širok krog ljudi, ne le posameznike. Ta kriza nas mora naučiti, da cilj ni kapital, ampak blagostanje za državljanke in državljane, delavke in delavce, kapital pa je le sredstvo, da ta cilj dosežemo. Lahko smo nerealni in optimisti, a tudi 120 let nazaj so bili. Naj posta ne naša država prijazna za naše zanamce,
Veličastno kresovanje pod Belim dvorom
Eno največjih kresovanj daleč naokrog se je tudi letos dogajalo pod Belim dvorom na Gorici v organizaciji Mestne občine Velenje in krajevne skupnosti Gorica. Daje ta prireditev res priljubljena, so dokazali številni, ki so se povzpeli na vzpetino nad krajem in se kljub slabemu vremenu veselili praznikov. Bolj ko je padal mrak, bolj se je stopnjevalo razpoloženje. Za začetek so zbrane ogreli člani godbe na pihala Premogovnika
Velenje. Pozdravil jih je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki je obu dil spo min na tra dicijo delavskega praznika in na znamenite dogodke leta 1886 v Chi-cagu. Poudaril je, da so časi znova tež ki, da so se mno gi znaš li na robu preživetja ...V Mestni občini Velenje se zato trudijo, da z dodatnimi ukrepi pomagajo tistim, ki so se znaš li v stiski. »Znova se bolj kot zadnja leta zavedamo, da ni vse kapital, da je pomembna tudi
sociala,« je poudaril in dodal, da je treba dati delu primerno mesto, daje in mora biti vrednota, narediti pa je treba tudi vse, da se ohranijo delavna mesta.
Zagorel je kres, ki je v zbranih obudil nostalgijo na nekdanja praznovanja ... Padale so dežne kaplje, veter se je igral s plameni, razpoloženje pa je bilo praznično in veličastno pozno v noč.
' t
*

naj ne bo le domovina zarot, afer, goljufij, tajkunov in elit...«
Udeležencem je nekaj pozdravnih besed izrekel tudi velenjski župan Srečko Meh in jih hkrati pozdravil tudi v ime nu župa nov sosednjih občin. Branko Amon, član konference Območne organizacije ZSSS Velenje, pa seje zahvalil vsem, ki so omogočili 30. praznovanje na našem območju.
Tudi letos je tako kot vsako leto
delegacije udeležencev srečanja položila venec k spomeniku Nošenje ranjencev, srečanje pa so po uradnem delu nadaljevali s trim pohodom na bližnji Jesenjakov hrib, moči pa je seveda še ostalo, da so se nekateri preizkusili v vlečenju vrvi ter zavrteli ob zvokih ansambla Sredenšek, ki že dolga leta razveseljuje obiskovalce za 1. maj na Graški gori.
Vreme je bilo obiskovalcem več-
ji del prazničnega petka naklonjeno. Sončen in nekoliko vetroven dan je bil primeren za izlet na goro. A nekaj po petnajsti uri so se na nebo privlekli temni oblaki in še zadnji obiskovalci so pohiteli v dolino. Kot da je dež želel opozoriti udeležence letošnjega prvomajskega srečanja, daje pred njimi, nami, še veliko, veliko črnih dni.
■ S. Vovk
Veter in dežn istas kalilav eličastnegar azpoloženja obk resu.
Ne le
• •
•••
recesija
Šoštanj, 1. maj 2009 - Številni občani Šoštanja, predvsem iz naselij Raven, Gaberk in Pristave in seveda Šoštanja, so se tudi letos
množično udeležili proslave mednarodnega delavskega praznika prvega maja na Forhteneku. Proslavo s pohodom je pripravilo domače turistično društvo Pristava in po besedah enega glavnih organizatorjev se je na lepem prireditvenem prostoru zbralo kakšnih dva tisoč ljudi.
Prisotnim je ob prazniku sprego-
voril podžupan Šoštanja Vojko Krneža in se vprašal, če je zares samo svetovna recesija povzročila, da pri nas ostaja vse več ljudi brez zaposlitve, da je veliko stečajev podjetij. Sicer pa je seveda zaželel delovnim ljudem lep praznik in na kratko orisal položaj občine.
■ HJ
Ena od priljubljenih točk za prvomajsko srečanje je tudi gora Oljka. Na ta 733 metrov vrh se radi podajo ne samo ljubitelji narave in planin iz občin Šaleške doline, Polzele in Braslovč, ampak tudi praktično iz cele Slovenije. Tudi več kot 1500 so jih našteli. Letos je bilo obiskovalcev nekoliko manj. Poznalo se je, so ugotavljali nekateri, da je bila na 1. maj tudi birma v Šmartnem ob Paki.	■ tp
mz
8
NASI KRAJI IN LJUDJE

7. maja 2009
Propadajoča Rinka razvojni izziv
V občini Solčava si od večnamenskega središča za trajnostni razvoj območj a veliko obetaj o - V pomoč Norveški finančni mehanizem - Začetek proj ekta Turistična infrastruktura Solčavskega
TatjanaP odgoršek
Polkrožne stavbe v središču vasi Solčava - Solčavske Rinke, kije samevala do leta 1990, danes ni več. Kmalu bo tu gradbišče, na katerem bo zrasel nov objekt, ki bo povezal drzne ideje o oživitvi vasi - povezal staro in novo, propadajoče in nastajajoče. Od Stare nove Rinke si v občini Solčava veliko obetajo.
»V primerjavi z drugimi okolji v Sloveniji je naša občina prava posebnost. Običajno so drugje razvita središča, manj zaledje. Pri nas pa je ravno obratno. Najslabše je razvita vas Solčava. 16, 17 hiš je v njej, od tega jih je več kot 80 odstotkov obsojenih na propad. To je bil za nas dovolj tehten razlogov, da smo težko demografsko sliko središča lokalne skupnosti vzeli kot razvojni izziv. Občina je odkupila polkrožno stavbo Rinka, pripravila zanjo program, s katerim bomo spodbudili razvoj. Aktivnosti so že v polnem zamahu,« je zadovoljen ugotavljal župan Občine Solčava Alojz Lipnik.
Po nje govih bese dah bo nov več na men ski objekt Rinka služil druženju različnih generacij domačinov in obiskovalcev, izobraževanju, spodbujanju k razvoju podjetništva ter trženju naravnih virov in dediščine Solčavskega. »S tem bo Stara nova Rinka prispeva la k trajnostne-mu razvoja celotnega Solčavskega.« Objekt bo imel šti ri nad stropja. V kletnih prostorih bodo uredili manjšo dvorano za avtobus obiskovalcev, kjer si bodo ti lahko ogledali promocijski film o Solčavskem, dobili potrebne informacije, razstavišče za občasne gostujoče prodajne in druge razstave. V pritličju bo ekokavarna oziroma trgovina, v kateri bodo prodajale svoje tržne viške tamkajšnje kmetije, ter priročna knjižnica. V prvem nadstropju je predviden podeželski inkubator ter klubski prostori za razvoj društvenega življenja Solčavskega. V najvišjem nadstropju pa bodo sobe za turiste. Letos naj bi nov objekt, ki ga bo upravljal na novo ustanovljeni Zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, zgradili do strehe, predvidena dela pa končali do aprila leta 2011. Okvirna vrednost projekta je 900 tisoč evrov, od tega je občina pridobila na razpisu Nor-
Solčavski župan AlojzL ipnik
veškega finančnega mehanizma 85 odstotkov potrebnega denarja. »To je zelo veliko glede na naš proračun, kije letos »težak« blizu 800 tisoč evrov. Od tega imamo približno 200 tisoč evrov na voljo za naložbe, vse ostalo porabimo za proračunske porabnike. Uspeha na razpisu smo res veseli, saj je nanj prispelo 65 projektov. Našega so ocenili najprej v Sloveniji, nato še
v Bruslju. S potrditvijo projekta so nam zagotovili, da se lotevamo pravih stvari.« Lipnik je vesel, da so ga vzeli za svojega tudi domačini, saj so zaznali, da ne bo koristil samo vasi, ampak celotnemu Solčavskemu.
Razvojni premik obeta drugi večji občinski projekt - Turistična infrastruktura Solčavsko. Z njim bodo namreč uredili promet skozi vas Solčava, pridobili parkirišča, kijih bodo lahko uporabili tudi za druge namene, velika pridobitev bo urejen prireditveni prostor. »V Solčavi se zaradi takšne neurejenosti, kot je danes, ne ustavi veliko ljudi, 100 tisoč pa se jih pelje najprej v Logarsko dolino. Če bomo uredili ponudbo, sem prepričan, bomo večino teh gostov, izletnikov privabili.« Uresničevanja projekta so se lotili že lani, letos septembra pa naj bi ga končali. Tudi zanj so pridobili denar na razpisu sklada za regionalni razvoj RS.
Med večjimi projekti so načrtovali še izgradnjo telovadnice. Tej se kljub zelo zahtevnima omenjenima razvojnima izzivoma še niso odrekli, saj je pri celovito zasnovani ponudbi v mini turistični coni nujno potrebna. Ne bo pa to samo telovadnica, ampak bo prostor služil tudi za kulturne potrebe.
Vs redišču vasiS olčava se žed ogaja:p olkrožnegao bjektaR inka ni več,k malu bodoz ačeli graditi nov objekt, ki bov elikop rispeval ktr ajnostnemur azvojuc elotnegaS olčavskega.
Letos vo spredju skrb zao hranitevp ravic
Savinjsko-šaleška podružnica Združenja multiple skleroze Slovenij e Velenje v letu delovanja upravičila svoj obstoj - Najpomembnejša aktivnost: obiski poverj enikov
TatjanaP odgoršek
Pred dobrim letom so se oboleli za multiple sklerozo iz Šaleške in Zgornje Savinjske dolini odločili za svojo podružnico Združenja multiple skleroze Slovenije. Danes Savinjsko-šaleška podružnica združenja s sedežem v Velenju združuje 76 oseb z omenjeno boleznijo iz vseh treh občin Šaleške, sedmih občin Zgornje Savinjske doline ter občine Braslovče. Najstarejša članica podružnice šteje 78 let, najmlajši 25.
Na nedavnem občnem zboru so ocenili, da je podružnica upravičila svoj obstoj. Njena predsednica Jožica Zajc je pri pregledu opravljenega dela v letu 2008 izrazila zadovoljstvo, saj so uresničili vse načrtovane naloge in s tem pri-
PredsednicaS avinjsko-šaleške podružnicem ultuples klerozeJ ožica Zajc:» Priložnost zai zmenjavoi zkušenj imajoč laniv sakos redo vd ruštvenih prostorih naF oitovi2 vVelenju.«
pomogli h dvigu kakovosti življenja članom podružnice. Med najpomembnejšimi aktivnostmi so bili obiski poverjenikov. Na osnovi njihovih poročil se namreč bolje seznanijo z zdravstvenim, socialnim stanjem člana, da mu lahko morebiti pomagajo pri reševanju vprašanj. Tako so poverjeniki podružnice obiskali 31 članov, 16
so pomagali omiliti stisko z dodelitvijo socialne pomoči, 7 nepokretnim članom so omogočili razgibavanje na domu. Pokretni pa so imeli možnost za razgibavanje vsak četrtek v tednu v Termah Topolšica. Po besedah Zajčeve so se izkazali kot odlični soorganizatorji vseslovenskega srečanja bolnikov z multiple sklerozo Slovenije v Velenju. Ob tednu multiple skleroze po vVelenju in Šoštanju postavili stojnice in s propagandnim gradivom poskušali o bolezni osvestiti čim več občanov. Pozabili pa niso tudi na družabno življenje.
Zelo zavzeto so delova li tudi na šport nem področju in se z društvenih tekmovanj ter prvenstva Združenja MS Slovenije vračali z zavidanja vredno bero priznanj in pokalov.
Med letoš nji mi pred nost ni mi nalo ga mi podružnice je pet programov, in sicer program obnovitvene rehabilitacije, posebnih socialnih pomoči osebam in svojcem oseb z MS, pomoč najmlajšim obolelim, športni program in program poveijeništva. Kot so še menili, jim ne bo zmanjkalo aktivnosti tudi na drugih področjih. Sploh pri osveščanju okolja o bolezni, s čimer bi se izognili še vedno vse prepogosti izolaciji oseb z multiplo sklerozo ter njihovih družin. Predvsem pa je njihova velika želja, da bi ohranili pravice invalidov, ki so jih imeli do sedaj.
Na Prihovski gmajni se končno nekaj dogaja
V Občini Nazarj e pričakuj ej o, da bodo v obrtno-podj etniški coni prodali vseh 11 parcel - Nova delovna mesta za celo Zgornjo Savinjsko dolino - V ognju še dva razvojna proj ekta
TatjanaP odgoršek
V Občini Nazarje so že pred 15 leti sprejeli zazidalni načrt za tako imenovano Prihovsko gmajno. Pred 4 leti so se lotili prenove omenjenega zazidalnega načrta in na
IvanP urnat:» Prihodnje leto, ko se izte če moj četrti mandat, naj bik ončali kar nekajp omembnihr azvojnih projektov.«
blizu 4 hektarjev veliki površini predvideli ureditev podjetniško--obrtne cone. Z dokončnim odkupom parcel od Agrarne skupnosti in posameznikov v letu 2007 je bila dana mož nost za pod pis pogodbe o sofinanciranju operacije izgradnje cone s Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Sredi prejšnjega meseca so dobili gradbeno dovoljenje »in končno se na omenjenem območju nekaj dogaja. Izvedli smo nekatera pripravljalna dela, objavili razpis za izbor izvajalca del, ki se izteče 18. maja. Če ne bo prišlo do zapletov pri izbiri, naj bi bilo področje komunalno opremljeno najkasneje do konca letošnjega oktobra,« je povedal nazarski župan Ivan Purnat.
Po projektu naj bi uredili v Prihovski gmajni 11 parcel, velikih od 2000 do 5000 kvadratnih metrov, na katerih bo lahko stekla gradnja proizvodnih hal prihodnje leto. Omejitev glede dejavnosti ni, župan in z njim člani nazarskega občinskega sveta pa si želijo, da bi poleg proizvodnih tu zrasli tudi prostori za storitveno, trgovsko in še kakšno dejavnost. Za zdaj so zanimanje za nakup zemljišča za izgradnjo hal izrazili štirje oziroma pet podjetnikov, »... vendar
dokler ne bodo plačali predujma, jih ne moremo imeti za resne interesente. Če ne bomo prodali vsaj polovico parcel, bomo razmišljali, ali naj kljub temu v celoti ali le del no ure di mo cono. Lokal na skup nost namreč nima na voljo 3,5 milijona evrov, kolikor stane projekt po ocenah projektantov, da bi jih vložila, nato pa čakala na kupce.« Kot je še povedal Purnat, odločitev ne bo lahka. Kajti če bodo cono uredili delno, bodo ob 660 tisoč evrov evropskih sredstev, ki so jih pridobili za projekt. Da bi se zadolžili, pa nima smisla.
Na vprašanje, kaj bo pomenila urejena obrtno-podjetniška cona za lokalno skupnost, je Ivan Purnat odgovoril: »Obetamo si razvoj, h kateremu bodo veliko prispevala tudi nova delovna mesta. Ta bodo pomembna pridobitev za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Če bo lokalna skupnost tvorno sodelovala s podjetniki, obrtniki, bodo lahko od tega imela veliko tudi društva v občini.«
Poleg obrtno-industrijske cone imajo - po zagotovilih Ivana Purna-ta - v ognju še nekaj želez. Med njimi ureditev središča občine. Izvajanja projekta so se lotili že lani. Po izdelanem podrobnem prostorskem načrtu naj bi obnovili in razširili Lesarsko cesto ob bivšem Glinu in prestavili cesto proti blokoma. Slednje je potrebno zato, da bodo pridobili prostor za komunalno ureditev središča in za možno izgradnjo dveh	poslovno-
-stanovanjskih objektov. Tretji razvojni projekt predstavlja obnova Bohačeva kozolca toplerja. Stoji v strogem središču Nazarij. V spodnjem delu kozolca naj bi uredili tržnico, prireditveni prostor, v prvem nad stropju del muzeja lesarstva in gozdarstva. V tretjem nadstropju pa so predvideni prostori za občasne razstave. "Med zelo pomembne razvojne projekte sodijo še ureditev kar nekaj pomembnih cest, pločnikov, parkirišč v Šmartnem ob Dreti, Kokarjah. Po predvidevanjih naj bi po več letih prihodnje leto končali tudi posodobitev ceste na Čre-to. To so znani projekti. Kaj bodo prinesli čez čas, kakšne bodo potrebe občanov v naslednjih letih, pa bo stvar novega župana in občinskega sveta. Prihodnje leto bodo lokalne volitve in po štirih mandatih se nameravam umakniti," je sklenil pogovor Ivan Purnat.
NASA KRAJEVNA SKUPNOST
Krajani raje pijejo »svojo« vodo?
Obiskali smo KS Vinska Gora, kjer se še vedno veliko ukvarj aj o z vodo - Društva v kraj u delaj o dobro -Druženje budi tudi ustvar j alnost - Predstavljamo Društvo upokoj encev in Planinsko društvo
Velenje - Vinska Gora je ena najmlajših krajevnih skupnosti v MO Velenje, saj je del te postala šele po uvedbi nove lokalne samouprave. Takrat se je kraj, ki je teritorialno ves čas močno vezan na Velenje, iz žalske občine »preselil« v velenjsko. Krajani so še nekaj let morali upravne zadeve urejati v »stari« občini, sedaj pa so tudi te stvari že urejene. Odkar je Vinska Gora del MO Velenje, se zdi, da se o kraju največ govori zaradi vode. Čisto dobesedno. Znano je namreč, da tam že nekaj let poteka zelo velika investicija izgradnje mestnega vodovoda, ki je doslej lokalno skupnost stal že skoraj 3 milijone evrov. Ta še ni končan. Kdaj bo, je težko reči. In tudi o tem smo se pogovarjali z našimi sogovorniki, ko smo še v aprilu obiskali Vinsko Goro.
Toga zakonodaja ustavlja udarništvo
Stanči Videmšek, predsednik sveta KS Vinska Gora, nam je najprej povedal nekaj več o kraju, s katerim se domačini močno istovetijo. »KS Vinska Gora je postala del MO Velenje leta 1995. Kot veste, je bilo na začetku kar nekaj težav, sedaj lahko rečemo, da se je stanje normaliziralo. Ostaja le še problem nepoenotene volilne zakonodaje. Verjamem, da bo tudi to kmalu razrešeno. Kot krajevna skupnost delujemo, kolikor je v naši moči. Zal pa večjih pristojnosti krajevna skupnost nima več, kar je edna večjih težav. Kar se tiče investicij v kraju, je urejeno s koncesijami, ki jih podeljuje MO Velenje. Zato na teh področjih krajevna skupnost nalog ne opravlja več in to je škoda. Znano je, da so včasih krajani znali iz enega evra s svojim delom narediti tri. Sedaj ni več tako, saj je zakonodaja veliko bolj stroga in toga. Zdi se mi tudi, da je včasih preveč birokracije.« Ob tem doda, da upajo, da bodo letos kljub varčevanju uspeli dokončati investicijo na krajevnem pokopališču, kjer bi radi uredili še nadstrešek na mrliški vežici. Lani so že pridobili gradbeno dokumentacijo. V načrtu imajo še nekaj manjših vzdrževalnih del, a odkrito povedo, da težko napovedujejo, kdaj bodo uresničena. »Letos niti dotacij za delovanje krajevne skupnosti še nismo prejeli,« doda naš sogovornik.
Vse se vrti okrog vode
Zagotovo se vse od leta 1995 največ ukvarjajo z vodo. »V letu 1998 so se začeli prvi pogovori o takrat velikem vprašanju vodooskrbe v kraju. Takrat je veliko aktivnosti speljal moj predhodnik Franc Sever. Potreba po neoporečni pitni vodi je bila med krajani jasno izražena. Gradnja je stekla, osnova in hrbtenica novega mestnega vodovoda sta končani, manjkata še faza 3. in 4., ki bo dala največ cevovodov
umem, zakaj se ne odločijo za priklop, saj gre vendarle pri tem za odločitev za zdravje. Stroški priklopa so za krajane prav takšni kot povsod, kjer smo gradili vodovod. Voda iz mestnega vodovoda je pregledana in neopo reč na, iz vaških pa pogos to ni neoporečna. Prav v aprilu nekaj dni ni bila primerna za pitje voda iz zajetja pod cerkvijo, kjer bi se krajani že lahko priključili na nov vodovod. Ob tem morate vedeti, da smo v gradnjo tega vodovoda že vložili 3 milijone evrov, vsaj še milijon jih potre-
jev, ki so duha kolegialnosti razvili že v aktivnih letih na Premogovniku,« doda Videmšek, saj so prav upokojenci tisti, ki vedno priskočijo na pomoč, ko pripravljajo kakšne krajevne akcije.
Več o delu Društva upokojencev pa nam je v odsotnosti predsednice Anice Lamot povedala tajnica društva Mihela Oštir. Izvemo, da kot samostojno društvo delujejo od marca leta 2003, prej so bili pododbor DU Velenje. »Takrat nas je bilo 231, sedaj je članstvo naraslo že na 343. Samo
StančiV idemšek
in hišnih priključkov. V letih, ko se je vodovodni sistem začel graditi, so bile težave z vodo velike tudi zaradi suše. Zadnja leta te ne čutimo več, več težav imamo z neurji. Ena od posledic je, da se ljudje tam, kjer je vodovod že končan, slabo odločajo za priklop na mestni vodovod. Enostavno vztrajajo pri uporabi vode iz vaškega vodovoda, v katerem pa voda ni vedno neoporečna.«
Ob tem bo letos vaškemu vodovodu poteklo vodno soglasje za zajetje pri cerkvi, od koder se napaja okoli 50 hiš. »Kolikor vem, 31. decembra to soglasje poteče. Ne poznam načina, kako si bodo ljudje po tem dnevu uredili pitni vir,« še dodaja Videm šek.
Krajani nočejo mestne vode?
To se spra šuje tudi župan Srečko Meh, ki je prav zaradi tega, ker se krajani zelo slabo odločajo za priklop na nov mestni vodovod, v Vin ski Gori opravil že nekaj sestankov s krajani. »Preprosto ne raz-
Tomaž Kumer
bujemo, da ga bomo dokončali. Kdaj, ne morem napovedati, saj je znano, kako je letos s sredstvi. A letos del ne bomo nadaljevali. Ob tem lahko povem, da letno iz proračuna namenimo 20 tisoč evrov za vzdrževanje vaškega vodovoda. Ko bo konec leta poteklo vodno soglasje, ne vem, kaj bo. Verjetno bodo vso odgovornost morali prevzeti lastniki vaškega vodovoda,« še izvemo. In tudi mi ostanemo brez besed.
Članstvo v društvih ras te
Zato se vračamo k bolj veselim platem življenja v Vinski Gori. Tokrat smo se odločili, da življenje v kraju predstavimo tudi z delom dveh društev, o katerih med letom ne pišemo prav pogosto. A sta zaradi svojega delovanja še kako vredna pozornosti. Krajevno Društvo upokojencev, v katerem je veliko »mlajših« upokojencev, je po besedah Stančija Videmška eno najbolj delavnih. »Morda je razlog tudi vtem, da je med njimi veliko upokojenih rudar-
Vinsko Goro kot večino krajevnih skupnosti sestavlja več zaselkov. Med njimi je tudi Vinska Gora, po kateri nosi ime tudi krajevna skupnost. »S tem imenom se že od nekdaj istovetimo,« pravi predsednik sveta KS Vinska Gora Stan či Videm šek.
V kraju imajo nekaj več kot 500 gospodinjstev, krajanov pa je nekaj več kot 1600. Zivijo povezano, velik poudarek pa dajejo druženju. Tega uresničujejo v več društvih, ki dobro delujejo.
Mihela Oštir
letos se nam je že pridružilo 14 novih članov. Imamo svoj mešani pevski zbor, ki ga vodi Tjaša Lešnik. Nastopa na prireditvah v kraju in zunaj njega, vedno tudi na prireditvi ob tednu upokojencev Petje na vasi. Zelo aktivni smo na športnem področju, pri balinanju, pikadu, šahu in ruskem kegljanju. Tekmujemo tako med društvi v dolini kot v širši regiji. Da smo člani dobri tudi pri ročnih delih, smo letos dokazali z razstavo, ki smo jo pripravili februarja. Bial je odlično sprejeta. Sicer pa v zimskih mesecih prihajamo tudi na telovadbo za ženske, vse leto so zelo pridni pohodniki...«
Tudi za letos imajo v društvu veliko načrtov. Pripravili bodo vsaj 6 izletov, dve zdravstveni predavanji - eno, ki ga je prišlo poslušat kar 60 članov, so že izvedli - ta mesec pa bodo pripravili tudi tradicionalni pohod po mejah KS. Medgenera-cijsko sodelovanje jim ni tuje, saj odlično sodelujejo tudi s šolo in vrtcem, pa tudi z ostalimi društvi v kraju. Poleg tega obiskujejo ostarele in bolne, še posebno pozornost pa jim posvetijo ob novem letu.
»Naša planinska pot je res lepa«
Tomaž Kumer ima gore resnično rad. Ze od malega. Zato je z veseljem prevzel vodenje Planinskega društva Vinska Gora. »Drži, da moraš biti ljubitelj narave in gora, če želiš, da aktivno sodeluješ in vodiš delo v planinskem društvu. Imamo 140 članov, drugo leto pa bomo praznovali 20-letnico delovanja. Delujemo v okviru Planinske zveze Slovenije, zato imamo tudi pri nas več odsekov in zato je naše delo pestro.
Tomaž je vesel, ker s podmladkom nimajo težav. » Na mla dih res svet stoji, zato dobro sodelujemo z osnovno šolo v kraju. Nada Štravs, ki je naša aktivna članica, vodi podružnično šolo, sam pa sem po stroki športni pedagog, kar zagotovo pripomore k temu, da se nam mladi radi pridružijo. Če ni podmladka, tudi prihodnosti društva ne bi bilo, zato temu posvečamo veliko pozornosti.« Tomaž nam še pove, da tudi oni dobro sodelujejo z drugimi društvi v kraju. »Veliko pozornosti posvečamo tudi naravovarstvu, zato organiziramo čistilne akcije, organiziramo potopisna predavanja; že nekaj let k nam prihaja Viki Grošelj in njegova predavanja so odlično obiskana. Pripravljamo planinske izlete po Sloveniji in tujini, organiziramo pa tudi orientacijska tekmovanja, predvsem za mlade, ki jih tako tudi planinsko izobražujemo,« je našteval Tomaž. In iz stavka v stavek bolj potrjeval dejstvo, da Planinsko društvo Vinska Gora res dobro dela. Zanimivo je, da veliko pozornosti posvečajo tudi lepi planinski poti, ki obkroža kraj. Dolga pa je skoraj 24 kilometrov, ima pa 14 kontrolnih točk. Ljubiteljem narave to pot resnično priporočam. Upam, da nam bo uspelo pripraviti tudi učno plezalno pot na 575 metrov visoko Gonžar-jevo peč, kije opredeljena tudi kot naravna vrednota.« Tomaž nam je še povedal, da so krajevni skupnosti zelo hvaležni, ker jim je prostore za delovanje odstopila v večnamenskem domu.
■ BojanaŠ pegel
Pod P ustimg radom
Rekonstrukcija križišča "Šoštanj"
V	dogovoru z Direkcijo Republike Slovenije za ceste je predvidena rekonstrukcija križišča »Šoštanj« (Križišče pri vrtcu - enota Lučka) na regionalni cesti Šentvid-Šoštanj. V deluje študija optimalne ureditve križišča, na osnovi katere bodo zasnovali dokončni projekt za optimalno ureditev križišča. Projektna ureditev križišča na idejni zasnovi je predvidena do konca letošnjega leta.
Izgradnja II. faze državne ceste v Šoštanju
Občina Šoštanj in Direkcija Republike Slovenije za ceste sta podpisali tudi sporazum o sofinanciranju ureditve regionalne cest Šentvid-Šoštanj od mosta čez reko Pako do Osnovne šole Šoštanj. Dela so predvidena za čas počitnic.
Železniški prehod ponovno odprt
V	sodelovanju s slovenskimi železnicami so na železniškem prehodu na Kajuhovi cesti, pri avtobusni postaji v Šoštanju, popravili nivojski prehod. Zaradi tega je bila od 22. do 24. aprila popolna zapora železniškega prometa (zaradi slabega vremena dan dlje, kot je bilo predvideno).
v
Iz občine Šmartno ob Paki
Zadovoljni z okoljsko ozaveščenostjo
V	občini se vsako leto zbere približno 775 ton odpadkov, kar pomeni približno 250 kilogramov na prebivalca lokalne skupnosti. S takšno okoljsko ozaveščenostjo občanov so v tukajšnjem okolju zadovoljni, saj je vsako leto s tem čistost in urejenost kraja večja.
Občane pa najbolj moti - in na to stalno opozarjajo - preredek odvoz iz zabojnikov za plastiko in prevečkrat uveljavljen način odvoza, ko izvajalci že ločene odpadke stresejo v isto vozilo. Občani pričakujejo, da bo z novo izbranim koncesionarjem odpravljena tudi ta neurejenost.
Plaz v Gavcah
Minuli mesec so bila v glavnem konča na dela pri sana ciji dveh pla zov v Skornem. Po strokovnih ugotovitvah so bila dela opravljena kakovostno. Celotna vrednost teh sanacijskih del je 380 tisoč evrov in jih bo plačala država.
V	polnem zamahu pa so že postopki
za sanacijo plazu v Gavcah. Trenutno ima občina zanj obljubljenih 240 tisoč evrov. Ocenjujejo, da bo to premalo, zato že urejajo aktivnosti za dodelitev dodatnih sredstev.
Po načrtih bi morali posledice drsenja zemlje v Gavcah odpraviti še letos, zato na občinski upravi pripravljajo razpis za izbor najugodnejšega izvajalca del.
Železniški prehod v Slatinah
Letošnja nesreča na železniškem prehodu na cesti v naselje Slatina, v kateri je izgubil življenje voznik osebnega avtomobila, je očitno pospešila pogovore o varnejši ureditvi prehoda. Po informacijah naj bi se predstavniki občinske uprave in Slovenskih železnic pred minulimi prazniki precej konkretno pogovarjali o rešitvi tega nevarnega železniškega prehoda. »V igri« naj bi bili dve rešitvi, cenejša in prej izvedljiva z avtomatskimi zapornicami ter gotovo boljša, a tudi dražja z nadvozom.
Po prvih ocenah naj bi bila vrednost takšnega nadvoza od 250 do 300 tisoč evrov. Lokalna skupnost naj bi pripravila potreben projekt, Slovenske železnice pa naj bi naložbo plačale.
Kot so povedali na občinski upravi, si želijo, da bi prišli do primerne rešitve kar naj hit reje.
Odstopil predsednik nadzornega odbora
Pred nedavnim je odstopil s položaja predsednika nadzornega odbora občine Šmart no ob Paki Dra go Kovač. Za razlog je navedel daljšo odsotnost zaradi službenih obveznosti.
Za zdaj novega predsednika še niso izbrali, odbor pa začasno vodi podpredsednik Franc Šmerc. O novem članu in novem predsedniku nadzornega odbora se bodo odlo ča li po minu lih prvo -majskih praznikih.
Leto jubilejev
V občini deluje več kot 20 društev. Za tri med njimi je leto 2009 jubilejno leto.
80-letnico delovanja namreč praznuje čebelarsko društvo, pred 60 leti je začela dejavnost Ljudska tehnika, tukajšnje turistično društvo pa praznuje 20-letni-co delovanja. Na prireditev v počastitev jubileja pa se pripravljajo tudi učenci šmarške osnovne šole. Ta praznuje 175-letnico delovanja.
V petek kresovanje
Krajevna organizacija Zveze borcev za vred note NOB Šmart no ob Paki, Zveza častnikov Slovenije in Zveza veteranov vojne za Slovenijo bodo v počastitev 27. aprila, 1. maja, 9. in 15. maja pripravili na igrišču Športno-rekreacijske-ga društva Gavce - Veliki Vrh tradicionalno prireditev Večer ob tabornem ognju.
Priložnostni kulturni program bodo začeli ob 19.30, približno uro kasneje pa bo zagorel tudi kres. Ob že tradicionalnem golažu seveda pričakujejo veselo druženje. Prireditev bo ob vsakem vreme nu.
■ tp
10
KULTURA

7. maja 2009
»Drugo leto delovanja bo še bolj ustvarjalno«
Leto 2009 j e (in bo) za Festival Velenje leto obletnic - Mineva 25 let Poletnih kulturnih prireditev, 20 let prireditve Bolero, pripravljaj o 20. Pikin festival ... Že letos več lastne produkcij e
Velenje -1. maja lanije uradno začel delovati nov javni zavod za področje kulture - Festival Velenje. V njem nadaljujejo dolgoletno tradicijo Kulturnega centra Ivana Napotnika in Knjižnice Velenje, ki je po razpadu velikega kulturnega centra pod svoje okrilje »vzela« enoto Prireditve v kulturnem domu in Splošno knjižnico. Pred letom dni je »šla« knjižnica na svoje, Festival Velenje, ki ima sedež v domu kulture, pa je svojo dejavnost še razširil, saj je prevzel tudi del nalog, ki jih je prej opravljal TIC.
Vodenje Festivala Velenje je že z dnem ustanovitve prevzela Barbara Pokorny, najprej kot v. d. direktorice, po uradnem razpisu pa jo je novembra 2008 nato mesto za petletni mandat imenoval mestni svet. Tik pred prvo obletnico delovanja smo direktorico povabili na klepet, saj je letošnje leto posebno tudi za Festival Velenje. Ta bo še naprej tako organizator kot koordinator prireditev v MO Velenje, v drugem letu delovanja pa obljubljajo še več novosti, predvsem pa lastne produkcije.
Vse dobro so ohranili
Začeli smo seveda pri začetku. »Vsak začetek je težak, vendar smo ob izjemni angažiranosti vseh sodelavcev v Festivalu ter ob podpori naše ustanoviteljice Mestne občine Velenje uspešno začeli izvajati in uresničevati zastavljene naloge; seveda pa je še veliko takih, ki ostajajo v naših načrtih. Vse tradicionalne prireditve naših predhodnikov smo ohranili; nekatere smo skušali nadgraditi, nekatere malo spremeniti. Drži tudi, da smo pod svoje okrilje vzeli del dejavnosti TlC-a Velenje in Pikin festival, ki ga pripravljamo skupaj s petimi partnerji, »naš« pa je tudi Kino Velenje. V prvem letu delovanja smo morali izpeljati predvsem veliko »for malnih« zadev, upam pa, da bomo lahko v naslednjem letu še bolj ustvarjalni,« nam je najprej povedala Barbara Pokorny.
Ena od dejavnosti, ki so jo prevzeli od TICa, je priprava mesečnega koledarja prireditev. Z njim ni malo dela, sploh ker ob tem opravljajo tudi koordinacijo dogodkov med organizatorji. Tudi zato, da se ne bi prepogosto dogajalo, da je na en dan preveč dogodkov v istem časovnem terminu. »Mesečni koledar prireditev bo kmalu doživel »uredniško preobrazbo« - želimo ga posodobili, predvsem pa pripraviti še bolj aktualno, zanimivo in informativno publikacijo. Aprila smo skupaj z MO Velenje v sklopu dogajanj ob 50-letnici mesta Velenje že izdali letni koledar prireditev - tako smo zbrali vse dogodke, ki bodo v mestni občini Velenje potekali v prazničnem letu. Ta publikacija je lahko dober »nastavek« za vse organizatorje prireditev, da bodo lažje načrtovali prireditve do konca leta, usklajevali termine in skušali svoje prireditve umestiti na tiste dneve, ki še niso preveč zasedeni.«
Festival Velenje pripravlja tudi dva večja sklopa prireditev - Poletne kulturne prireditve in decembrski projekt Čarobni december. »Sled-
njega pripravljamo skupaj s številnimi organizatorji. To, da smo praznični sklop dogodkov prestavili v atrij ob Centru Nova, je bila dobra odločitev, saj je bil obisk dober, ambient bolj praz ni čen, obiskoval ci pa zadovolj ni.«
V teh dneh se v Festivalu že intenzivno pripravljajo na jubilejne, 25. Poletne kulturne prireditve. »V Festivalu v bistvu nadaljujemo dobro zastavljen projekt, kije pri obiskovalcih že od
ce Čop, ki vodi lutkovno gledališče, in Nino Mavec Krenker, ki skrbi za delovanje plesnega teatra - postavili nove cilje. Tako že od decembra v prostorih Galerije Velenje dvakrat mesečno pripravljamo Sobote lutkarije in tako predstavimo produkcijo domačega lutkovnega gledališča. V prihodnje želimo še več pozornosti namenjati vzgoji mladih ter trženju lastne produkcije v širšem prostoru.
Pika ima veliko idej
Zadnji teden v septembru bo tudi letos mesto Velenje Pikino mesto. Jubilejni 20. festival bodo odprli prav na 20. september, torej na dan, ko bo MO Velenje praznovala rojstni dan. »Potrudili se bomo, da bo otvoritveni dan festivala prav zato še posebej svečan. Tudi letos bo festival potekal na že znanem prizorišču v TRC Jezero, osrednja tema pa bo Imam idejo!, kar se ujema z letošnjim letom inovativnosti in ustvarjalnosti.«
V glasbeni umetnosti smo nadaljevali oba abonmaja, torej Klasiko in Klub, pripravili pa smo tudi nekaj glasbenih dogodkov izven abonmajev. Veseli smo, ker smo po dolgih letih v Velenje pripeljali opero. Dvorana je bila trikrat razprodana, kar je dokaz, da si ljudje tudi teh glasbeno deficitarnih zvrsti želijo. Zato res upam, da bo ideja o uvedbi novega abonmaja, v katerem bi ponudili tudi opero, balet, muzikal, operete ... zaživela. Morda jo bomo raz-začetka dobro sprejet - nekaj več dogodkov kot vili že do jeseni.«
DirektoricaF estivalaV elenjeB arbaraP okorny
prejšnja leta pa smo pripravili v središču mesta, na ploščadi pri kulturnem domu. Tu smo lani uspešno izvedli tudi dve novosti - filmske projekcije Zvezde pod zvezdami in sklop prireditev za otroke in starše Poletje na travniku. Tudi letos se bomo potrudili, da bo poletje v mestu pestro.«
Več lastne produkcije
Ze v programu ob prevzemu novega javnega zavoda je naša sogovornica napovedala, da bodo ob tradicionalnih prireditvah uvajali tudi novosti. Najobsežnejši sklop, za katerega skrbijo v zavodu, so umetniški programi. »Pri uprizorit-veni umetnosti smo ohranili vse abonmaje, ki so potekali že doslej. Število abonentov je približno takšno kot prejšnja leta, smo pa bili uspešni pri prodaji vstopnic za izven, saj so bile dvorane resnično dobro obiskane in polne. Tudi sicer je bil dom kulture dobro zaseden, saj smo v tem letu poleg abonmajskih organizirali še veliko drugih kulturnih prireditev, poleg tega v naši dvorani gostujejo številna društva, šole in druge institucije, a pri trženju dvoran želimo v prihodnje narediti še več. Naj ob tem izpostavim še našo lastno produkcijo v uprizoritveni dejavnosti: že pred leti sta bila pod okriljem KCIN in Knjižnice Velenje ustanovljena Plesni teater Velenje in Lutkovno gledališče Velenje. Letos smo si na obeh področjih - skupaj z Ali-
Odli čen obisk Kina Vele nje
»Veseli in ponosni smo, daje Kino Velenje med manjšimi slovenskimi kini, kamor ne štejemo multikinov, po številu obiskovalcev tudi ob koncu leta 2008 obdržal prvo mesto. Lani je naše predstave obiskalo 16.200 obiskovalcev, prvi kino, kije na lestvici za nami, pa je imel 9.000 obiskovalcev. Ob tem je treba vedeti, da pri nas predvajamo filme le ob koncu tedna, ne ves teden. Vesela sem, ker se o kinu v mestu spet govori. Nenazadnje smo lani uspešno zaznamovali 60-letnico kina, v mesto pripeljali nekaj filmskih premier, zelo dobro pa so bili sprejeti tudi različni tematski ciklusi, ki smo jih v program vpeljali v tem letu. Najbolj gledan film tako pri nas kot po vsej Sloveniji je bil film Mamma Mia,« nam je o delu Kina Velenje, ki ga sofinancira tudi mestni proračun, povedala Barbara Pokorny. Tudi to poletje bodo nadaljevali filmske projekcije Zvezde pod zvezdami, saj se je novost dobro prijela že prvo leto. Ob letošnjem praznovanju MO Velenje pa so pripravili tudi razpis za amaterski kratek film; teme so zelo pro ste, pogoj pa je, da je film pos net v Vele nju.
Ob ustanovitvi so napovedovali, da bo Festival Velenje organizacija, ki bo združevala tudi umetnike in producente. »Ponosni smo, da smo bili del zgodbe, kije nastala letos januarja. Govorim o projektu Ledomat, v katerem smo združili delo štirih velenjskih intermedijskih umetnikov, izvedli pa smo ga na zaledenelem Škal-skem jezeru. Zgodba se bo jeseni nadaljevala s projektom Odvodi ob vodi. Zagotovo je prav multimedija tisto področje, ki ga želimo v Festivalu nadgrajevati. Menim, da moramo v prihodnje vsi skupaj soustvarjati dobre pogoje za nastanek vrhunske ustvarjalnosti, daje potrebno včasih dati prednost kvaliteti pred kvantiteto in da moramo začeti pripravljati skupne produkte, ki bodo spodbujali razvoj kulturnega turizma. Leto 2012, ko bomo tudi Velenjčani soustvarjali program Evropske prestolnice kulture, se namreč hitro bliža,« dodaja Barbara Pokor ny.
Nastaja muzikal Čarovnik iz Oza
Da so v Festivalu lastni produkciji v tem letu namenili veliko pozornosti, govori podatek, da bo zadnji teden v maju za Festival teden premier. »25. maja bomo premierno uprizorili celovečerno plesno predstavo Pajkovke, 30. maja pa lutkovno predstavo O deklici Momo in tatovih časa. Naša ambicija pa je, da osnujemo tudi lastno glasbeno gledališče. Pravkar pripravljamo zasnovo za muzikal Čarovnik iz Oza, ki naj bi ga skupaj pripravili ustvarjalci iz Velenja: k sodelovanju smo povabili Glasbeno šolo Velenje, Šolski center Velenje, naš plesni teater in še nekaj posameznikov. Upamo, da bo ta projekt uspel in da bomo do konca leta muzikal postavili na oder. Do 20. Pikinega festivala, torej do septembra, pa nameravamo z našim teatrom pripraviti še plesno predstavo Pika Nogavička. Z vsemi temi projekti, ki jih pripravljamo v letu 2009, želimo tudi mi prispevati svoj košček k praznovanju 50-letnice mesta.«
■ BojanaŠ pegel
KOLONA
Evropejski vudu
Nataša Tajnik Stupar
»Evropejski vudu« kot tokratni naslov trenutne kolumne ne bo imel nič skupnega s pravim vudujem, kjer bi zavzeto zabadali ostre predmete v zemljevid Evrope in njene vsebnosti. »Evropejski vudu« je naslov trenutne razstave mladega, domačega akademskega slikarja Stojana Kneževica v Galeriji Velenje. Ob ogledu razstave me je prešinilo, da bi lahko svojo radovednost in odgovore nanjo delila z vami, dragi bralci. Kot se spodobi za ta hiter in virtualno hladen čas, sva tudi midva s Stojanom podebatirala po mejlu; seveda razstava sama pa je trenutno eden kvalitetnejših likovnih dogodkov pri nas. Na razstavi so razstavljene slike novejše Stojanove produkcije, nekatere od njih pa so celo »zelo frišne«. Tematika in likovna struktura slik se nagibata enkrat k interierju, drugič k eksterierju, včasih pa se v Stojanovo likovno sintakso prikrade tudi kakšen figuralni splet-preplet, enkrat skrivnostno, skoraj neberljivo, drugič direktno in jasno. Nekaj slik me je fasciniralo, nisem mogla iti ravnodušno mimo ... Podobe, ki so iztrgane iz realnega sveta (fotografij), začnejo s svojimi povečavami na prijazno konzumne formate večjih razsežnosti obstajati v nekem mejnem psihološkem prostoru, s svojimi migotajočimi premiki realne strukture prostora, kjer je lahko kontekstualni prostor posoda za sanje, za vudu, privide, intuitivne slutnje... ali kar pač hočete. Pogovarjala pa sva se takole: NTS: »Ali lahko razložiš naslov razstave Evropejski vudu?« SK: »Evropejski zato, ker bi evropski imelo preveč gospodarsko-politični prizvok (Evropa je hkrati država in kontinent), slovenski vudu bi zvenelo kot politična satira, pridevnik evropejski pa opredeljuje geografski in kulturni vidik teh krajev, npr. kot bi gledal z druge celine. Vudu zato, ker mi ta beseda označuje tisto življenje, ki se dogaja ob moji zavesti, ne zmorem ga racionalizirati, ga pa slutim. Skratka, gre za prikaz valujočega kaosa življenja, vitalnosti, na kateri moja zavest poskuša surfati tukaj in zdaj.«
NTS:« Koliko ur na dan preživiš v ateljeju?« SK: »Od 0 do 12 ur na dan. Ne-slikanje je tudi slikanje, saj veš kaj mislim ... « NTS: »Od česa živiš?« SK: »Trenutno od javnih del, 30 ur na teden, pogodba za eno leto. Pred tem sem bil eno leto na socialki.«
NTS: »Ali vsesplošna recesija vpliva na tvojo umetniško ustvarjalnost?« SK: »Ne vem, ker me tako ali tako vedno kaj preganja.«
NTS: »Kako bi se opredelil kot vizualni umetnik?« SK: »Všeč so mi hkrati lepe in malo »off« (čudne) podobe. Vizualno hočem povedat tole: 2 + 2 = 5. Same motive sem zaenkrat izbiral bolj zaradi njihovih vizualnih struktur kot pa zaradi same zgodbe, ki jo vsebuje motiv.«
NTS: »Ali bi lahko rekel zase, da si umetnik, ki še ni našel svojega likovnega izraza ?« SK: »Matjaž Geder je po ogledu razstave dejal, da je lastnost, ki je skupna vsem mojim delom, 'lucidnost'. Mislim, da je pomembno, da se v delih čuti osebnost ustvarjalca, torej da si dela niso med sabo podobna navzven, ampak navznoter.«
NTS: »Ali misliš, da je sodobna vizualna umetnost opredeljena s tehniko?« SK: »Venaki meri kot klasična vizualna umetnost, samo da je pri sodobni manj fizičnega napora.« NTS: »Ali je tvoja naravnanost h klasičnemu nosilcu (sliki) nuja ali izbira?« SK: »Pri devetnajstih sem se spontano »zapalil« za slikarstvo in o njem dolgo nisem mogel objektivno razmišljati. Klasični nosilec v resnici ni bil trezna izbira. Za naprej bom videl, kako bo. Rad bi izvedbo podredil ideji in ne več obratno.« NTS: »Ali se pustiš voditi sliki ali jo že imaš od začetka v glavi?« SK: »Zadnje leto začenjam sliko vedno s konkretno idejo, vendar se med delom vzpostavijo problemi, ki jih nisem predvidel. Sliki se v tem smislu pustim voditi, čeprav mi gre ta nemoč vse bolj na živce.«
NTS: »Kakšen se ti zdi pomen likovne umetnosti za lokalno skupnost?« SK: »Bolj kakor lokalna skupnost me zanimajo posamezni gledalci in njim je tudi namenjeno to, kar počnem.« Seveda ob branju te kolumne ne boste dobili popolne slike o Stojanovi razstavi, upam pa, da vas bo vsaj malo podkurila' in da si boste razstavo z veseljem ogledali.

107,8 MHz
tADÜjSKO IDO ČAS@POSDOl M@Z¿W
Glasbene novičke
Pipec, Poletje v Šaleški dolini ...
Prvomajski prazniki so za nami. V naši »hiši« smo jih preživeli nekateri delovno, drugi počitniško. Urednik Našega časa Stane Vovk tudi letos ni manjkal na srečanju na Graški Gori, novinarka Bojana Špegel je praznike »preživela« v postelji z visoko vročino, a - na srečo - ne z novo gripo, Milena Krstič Planine je dopustovala na Korčuli, vodja propagande Nina Jug je preverila, ali je morje v Puli še tako slano kot je bilo. Ostali smo bili bolj ali manj doma, kjer se vedno najde kaj takega, kjer je potrebno zavihati rokave.
Z mislimi smo danes že vsi pri novih izzivih oziroma projektih. Poleg rednega izhajanja časopisa Naš čas in zanimivih tem v njem, vsakodnevnih oddaj na Radiu Velenje je eden takih projektov Poletje v Šaleški dolini. Priprave nanj so že stekle, zato bodo v prihodnjih dneh naše telefonske in mobi linije zasedene bolj kot so sicer. Čeprav je težko v teh kriznih časih za sodelovanje z reklamnim sporočilo, upamo, da bo večina partnerjev podprla ta projekt podobno kot minula leta.
Kolegi in kolegice! Potem, ko smo februarja rekli Hop, je zdaj čas da tudi skočimo,« nas je pred dvema dnevoma prijazno pobaral predsednik Aktiva celjskih novinarjev Miran Korošec. Pri skoku je imel v mislih Pipca - časopis,
ki ga izda aktiv enkrat na leto. Za nas« le mnenje, ali bi bil primernejši junij ali jesen. Glede tega glav v naši staknili.
zdaj želi »od čas zanj maj, hiši še nismo
■ tp
Ndj bu ppÏEljç ¿lIÏ ¿J premislek

esto
... na kratko...
MACY GRAY
Serijo koncertov znanih zvezdnikov pri nas bo s svojim nastopom dopolnila še ameriška glasbenica, dobitnica grammyja Macy Gray. V okviru velike evropske turneje in promocije aktualnega petega albuma bo 27. maja nastopila v ljubljanskih Križankah.
QUARTISSIMO
V ponedeljek je z brniškega letališča v Moskvo odpotovala skupina Quar-tissimo s pevko Martino Majerle in spremljevalno pevko Sandro Feketi ja, ki bodo predstavljali Slovenijo na evrovizijskem finalu v Moskvi. Nastopili bodo na drugem predizboru, ki bo v četrtek, 14. maja, ob 21. uri.
JADRANKA JURAS
Jadranka Juras se vrača na glasbeno prizorišče z novim singlom Druga če ne znam, ki napo ve du je njen drugi samostojni album. Njegov naslov bo Reanimacija, na prodajne police pa prihaja septembra letos.
NATALIJA VERBOTEN
Natalija Verboten predstavlja novo skladbo z naslovom Ma kje si ti?. Skladba je hudomušno avtorsko delo dveh pre ka lje nih glas be nih mačkov, Dareta Kauriča in Martina Štiberni-ka. Za pesem bo Natalija posnela tudi videospot, ki bo na malih ekranih predvidoma konec meseca.
NINA PUŠLAR
Simpatična pevka iz Ivančne Gorice pripravlja nov album. Material zanj je že posnet, končni miks pa bodo naredili v Italiji. Glasba na plošči bo neko li ko dru gač na od tiste na nje nem prven cu, pev ka pa jo označuje kot moderen pop.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	SIDDHARTA - Napalm 3
2.	BEYONCE-Halo
3.	BIMBO JONES - And I Try
Ljubljanska skupina Siddharta je v okviru projekta Saga predstavila drugi zaporedni singl z naslovom Napalm 3. Spremni CD singl vključuje tri različice pesmi: originalno (produkcija Siddharta in Žarko Pak) ter demo različico in remix, ki ga je pripravil Peter Penko. Vse skupaj je bilo posneto v novomeškem studiu RSL. Skupina po izdaji singla Napalm 3 napoveduje tudi novvideospot in veliko drugih aktivnosti, o katerih lahko preberete na Sagini uradni spletni strani www.siol.net/siddharta-saga. -
Kriza tudi zvezdam nipri zanesla
Niti vodilni britanski glasbeniki, kot so Elton John, Paul McCartney in Robbie Williams, se niso mogli izogniti posledicam recesije na njihove finance. Vrednost osebnega premoženja pevca Elto-na Joh na se je v lan skem letu zmanjšala za 26 odstotkov, in sicer z 238 na 175 milijonov funtov. Nekdanji član skupine The Beatles Pau l McCart ney se posle di cam prav tako ni mogel izogniti, njegovo bogastvo seje zmanjšalo za 60 milijonov funtov. Pop zvezdnik Robbie Williams je izgubil 25 milijonov in njegovo bogastvo sedaj ocenjujejo na 80 milijonov funtov.
>
vstopnic. Organizatorji so namreč ugotovili, da po postavitvi odra, zaodrja ter drugih potrebnih elementov in opreme na stadionu Partizana ostaja še nekaj prostora za dodatne obiskovalce. Eni najbolj znanih rockeijev, ki so na sceni že od leta 1973, naj bi bili precej skromni in naj ne bi postavljali velikih zahtev glede koncerta, največ priprav pa je potrebnih za tehnično izvedbo. Koncert bo po napovedih organizatorjev poleg glasbenega tudi pravi pirotehnični spektakel. Za AC/DC je že uspešna turneja po ZDA, 18. februarja so začeli predstavljai zadnji album Black Ice tudi po Evropi, prav v okviru evropske turneje pa se bodo energični Avstralci predstavili tudi občinstvu v Beogradu.
Britney sc irkusom prihaja vE vropo
Podobno sta občutila tudi pevca Tom Jones in Cliff Richard. Bogastvo prvega se je zmanjšalo za 24 odstotkov, in sicer na 130 milijonov funtov, medtem ko je Richard izgubil petino, tako da vrednost njegovega bogastva sedaj ocenjujejo na 40 milijonov funtov. No, še vedno ni slabo, kajne?
Še večv stopnic za koncert AC/DC
26. maja v Beograd prihajajo legendarni avstralski rockerji AC/DC. Zaradi velikega zanimanja so organizatorji povečali število
Pop zvezdnica Britney Spears je v svojo koncertno turnejo, imenovano Circus, vključila tudi dvanajst evropskih nastopov od Londona do Rusije. Britney bo evrop ski del turneje začela 3. junija v Londonu, kjer bo kar osemkrat
nastopila v tamkajšnji O2 Areni. 19. junija bo nastopila v Dublinu, nato pa še v Franciji, Belgiji, na Danskem, Švedskem, Finskem, v Rusiji in na Poljskem. Evropsko turnejo bo končala 26. julija s koncertom v Berlinu. V koncertnem spektaklu Circus sodeluje skoraj 50 plesalcev, čarovnikov, klovnov in akrobatov ter več kot 200 članov spremljevalnega osebja. Po Evropi bodo potovali s kar 60 tonami opreme, ki jo prevažajo v 34 velikih tovornjakih.
BIT vk lubu Max
Jutri, v petek, 8. maja bo po več kot letu dni v velenjskem klubu Max spet nastopila znana domača vokalna skupine BIT. Zasedba, ki jo sestavljajo Andreja Ostruh, Sanja Mlinar Marin, Jerneja Pač-nik, Matej Jevnišek in Miha Roj-ko, je našla svojo glasbeno identiteto v a capel la jazz stan dardih, pop in lati no rit mih ter zimzelenih melodijah slovenske popevke. Julija bo skupina med drugim nastopila tudi v avstrijskem Gradcu na 9. mednarodnem tekmovanju a capel-la skupin Vokal Total. Zasedba, ki deluje od septembra 2003, s svojo glasbo in izvedbo zna razvajati tako glas be ne slad okus -ce kot tis te, ki se želijo ob prijet ni glas bi prijet no zabavati in sprostiti, zato se jutri zvečer v klubu Max obeta lep glasbeni dogodek.
Nas čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
I-----
LESTVICA DOM
Ne mecite denarja skozi okno!
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Zaka pa ne - Kralj ulice
2.	Modrijani in Natalija Verboten - Spomni se
3.	Domen Kumer - Slovenski sin
4.	Max band - Poročna
5.	Ans. Svetlin in Stane Petrič - Leta niso važna
6.	Ans.bratov Jamnik - Na vrtu domačije
7.	Ans. Golte - Če te luna nosi
8.	Ans. Roka Žlindre - Del srca
9.	Ans. Krjavelj - Kako res prekrasno deželo imamo
10.	Fantje izpod Rogle - Dvajset let nas pesem druži
www.radiovelenje.com
Da so gasilci res	^
iskreni prijatelji v dobrem (in slabem), je v nedeljo na svoji koži dobesedno občutila Alenka Rednjak, vodja urada župana na MO Velenje, ki tesno sodeluje z gasilci. Praznovala je namreč (okrogli) rojstni dan, največje presenečenje pa so jih pripravili gasilci iz Škal, Velenja in Vinske Gore. »Pridrveli« so na njen novi dom, oprali fasado na hiši (ki je še ni) in mokro voščili Alenki še na mnoga leta! Da je bil žur pravi, so poskrbeli tudi sami. Klopi, hrano, pijačo in rojstnodnevno darilo so pripeljali s seboj! Seveda je bila slavljenka presrečna
•M* Branka Sovinek, predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Stara vas, je tudi mag. Mileno Pečovnik kot krajanko te vasi povabila na merjenje holesterola in vrednosti sladkorja v krvi. To dvoje v Stari vasi krajanom, ki to želijo seveda, merijo že dolgo.
»Le pridi, le pridi. Sploh ne boli. Toliko časa si že najdeš. Pa tešča pridi, da bodo rezultati čim bolj realni.«
Marjan Mevc, član Sveta Krajevne skupnosti Šoštanj, je aktiven na številnih področjih. Pred časom so mu Šoštanjčani naložili še eno delo. Vodi koordinacijski odbor za izgradnjo šestega bloka TEŠ. »Vse gre in vse se da, če so ljudje pridni in dosledni. Tako pridni in dosledni kot je tale naša gospa, ki skrbi za čistočo v občinski zgradbi, kjer ima že dobro leto prostore tudi naša krajevna skupnost.«
Večnamenskost
Nov podhod med starim in novim delom Velenja j e že takoj po odprtju postal večnamenski. Pa čeprav v njem še niso urediji lokalov. Taka svojevrstna več-namenskost nekaterim smrdi.
Omejeni vpisi
Marsikj e pri nas so morali zaradi prostorske stiske omej iti vpise v vrtce. Škoda. Če bi bilo dovolj prostora, bi morda lahko vpi-sa-i še kakšnega odraslega. Morda kakega politika.
Velenjska bar vi tost
Svetniki so prižga-i zeleno luč za gradnjo objekta ob Rdeči dvorani. Sosednjemu centralnemu otroškemu igrišču se zato črno piše.
Bolje boljše kot dalj
Nekateri si pri nas še vedno prizadevaj o, da bi ljudje dela-i dalj časa. Bolje bi bilo, da bi si pri-zadeva-i, da bi dalj časa bolje žive-i. Ne pa života-
ri-i.
Bolj čis ta doli na
Mnoge zanima, če bo Šaleška dolina sredi -eta res bolj čista. Ko bodo odpadke zače-i voziti v Celje.
Razdeljeni
Občina j e kraj anom že razde-i-a vrtičke. Z ukinitvijo divjih jn načrtovanjem urej enih j e tako že pred tem razde-i-a krajane.
Odprta vrata
V	raznih podjetjih še vedno priprav-jajo dneve odprtih vrat. Morda v upanju, da j ih bodo delavci prostovoljno zapustiji.
Naj bolj ši sosed
Saj ne bi bilo nič narobe, če bi Mercator kupila kakšna hrvaška družba. Bi vsaj lahko enkrat odkrito rekli, da imamo v Slovenij i dobrega soseda.
Budnice
V	mnogih kraj ih so za prvi maj pripraviji budni-ce. Vendar se mnogi še zdaj niso predramiji.
Slovenska turneja REPTILIEN World: Kače in plazilci prvič v Velenju
V Rdeči dvorani v Velenju bo od petka, 8., do nedelje, 10. maja, vsak dan od 10. do 21. ure čudovita razstava 300 živali.
Ogledali si boste lahko kače velikanke, med njimi anakondo, največjo kačo na svetu, kuščarje, krokodile, pajke, žabe, škorpijone, želve ... Ne zamudite enkratne priložnosti, saj bo na ogled tudi svetovna senzacija - kuščar z dvema glavama.
Repitilen world prihaja iz Nemčije, v Sloveniji bodo gostovali prvič. Turnejo pričenjajo v Velenju, v Sloveniji se bodo predstavili še v Ljubljni, Celju, Mariboru, Kopru ...
EPP
FIKSNA OBRESTNA MERA, FIKSNO ZADOVOLJSTVO. A
Ujemite odlično obrestno mera v času, ko ie-te padajo in imejte dostop do sredstev.
Do konca meseca maja vam v UniCredit Bank ponujamo nadvse privlačne depozite v evrih z nespremenljivo 4,5-odstotno letno obrestno mero, ob tem pa vam zagotavljamo tudi dostop do nadomestnih sredstev v vsakem trenutku. Šs niste prepričani? Ob prenosu poslovanja na našo banko vas namreč čaka še dodatna nagrada: 0,5-odstotnl pribitek na obrestno mero depozita. Preizkusite nas in zadovoljni boste! www.unicreditbank.si/akcijskidepozit
dSSBl ^ UniCredit Bank
Prvič v Sloveniji - iz Amerike
m REPTILIEN-WORLD PREDSTAVLJA 1
Rdeča dvorana, od 8.-10. maja.
Kača velikanka (150 kg, 7 metrov), krokodili (160 kg, 2,5 metra), pajek velikan - želve (60 kg), j& pajki, škorpijoni... in še veliko več - do 300 živali.
Senzacija: živi kuščar z dvema glavama!^
od 10.do 19.ure 1 ? ¥ £ liV^ ^
f ? ¥ *' * "
Največja mobilna razstaifč^v E
1,-€

LJUDJE
zaLescanskip ortreti
Kritičen inb arvit
Avgust Tanšek
Tako zelo velike družine se pa res redko zgodijo. Ema Krofl se je po rojstvu nezakonskega otroka preselila iz Zagorja k sestri Malčki Plan-ko v Pesje. Svak pa je vedel za vdovca, rudarja Ivana Tanška, in ju je nekako »spravil skupaj«, toliko lažje, ker sta oba izvirala s Kozjanskega. S prvo ženo je imel Ivan kar petnajst otrok, z njima pa sta po povrat-ku iz Nemčije, kjer je živela družina veliko let, bila le še dva - drugi so ostali po Nemčiji, Belgiji... Ema je v zakon na začetku prispevala samo enega otroka, potem pa se je Ivan dokazal še kar nekajkrat, po prvorojencu Jožeku je Ema rodila še Cilko, Pepco, Emo, Ivanko, ki je še majhna umrla, Karla, Avguština (18. julija 1931), Anico in Veroniko. Živeli so v hiši, ki je stala tam, kjer je danes v Škalah križišče za Hrastovec. Oče se je kmalu upokojil, a pokojnina je bila nizka, zato sta morala z materjo pošteno garati, da sta nahranila toliko lačnih kljunov. Oba sta hodila pomagat okoliškim kmetom, mama pa je veliko hodila k bližnjim veleposestnikom Turnom, ki so bili menda do svojih delavcev zelo pošteni. Na srečo so imeli doma dve njivi, na katerih so si pridelali skoraj vse, imeli so kokoši, zajce, ovce - rogata Ciga je imela veliko mleka ... Gusti si je na vrhu hriba umislil svojo majhno njivo in kmetoval. Veliko se je ukvarjal z živalmi, naučil seje celo striči ovce, z desetimi leti pa je že tudi pasel krave pri svojem birmanskem botru. Za otroške igre ni imel v bližini nobenih otrok svoje starosti, poleti je kmetoval, pozimi pa se po bližnjih vzpetinah dričal na lastnoročno narejenih sankah in smučkah.
V osnovno šolo v Škalah je Gusti šel leta 1937. Prva tri leta so ga učile slovenske učiteljice Revenova, Pokržnikova, Hvalčeva, Račelova, potem so prišle nemške učiteljice in učitelji. Upravitelj Becker je bil »pol hudiča«, otroke je mlatil kar počez. »Avgust, pripogni se, dol z nosom!« se je zadrl po nemško in že je padalo po Gustijevi zadnjici. Najljubši predmeti so mu bili zgodovina, geografija in biologija; s puncami na paši so si v turnskem gozdu naredili kočo in se šli ateje in mame ... Sredi šolskega leta, 1. februarja 1946, gaje oče vzel iz šole in ga poslal po svojih knapovskih stopinjah - v Industrijsko rudarsko šolo, ki jo je kot eden boljših učencev končal v roku in za nagrado dobil hranilno knjižico Narodne banke Jugoslavije s sto dinarji. Sicer pa je šola minila v trdem delu, teoretični pouk in praksa sta si podajala roko, ob dveh pa na udarniško delo. Gradili so prvi kino, pa današnjo zgradbo Kmetijske zadruge, internate na Koroški cesti in cesto Zavodnje-Sleme. Obojne poletne počitnice so bile namenjene udarniškemu delu, eno leto so pomagali graditi šolo v Solčavi, naslednje leto cesto na Konjski vrh. Med letom fantje niso imeli časa za sprostitev, je pa bilo potem na teh akcijah v Savinjski dolini glede tega veliko boljše, saj je bilo tam okoli 15 0 mladink in mladincev.
Ampak po zaključku šole junija 1948 Gusti, ki sije zaradi nenehnega zbadanja dal ime Avguštin uradno spremeniti v Avgust, knapovske-ga kruha skorajda ni okusil. Poslali so ga namreč v enomesečni vzgo-
jiteljski tečaj v Ljubljano in še v tabor za 'fiskulturnike', potem pa je za svojim bra tran cem Her ma nom Plankom po njegovem odhodu na Dobrno prevzel mesto vzgojitelja v Domu gojencev, ki je bil pri Rudarskem domu. Gojencem je grenil življenje le dobro leto, saj so ga za nekaj mesecev poslali širiti propagando na okrajni komite ljudske mladine Mozirje, ki ga je vodil Ivan Atelšek.
A pedagoško delo ga je tako prevzelo, da si je na prosvetnem ministrstvu izboril, da so ga poslali na
enoletni pedagoški tečaj. Ob vsej natrpanosti programa se je vendarle našel tudi čas za nekajmesečno romanco s kolegico Natalijo. Opravil je zaključni izpit, predhodni učiteljski diplomski izpit, leta 1953 diplomski izpit ter leta 1956 še strokovni izpit. Prvo službo je kot pripravnik dobil 1. avgusta v Ljubnem ob Savinji, kjer so ga imeli ljudje radi. A 1. septembra 1952 je že bil v Vipavi, edini Slovenec v vodu oficirske šole. Dali so mu čelado, v nahrbtnik šestdeset kilogramov, na rame mitraljez in na glavo čelado -pa marš čez cel Nanos. Napetosti okoli Trsta so takrat zahtevale od JNA dobesedno dresuro mladih vojakov. Zaradi hrepenenja po svojem domačem okolju, po svojih bližnjih je začel kovati svoje prve stihe. Pretrpel je vse muke in se telesno in duhovno močnejši kot prej vrnil v Velenje. Pravzaprav se je še med vojsko, 13. februarja 1953, rodila deklica Boža. Njeno mamico Než-ko Puncer je Gustl spoznal, ko je služboval v Ljubnem. In to dodobra. Poročil pa jo je šele 9. 1. leta 1954 in septembra 1955 seje rodil še Gorazd. Potem pa Gustl tudi na tem področju niti slučajno ni šel več po očetovih stopinjah.
Torej 1. oktobra 1953 je začel učiti na velenjski osnovni šoli, kije bila tedaj v današnji vili Mojca in bližnji konjušnici. Poleg osnovnošolskega programa so gostovali še vajeniško in kmetij sko šolo, zato je bilo po Velenju še nekaj prostorov, v katerih so poučevali: v veliki Gradisovi baraki pri kotalkališču, nad Kmetijsko zadrugo. Gustl je običajno učil četrti in peti razred, po potrebi pa tudi zgodovino in zemljepis v višjih. Potem je zrasla nad Tomšičevo cesto II. osnovna šola, ki se je po dograditvi leta 1962 preimenovala v osnovno šolo Miha Pintar Toledo. Na tej šoli je Gustl poučeval od 1954. do 1962. leta. V teh letih j e bil upravitelj zelo priljubljen Jože Marolt, učili pa so Dora Sevčnikar, Anica Podlesnik, Francka Lojen, Hinko Dermol, Mira Cvikl, Katica Krofel, Pavla Lipnik, Magda Zalar, Darinka Kramer, Marjanca Prodnik ter tovarišica in tovariš Tanšek...
Eno šolsko leto in pol je potem poučeval na šoli Gustava Šiliha. Ob otvoritvi te šole je Franca Leskoš-ka Luka tako navdušil s pesmico Tinček v šolo gre, da je pri predsedniku občine Žganku podprl njegovo pobudo po preureditvi stare šole v Dom počitniške zveze (današnja vila Mojca). To seje zgodilo v nekaj mesecih z udarniškim delom in Tanšek je 1. februarja 1964 postal prvi upravnik doma. V tistih časih je prepletal pomembne funkcije: 19531960 predsednik novoustanovljenega Društva prijateljev mladine, 1953-1999 predsednik Počitniške zveze; 1969-1984 predsednik turističnega društva Velenje; 19841986 predsednik Turistične zveze Velenje. Turistično društvo je ustanovilo Hortikulturno društvo in Plesni športni klub. Kdo se ne spomni znamenitih plesnih turnirjev Evropa pleše v organizaciji Turističnega društva, pa nekdaj odmevnih pusto-vanj, kmečkega praznika v Ple-šivcu, srečanja narodnozabav-nih ansamblov na Graški gori. Pohvali se lahko celo z osmimi posnetimi skladbami na njegova besedila. Kot pedagog in funkcionarje veliko počitnikoval na jadranski obali, s sabo pa je vedno vzel tudi družino, da so prihranili. Med drugim je bil tudi vodja prostovoljnega dela pri izgradnji počitniškega letovišča Savinja v Makarski, pa tudi njegov upravnik. Veliko je potoval po Evropi in Velenjčane zbliževal s prebivalci partnerskih in pobratenih mest. V zgodnejših letih pa je gledališko igral še pri velenjski Svobodi v Oth-elu, Matičku se ženi...
Upraviteljstvo doma je prepustil Jožetu Klančniku, sam pa 1. septembra 1966 postal pomočnik ravnatelja na šoli Miha Pintarja Toleda, kjer je skrbel za poslova nje šole in po potrebi tudi nadomeščal v razredu. Pred odhodom v pokoj leta 1988 je bil en mesec vršilec dolžnosti ravnatelja iste šole, potem pa se je posvetil svoji ženi, vnukoma Nejcu in Boštjanu in okolici hiše v Linhartovi ulici na Konovem, kamor so se vselili leta 1979 po dvanajstih letih bivanja v lepem trisobnem stanovanju na Jurčičevi ulici, v katerega so po dveh letih prišli iz dveh prepišnih sob v starem Velenju.
Seveda ni opustil številnih obveznosti na počitniško-turističnem področju in še danes ga mladi radi pokličejo za nasvet. V Esslingenu so mu dali srebrno priznanje za pospeševanje sodelovanja, danes je častni član počitniškega društva Kažipot, ki ga je vodil vrsto let. Piše poezijo, nedolgo tega je izdal zbirko pesmi Mozaik spominov, skoraj obseden je z zgodovino, zbira zgodovinsko gradivo, v knjigi velenjske Univerze za tretje življenjsko obdobje Črno zlati spomini ima velik delež, v rokopisu je njegov natančen popis osnovnega šolstva v Velenju. Veliko se ukvarja z zgodovino gradov v naši dolini, posebej s Turni. Pa še eno veselje ima: kuhanje, čeprav pravi, da je to pridobljeno veselje. Veliko kuha, še posebej od takrat, ko seje Nežke lotila bolezen. Skuhati zna vse - od juhic do zavitkov, letos je za pusta spekel krofov iz ene kile moke. Ker tudi sam ni več rosno mlad in vedno pri močeh, se s hišo, grmovjem in vinsko trto ukvarja toliko, kot mu dopuščajo moči . Oče Ivan jih je učakal kar sedemindevetdeset in Gustl gre po njegovih stopinjah...
■ Vlado Vrbič
Do 23. maja v Galerij i Velenje na ogled prva večj a samostojna razstava Stoj ana Kneževiča, mladega akademskega slikarj a iz Topolšice
Velenje - Sredi aprila so v Galeriji Velenje uradno odprli razstavo del mladega akademskega slikarja Stojana Kneževiča. Razstava, ki jo je avtor naslovil Evrope-jski vudu, predstavlja slikarjeve slike in risbe, ki so nastajale v zadnjih letih, delno še med študijem, večina pa že v času samostojnega
vključevanja v umetniško sceno. Mlada umetnostna kritičarka Irma Brodnjak je tako v besedilu, ki je objavljeno v katalogu o razstavi kot na otvoritvi sami, poudarila, da gre za avtorja, ki se ne išče preveč, ki že ima izoblikovano risbo in zgodbo, ki jo želi preko slik podati svetu. In dejstvo je, da je razsta-
va zanimiva, všečna.
»Kneževiceva dela so najmočnejša v risbi, ta je njegov prepoznavni znak in glavni nosilec sporočila. Že sam naslov razstave Evropejski vudu pove, da ga pri delu ne vodi zgolj larpurlatizem. Z vsebinskimi poudarki Kneževic v svojih delih pokaže svojo kritičnost do sveta, ki ga obdaja. Njegove krajine zato niso čiste in neo-madeževane, temveč vedno vsebujejo tudi človeški pečat. Bodisi skozi onesnaženje bodisi skozi red, ki ga v snovnost vnaša človeški razum,« pa so besede kritičarke, ki lepo opišejo videno. Če si še niste ogledali, toplo priporočamo!
■ Bš
Slikar Stojan Kneževič je v svojih likovnih snovanjih zgovoren. O tem sta prepričani tudi kustosinja razstave Milena Koren Božiček in umetnostna kritičarka Irma Brodnjak, ki sta ga v
besedi predstavili na otvoritvi razstave.
Pisateljevav rnitev domov
S prvencem j e pisatelj Dušan Dim, po rodu Velenjčan, dobil večernico, z drugim romanom j e nominiran za kresnika
Velenje, 23. aprila - V študijski čitalnici velenjske knjižnice se nas na četrtkov večer ni zbralo prav veliko, a je bilo ozračje odlično. To je bil zagotovo poseben večer tudi za pisatelja Dušana Dima, ki je otroštvo in mladost preživel v Velenju. Piše namreč pod psevdonimom, tisti, ki so v zahajali v mladinski klub Stiskarna, pa se ga dobro spomnijo kot Simona Her-nausa, ki je tam vrtel ročk glasbo. Danes živi in dela v Ljubljani, v Velenje pa se, kot je povedal na literarnem večeru, ne vrača prav pogosto.
Kljub temu se tudi v obeh njegovih romanih pozna, da je Velenje še »v njem«, da ima z njim prav posebno razmerje. To je bilo lahko razbrati v prijetnem, sproščenem pogovoru s Petrom Groznikom - Pečom (s katerim ga, mimo gre de, veže tudi ljubezen do filma, nogo meta in rock glas be), z zgovornimi, analitičnimi vprašanji pa je pogovor obogatil tudi Silvo Grmov-šek. Ta je med drugim tudi ugotovil, da je Dimu uspelo glasbo »prevesti« v roman, saj jo je skozi Dis-torzijo mogoče tudi brati, ne le poslušati. Dušan, ki se je izkazal kot dober, gostobeseden sogovornik, ob tem pove, da je v literaturi pogrešal roman, ki bi govoril tudi o » žaru« glas be, o delu res -ničnosti življenja mladih, ki nikoli ni bil popi san. Čeprav o svojem literar nem delu pisatelj doslej ni velikokrat govoril, o drugem romanu Rdeča mesečina pa je ta večer spregovoril celo prvič, ima resnično veliko povedati.
Priznati moram, da tudi sama skorajda do tega večera nisem vede la, kdo je Dušan Dim. Pa
čeprav sem mla din ski roman Dis-torzija (izšel je leta 2005) prebrala kmalu po tem, ko je leta 2006 dobil večernico, priznanje za najboljši mladinski roman. Sumljivo mi je bilo, da je prijatelj glavnega junaka med drugim šel na počitnice k stricu v Velenje in da se mi je med branjem velikokrat zdelo, da bi se zgodba mirno lahko dogajala v Velenju. Dogaja pa se v Ljub-
Filmskem skladu, ki ni bil pripravljen plačati povečave filma, kar bi omogočalo predvajanje v kinod-voranah. Dušan, kije velik »filmo-fil« - na ljubljanski ekonomski fakulteti je celo diplomiral iz filmsko obarvane teme - ima dober občutek.
Letos je Dušan dim izdal drugi roman in z njim spet navdušil kriti ke in bral ce. V kri mi nal nem
Dušan Dim (prvi z desne, ob njem vodja pogovora Peter Groznik) je bil gost vv elenjskiK njižnici prav nas vetovni dank njige. Tudi sam je bil pop ogovoruz adovoljen, sploh, ker je doslejr edko na glas govoril os vojemu spešneml iterarnems novanju.
ljani. Distorzijo so letos brali mnogi slovenski osnovnošolci, saj je bil roman uvrščen v domače branje, odmevi nanj pa so po pisateljevih besedah »enormni«. Dobil je tudi po 100 emailov na dan. Ga je pa presenetilo, da so mu mladi pogosto pisali, naj jim s svojo analizo romana pomaga do boljše ocene. Pa smo slišali še nekaj vmesnih o neizogibnem medgeneracijskem konfliktu in današnji mladini, ki zagotovo je drugačna, kot je bila mladina v pisateljevih najstniških letih. Po Distorziji je RTV Slovenija posnela tudi film, ki je v zaključni produkcijski fazi. Če bo vse po sreči, ga bomo videli že to jesen. Zataknilo se je namreč pri
romanu Rdeča mesečina se ukvarja tudi s slovensko tranzicijo, roman pa je bil uvr ščen v ožji krog kandidatov za letošnjega kresnika. Čeprav je pisatelj začel knjige izdajati dokaj pozno, je z obema dosegel več kot marsikdo, ki piše in izdaja veliko več in dlje. Kritiki so med dru gim zapi sa li, da mu je uspelo ustvariti popoln roman, in to v vseh ozirih. Dušan skromno doda, da popolnega romana ni. Ob tem pove, da piše premišljeno, počasi. Potem dolgo pili in popravlja. Ni hitro zadovoljen. Kar se pozna, ko ga bere mo. Pri po ro-čam!
■ BojanaŠ pegel
14
VI PISETE
7. maja 2009
Slovenski osnovnošolci spoznavali Velenje
O projektu Spoznajmo Slovenijo smo že poročali, tokrat pa ga je Počitniško društvo Kažipot Velenje tudi v praksi udejanjilo. Pripravili so namreč medregionalno tekmovanje. Udeležili so se ga osnovnošolci iz Idrije, Loč, Hoč in Velenja, ki so se preizkusili v različnih »disciplinah«. Ena od njih je bilo tudi orientacijsko tekmovanje, na katerem so se tekmovalci pomerili v znanju iz orientacije in poznavanja Velenja. V pomoč so jim bili tudi plakati, ki so jih lahko osnovnošolci prebrali pred samim tekmovanjem. V orientaciji so se najbolj izkazali mladi iz Hoč, po raz-
glasitvi pa so se lahko vsi pomerili še v šport nih igrah.
Brez dvoma je bilo zabavno. Ni manjkalo smeha, dobre volje, stka-
le so se nove prijateljske vezi, pa tudi vreme jim je bilo naklonjeno. Organizatorji so se zelo potrudili in dosegli enega od ciljev, saj so part-
nerske šole izrazile željo po nadaljevanju projekta.
■ Mojca Marš
Nega mladega gozda
Mlad gozd oziroma mlajše razvojne faze gozda so del gozdne posesti vsakega lastnika gozda. So prehodna stanja v razvoju do zrelega gozda. Gospodarjenje z njim je dolgoročni proces, v katerem si lastnik zagotavlja trajne donose lesa in denarja, včasih večje, drugič spet manjše. Bistveno pri trajnosti donosov so pravilno razporejeni deleži površin mladega, zrelega gozda in gozda v obnovi. Pri določitvi razmerja teh površin so vam v strokovno pomoč gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (zavod), na območju Šaleške doline smo to gozdarji iz krajevne enote Šoštanj. Za vsako gozdarsko ureditveno enoto (odsek) gozdne površine gozdarji izdelamo gozdnogojit-ve ni načrt, v katerem so določeni stanje in cilji željenega stanja gozda ter seveda ukrepi, ki vodijo do cilja. Lastnik tako ob pomoči gozdarja usmerja razvoj svojega gozda k stabilnim, zdravim in kvalitetnim gozdnim sestojem. Da lastniki čim bolje obvladujejo delo v gozdu, zavod za njih vsako leto organizira strokovne delavnice. Letos smo jo organizira-
li na temo nega mladega gozda, in sicer na domačiji Limovšek oziroma pri lastniku Jožetu Krtu v Ravnah. Na delavnici se je zbralo 20 lastnikov gozdov in seveda gozdarji zavoda. Dve uri in pol »pouka« smo izved-
katerem najprej izberemo kvalitetna drevesa - izbrance (osebki, ki so zdravi, nepoškodovani, kvalitetni), in jim pomagamo pri njihovem razvoju tako, da jim odstranimo njihove neposredne konkurente. Revirni gozdar Tomaž Gradišnik je z motorno žago zelo nazorno demonstriral redčenje v gostem smrekovem dro-govnjaku, kjer je posameznim izbra-
Zdela vnice zal astnikego zdov( Foto:Mar ijanD enša)
li na terenu, kjer smo lastnikom poleg teoretičnih osnov pokazali tudi praktično izvedbo ukrepov v gozdu. Poudarek delavnice je bil na negi let-venjaka in drogovnjaka. V teh dveh razvojnih fazah je glavno opravilo pozitivna izbira ali redčenje, pri
nim drevesom odstranil konkurente. Izbranci so tako pridobili prostor v krošnjah, gozd je postal prehoden, sprostila so se tudi posamezna bukova dreve sa, ki jih prej sko raj ni bilo opaziti. Podobna redčenja kot v dro-govnjaku, kjer je na površini enega
hektarja več tisoč dreves, nadaljujemo (z manjšo jakostjo) tudi v razvojni fazi debeljaka, vse do zrelega gozda, ko ostane na površini enega hektarja od 200 do 400 izbranih, kvalitetnih dreves. Na delavnici so se izmenjala mnoga mnenja, opisale mnoge izkušnje, med njimi bi izpostavil naslednjo: veliko lastnikov gozdov v mlajših razvojni fazah pusti stati večje drevo, bodisi gaje pozabil posekati ali pa se mu gaje zdela »škoda« posekati. Jasno moram povedati, da takšna neposekana drevesa delajo škodo v nadaljnjem razvoju gozda, saj onemogočajo rast kvalitet nej šim mlaj šim drevesom, pri morebitni kasnejšem poseku pa je velika verjetnost, da bodo pri padcu poškodovala ali uničila več deset perspektivnih dreves. Zato nasvet: v skupinah ali sestojih mladega gozda ne puščajte večjih dreves, posekajte jih takrat, ko je še enostavno in neproblematično, ko je gozdno mladje še nizko.
Delavnico smo zaključili z debato in malico na domačiji Limovšek, kjer sta nam prijazno in velikodušno postregla z domačimi dobrotami Metka in Jože Krt.
■ Aleš Ocvirk, Vodja ZGS, KE Šoštanj
Prek meja naša beseda velja
Jezik je tista edina rdeča nit, ki človeka kot najvišje razumsko bitje na modrozeleni žogi v vesoljskem peskovniku druži skozi dve sicer zelo spremenljivi spremenljivki - čas in prostor. In ta tako prefinjena oblika sporazumevanja je postala že samoumevna prtljaga, ki jo prinesemo na ta svet, in je tista paradigma, ki nas določa, identificira. Je naša osebna izkaznica. Vozlišče besed in stavkov razkriva naše najgloblje misli, čustva in znanje. Jezik nas - bele, črne, rumene - povezuje kljub babilonski kazni, ki jo je Stvarnik namenil v nebo segajočemu »lastnemu otroku« in s katero je prevzetnim človeškim bitjem zavezal jezike, da se ne bi razumela. Tako
je nastal velik jezikovni mozaik, v katerem male ribe slepo sledijo tisti čezoceanski.
In kakšen je naš odnos do lastnega jezika? Ga v času invazije amerikanizacije sploh še potrebujemo? Slovenščina je tisti jezik peščice Slovenčkov, ki nam je utrla pot do velikih. Ob bok največjih smo se postavljali s Prešernovimi verzi, znanstvenimi odkritji slovenskih matematikov in fizikov, rekordnimi dosežki športnikov slovenskega porekla ... Nič slabši, kvečjemu še boljši. Kvaliteta odtehta kvantiteto.
A vse prevečkrat občutimo vrednost nečesa šele takrat, ko to izgubimo. Ko je ogroženo, zaničevano. Zato se moramo naučiti ceniti zdaj,
ta trenutek in ne zgolj z zavistjo gledati sosedovo »bolj zeleno« travo in s sklonjeno glavo in povsem nekritično prevzemati ostanke velikih.
Mi smo pogledali k sosedom. Jih povabili medse in se pogovarjali, pogovarjali in še enkrat pogovarjali. Osnovna šola Gorica je v tednu pred prvomajskimi počitnicami gostila učence iz Zvezne gimnazije v Celovcu. Paket dva v enem - jezik in počitnice - je dobitna kombinacija, kako združiti koristno s prijetnim. Šolski utrip utrjevanja slovenskega jezika smo začinili s potepi po Velenju in njegovi okolici. Po temnih rovih premogovnika, na izletih po šaleških hribčkih in dolinah, velenjskem gradu in med
knjižnimi policami smo se družili, zabavali in predvsem govorili slovensko. No, včasih je bila prva pomoč tudi pantomima z angleškimi ali nemškimi vložki.
In kako so se naši gosti - Celine, Cornelia, Nadine, Anna, Damijan in ostali prišleki iz karantanske dežele - počutili pri nas? Na sklepni prireditvi, preden so vzeli pot pod noge, so peli Smolarjeve družbenokoristne songe, zaplesali v folklornih ritmih in povedali, da so spoznali veliko prijateljev in z njimi preživeli veliko lepih trenutkov. V maratonskih sprehodih po velenjskih ulicah so spletali nove vezi, porodila se je kaka simpatija in vnela ljubezen na prvi pogled.
Pa slovenščina? Jo zdaj bolj obvladajo? Ali pa še vedno zamenjujejo sklone in imajo težave pri določanju spola? Morda pa je pomembnejše vprašanje in zgolj v razmislek, kaj so nam dali oni? So nas kaj naučili, česar do zdaj nismo vedeli? Bomo bolj cenili slovenski jezik in se ne več spraševali o smiselnosti neizprosnega slovničnega dri-la in vseh tistih bolj ali manj posrečenih poskusih pisateljevanj, katerih uspešnost se kaže v šolski sveti knjigi.
Izbira je vaša - da, ne in še odgovor c. Meje mojega sveta niso meje mojega jezika. OŠ Gorica se podpiše pod slednje.
■ Vesna Penec
Ustvarjalke foruma Otok zakladov na srečanju v Velenju
Ustvarjalni forum Otok zakladov je presegel vsa pričakovanja. Članice in drugi naključni obiskovalci si na njem izmenjujejo mnenja in poglede in si pomagajo, redno pa se tudi srečujejo na ustvarjalnih delavnicah. Eno takšnih so pripravili tudi v Velenju. Več kot šestdeset ustvarjalk iz vse Slovenije je ustvarjalo različne izdelke. Po ustvarjalnem dopoldnevu je sledi-
lo srečanje, na katerem so si udeleženke izmenjale, kar so ustvarile. Po besedah ene od organizatork srečanja v Velenju Lidije Slatin-šek je ustvarjalni forum presegel vsa pričakovanja, pa tudi srečanja v živo so postala vse bolj priljubljena in dobro obiskana. V živo je izmenjava mnenj in znanja še bolj pristna kot na forumu.
RAZPIS ZA DELOVNO MESTO DIREKTORJA DOMA ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE
Na podlagi 34. člena zakona o zavodih, 20., 34. in 35. člena Statuta Doma in v skladu s sprejetim sklepom Sveta doma Doma za varstvo odraslih Velenje je na svoji seji dne 21.4.2009 sprejel sklep o razpisu prostega delovnega mesta
Direktorja Doma za varstvo odraslih Velenje (m/ž)
Kandidat mora ob splošnih pogojih, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba iz 56., 57. in 69. člena Zakona o socialnem varstvu, 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po Zakonu o socialnem varstvu.
•	opravljen program za vodenje socialno varstvenega zavoda, oziroma ga bo moral opraviti najkasneje v roku enega leta od začetka opravljanja nalog direktorja, če ne mu mandatna podlagizakona preneha.
•	ne glede na določbe prve alinejeje lahko kandidattudi oseba, ki ima končano višjo strokovno izobrazbo iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu, dvajset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit po Zakonu o socialnem varstvu.
Direktor bo imenovan za mandatno dobo 5 let. Pričetek mandata je 16.12.2009.
Ob prijavi na razpis naj kandidat predloži kratek življenjepis in vizijo delovanja Doma za varstvo odraslih Velenje. Prijavo, kateri so priložena ustrezna dokazila, naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet doma Doma za varstvo odraslih Velenje, Kidričeva 23, 3320 Velenje, z opombo "Razpis za direktoija" s pripisom »NE ODPIRAJ« I
O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.

VI PISETE
Nazdravili najstarejšemu krajanu
Šalek - 27. aprila je Filip Oder iz Šaleka praznoval 92. rojstni dan. Da je bil to tudi zanj prav poseben dan, so poskrbeli v KS Šalek in slavljenčevi najbližji sosedje. Čestitat so mu namreč prišli tudi predsednica KS Šalek Vladka Jan v imenu sveta in krajanov ter sosedje, družini Britovšek in Špital. Sosedje so zelo dobri pevci, zato so mu ob njegovem prazniku čestitali
kar s pesmijo. Ob kozarčku pa so zapeli še vsi skupaj, kot se za praznovanje spodobi. Seveda ni manjkala tudi torta, ki jo je zanj pripravila hčerka.
Priložnost so izkoristili tudi za zanimiv klepet o življenju Filipa Odra. Izkazal se je kot zanimiv pripovedovalec, saj je bilo tudi njegovo življenje polno vzponov in padcev. Je pa poudaril, da ga vse
življenje spremlja veselje do gasilstva, njegov hobi pa je zbiranje slik gasilske opreme. Prav posebno presenetljiva pa je tudi njegova volja in zdrav način življenja, saj vsako jutro telovadi. In to po celo uro. Rezultat te njegove dejavnosti pa je njegovo zdravje. Prav tega so mu ob osebnem prazniku zaželeli tudi sokrajani in najbližji sosedje.
Praznovanje je bilo tokrat za Filipa Odra drugačno tudi zato, ker so mu prišli čestitat tudi
predstavniki krajevne skupnosti in najbližji sosedje.
Ustanovili skupnost dijakov
Dijaki so ugotavljali, da ne vedo, kaj se dogaja na drugih šolah, in nimajo priložnosti, da bi se družili. Na pobudo dijakov Šole za storitvene dejavnosti so se zbrali mentorji in predsedniki skupnosti dijakov vseh petih šol ŠČV. Ustanovili so Skupnost dijakov Šolskega centra Velenje, ki jo vodi mento-
rica Jadranka Golčer. Na sestankih si redno izmenjujejo informacije o dogajanjih na šolah. Ideja po druženju pa je rodila MNOGOBOJ DRUŽABNOSTI - prireditev, ki združuje šport, glasbo, ples, zabavo in predvsem druženje. Štiri igre so pomagali pripraviti učitelji športne vzgoje. Vsaka šola je
prispevala svojo glasbeno oz. plesno točko. Iz vsake šole je prišla skupina navijačev. V četrtek, 23. 4. 2009, je bilo v športni dvorani ŠČV pestro. Pet barv v mavrici znanj a (rumena, oranžna, rožnata, modra in zelena) so se zlile in poživile dan. Zmagala je ekipa gimnazije in prejela pokal, ki bo prihodnje leto šel v roke novim zmago -valcem.
Sljeme v objemu Medvednice
Vztrajna vabila, ki prihajajo vsako leto dvakrat (prvotno jeseni kot podlaga za vnos v plan pohodov za prihodnje leto in nato še pred samo izvedbo pohoda) na naše Planinsko društvo Vinska Gora, so končno dosegla svoj namen. Pravzaprav se spomladi naenkrat dogaja toliko stvari, pri katerih je treba sodelovati, da je čas vedno tisti »dežurni« krivec, da se nam stvari izmuznejo iz rok. Končno smo ujeli korak z njim in »vrnili« udeležbo Planinarskega društva »Ericsson Nikola Tesla« iz Zagreba, ki se je v preteklosti pridno udeleževal naših zimskih pohodov na Ram-šakov vrh. Upam in želim, da bo tako tudi v bodoče!
Tako smo navsezgodaj že hiteli proti Zagrebu, saj je izhodišče pohoda treba najti v prijetnem kotičku za Maksimirom, kamor smo zaradi dolžine vožnje prišli že kar v drugi polovici odmerjenega časa za start. Pa nič zato, saj je takrat glavni naval že minil in lahko smo si s planinskimi prijatelji iz sosednje Hrvaške prijazno stisnili roke, veseli obojestranskega snidenja. Kozarček »ta kratkega« za dobrodošlico in že nas je tok ljudi ponesel v prijeten objem gozdov, sveže odetih v nežno pomladansko zelenilo.
» Rusov pohod« - kot so ga leta 2003 poimenovali po njegovem ustanovitelju - poteka v mesecu aprilu že od leta 1993. Njegova pot se vije po obširnih gozdovih Medvednice, ki se »pokroviteljsko« raz-te za seve rovzhod no nad Zagrebom, in njen nežen vzpon je za vsakogar pravi užitek. Čebljanje
znan cev, ki smo jih spoto ma sre če-vali, ni motilo ptic, ki so veselo žvr-golele v krošnjah dreves, kot da bi se veselile našega snidenja, kjer se utrjujejo prijateljstva. Postanek na kontrolnih točkah - najprej na Njivicah in kasneje ob planinskem domu na Hunj ki, kamor smer poti

PO HRIBIH IN DOLINAH
ca«, kjer je bil zaklju ček poho da in zaslužen žig, v neposredni bližini pa naš avtobus. Domov gre de smo se rade volje odzvali še vabilu naših prijateljev iz okolice Krškega, kjer nas vedno čaka nadvse prijazen sprejem in obložena miza z domačimi dobrotami, kamor spa-
-I
^ *
Vil )
K t! ft-
Izhodiščep ohoda, ki te karp osrka vase.
zavije ostro levo proti najvišji točki na Sljemenu (1033 m nadm. viš.) - je vedno bolj razgreval našo dobro voljo. Temu je zagotovo pripomogla tudi narava, saj je tu polno prijetnih jas s počivališči, vseskozi pa nas je poleg sonca spremljala preproga dišečih belih in mod-rovijoličnih rož, ki jim žal ne vem imena.
Ob veličastnem RTV oddajniku smo se predali soncu in okrepči-lu, pogled pa je oko pone sel tja na sloven sko stran, kjer smo za kratek čas pustili srce. Čakal nas je le še spust do penziona »Medvedni-
da prav tako domač kozarček »ruj -nega vinca«. - Izlet, ki ga ne pozabiš!
■ MarijaL esjak
Kam na izlet?
-	petek, 8. 5.: Čemšeniška planina - Klub upokojencev »Gorenje« in Pohod Mesečnikov - PD Vinska Gora;
-	sobota, 9. 5.: Vulkanski st. (Madž.) - PD Velenje, Pohod od lipe do lipe - Sekcija Topol ši ca in Pot ob žici (Ljubljana) - PD Vinska Gora.
Velenje si lahko ogledate s ptičje perspektive
16. maja pripravlja Padalski klub Velenje predstavitev na Rekreacijskem centru Jezero - Obiskovalci bodo lahko skočili s padalom v tandemu - Klub ima velike načrte
Kdo je Borut Erjavec?
Borutovi padalski začetki in navdušenje za ta šport segajo daleč nazaj v otroštvo. Živel je namreč v bližini letališča v Lescah, kjer je spremljal vse, kar se je tam dogajalo. Leta 1984 je opravil svoj prvi samostojni skok. S trdim delom in dokazovanjem na tekmovanjih se je prebil med najboljše padalce. Postal je član takratne državne reprezentance Jugoslavije, zdaj pa je v slovenski državni in vojaški reprezentanci. Dosegel je številne uspehe, med drugim je postal leta 2000 svetovni prvak v skokih na cilj posamično, petkrat je njegova ekipa dosegla prvo mesto na svetu, pa velikokrat drugo in tretje. Poleg tega je bil več let evropski prvak, skupaj pa je doslej opravil več kot 12000 skokov. Je učitelj padalstva, tandem pilot, AFF inštruktor ter zlagalec padal.
Strokovni vodja kluba Borut Erjavec in Tjaša Kobal, ena od
učenk padalstva
V Velenju deluje dve leti (ravno to nedeljo praznujejo drugo obletnico) padalski klub Adrenalina Sport. Trenutno imajo 36 članov, ki aktivno sodelujejo pri delovanju kluba. Postati želijo eden najboljših padalskih klubov in padalskih centrov v Sloveniji in tujini. Kljub vodi Dušan Ajtnik, strokovno pa ga usmerja Borut Erjavec. »Želim, da bi bil klub, v katerem bi bil vsak padalec oziroma padalka dobrodošla, tako tekmovalno kot tudi športno rekreativno usmerjen. Sam sem si ga želel tako po strokovni plati, da lahko svoje znanje in izkušnje predajam naprej, kot tudi povsem za dušo, saj sem temu delu popolnoma
predan. Smatram, da lahko deluje klub edino tako in s svojimi člani dosega dobre rezultate,« je optimističen Borut, ki pravi, da je vsak začetek težak. Dodaja, da so letošnji rezultati spodbudni in upa, da se bo tako tudi nadaljevalo. Med drugim v tem času uspešno poteka padalska šola. Samo izobraževanje poteka v treh delih. Najprej morajo kandidati opraviti 17 ur teoretičnega tečaja iz šestih predmetov, in ko opravijo izpit, so pripravljeni na prvi skok. Pred tem morajo seveda opraviti še zdravniški pregled, se naučiti zlaganja padala in se seznaniti z vsemi morebitnimi pastmi.
Padalski klub se je v Velenju že
nekajkrat predstavil, prvič pred dvema leta, ko so izpod oblakov »prinesli« na prizorišče Piko Nogavičko. V maju pa pripravljajo tradicionalne skoke na Rekreacijskem centru ob Velenjskem jezeru. Ta prireditev bo letos prihodnjo nedeljo, 16. maja. Obiskovalcem bodo predstavili padalsko šolo, klub in ta tekmovalni šport, tudi sami pa se bodo lahko preizkusili v tandemskih skokih.
In kakšen šport je pravzaprav padalstvo? »Vsekakor je lep, a nevaren šport. Zelo dober je za adrenalinske odvisneže. Čeprav sem v padalstvu že 25 let, imam do njega še vedno spoštovanje in pri sebi sem razčistil, da se mu bom odpovedal tisti trenutek, ko bom pomisli, da se mi ne more nič zgoditi,« pravi Borut Erjavec.
■ Mira Zakošek
Zadovoljiv obisk
Vre me je v minu lih praz ni kih znova krojilo obisk v parku cvetja v Mozirju. Po prvih ocenah si je
letošnjo prvo razstavo spomladanskega cvetja oziroma blizu milijon tulipanov ogledalo od 17 do 18 tisoč obiskovalcev ali za približno 15 odstotkov manj kot lani. »Smo pa veseli zelo pozitivnega odziva obiskovalcev, saj so o parku povedali same pohvalne besede. Sploh zelo dobro so ocenili novost
- za tiste, ki težje hodijo, smo namreč priskrbeli invalidske vozičke,« je povedal podpredsednik Ekološko hortikulturnega društva Božo Plesec.
Naslednja večja prireditev v Mozirskem gaju bo polet na raz stava cvetja od 15. avgusta dalje.
■ Tp
Tulipan, kir aste samo vM ozirskem gaju.
Mnenja in odmevi
Hvala policistom!
Ko se zgodi, da z odvzemom osebnih dokumentov nekdo poseže v našo integriteto, poiščemo pomoč pri policiji.
8. aprila letos sem bila, Marija Štumberger, v Nakupovalnem centru - v trgovini Spar v Velenju -
oškodovani za osebne dokumente in bančne kartice. Istega dne je bila v isti trgovini okradena tudi Marija Zbičajnik. Njej so z bančne kartice storilci odtujili še večjo vsoto denarja. Obe oškodovanki sva se zatekli po pomoč na Policijsko postajo Velenje.
Njihovo razumevanje za najino
stisko, hitro in učinkovito pomoč in zaščito nama je olajšalo nastale stresne težave. Zato se Policijski postaji Velenje in kriminalistom iskreno zahvaljujeva.
■ Marjana Štumberger, Velenje,
Marija Zbičajnik, Velenje
K)
SPORT IN REKREACIJA
T. maja 2OO9
Rudarji boljši od pokalnega finalista
Velenjski nogometaši so v tekmi 31. kroga prve lige v Ljubljani z zadetkom kapetana Almirja Sulejmanoviča premagali Interblock -Vratar Boban Savic ubranil enajstmetrovko - Sinoči gostili Koper
Ljubljančani so po odlični predstavi na sredini pokalni tekmi v Mariboru pokleknili pred rudarji, ki so zmagali z 1 : 0. Z že osmo spomladansko zmago so se rudarji utrdili na tretjem mestu, na njem
kar je bilo dovolj za nove tri točke.
Domači nogometaši so imeli žogo sicer več v nogah, a pravih priložnosti v prvem polčasu niti niso imeli. Rudarji pa so delovali bolj čvrsto.
Almir Sulejmanovič (št. 5, levo Fabijan Cipot) zadeva za novo zmago.
(Foto: S. Vovk)
pa so ostali tudi ne glede na izid v včerajšnjem novem prvenstvenem krogu, v katerem so na svojem igrišču gostili Koper.
Prvi polčas v Ljubljani ni postregel z veliko priložnostmi. A za razliko od gostiteljev so ponujeno znali izkoristiti spomladi zelo razpoloženi gosti. Ti so v 25. minuti prišli na levi strani do prostega udarca. Omladič je žogo podal v kazenski pro stor, tam pa je bil naj bolj spreten gostujoči kapetan Sulejmano-vič in jo z glavo poslal v mrežo,
Razburljivejši je bil začetek drugega polčasa. Domači trener je v igro poslal izkušenega Rakovica, da bi okrepil napad. Njegove izkušnje pa so zatajile. V 47. minuti je pred velenjska vrata vtekel domači igralec Josip Iličic, a je bil Rudarjev vratar Boban Savic uspeš-nej ši. Takoj za tem pa so doma či imeli veliko priložnost za izenačitev. V kazenskem prostoru na desni strani je bil pri žogi Ilic. Spremljal ga je Aleš Jeseničnik. Damir Skomina pa je pokazal na belo
točko. Za to se je odločil na posredovanje stranskega, čeprav medsebojno grabenje igralcev z rokama še zdaleč ni bilo za najstrožjo kazen. Glavni sodnik je z rokama celo najprej nakazal, naj se igre nadaljuje, a na uporno mahanje z zastavico stranskega je ponudil gostiteljem izenačitev izida. Sod niško kri vi co gostom pa je na naj-lep ši način popravil Savic, ki je prebral Rakovica in ubranil žogo z enajstih metrov.
Domači nogometaši so si nato na vse kriplje prizadevali, da bi vsaj izenačili. Blizu so bili v 77. minu ti, a je imel Rudarjev vratar srečo, saj je žogo zaustavila vratnica. Podob ne sre če pa je bil tudi domači vratar Rozman proti koncu tekme. Najrej je ubra nil nevar ni žogi, ki sta jih proti njemu usmerila Trif-kovic in Tolimir. Trifkovic je nato zadel še okvir vrat, pred koncem tekme pa je dlani domačega vratarja močno ogrel še Nik Omla-dič.
V prvi ligi so sinoči igrali tekme 32. kroga. Rudarje gostil Koper, v sobotnem 32. krogu pa bodo rudarji gostili še eno moštvo z dna lestvice, najmanj do včeraj zadnje Pri-moije (včeraj so gostili Celjane). Začetek tekme bo ob 20. uri.
Velenjske nogometašice so v 17. krogu proti zadnjeuvrščeni ekipi Dornave dosegle najvišjo letošnjo zmago (5 : 0), ki pa bi bila glede na priložnosti lahko še precej višja. Ze v šesti minuti je vratarka gostij v kazenskem prostoru nepravilno zaustavila Robnikovo. Strel z ena-jtih metrov je izvedla izkušena Gar-ičeva, vendar je njen strel Murko-va obranila. Sledila je premoč domačink, ki so si pripravile nekaj lepih priložnosti, vendar je bila odlična vratarka gostij vedno na
mestu. V 35. minuti pa končno vodstvo domačih. Po samostojnem prodoru je zadela Robnikova, ki je bila nerešljiva uganka za obrambo Dornave. Štiri minute za tem so domačinke vodile z dva proti nič. Z roba kazenskega prostora je zadela Anja Antolič, ki je odigrala odlično srečanje in zopet opozorila na svoj velik talent. Končni izid prvega polčasa je bil spet delo reprezentantke Monike Robnik, ki je neusmiljeno kaznovala neodločnost gostujoče obrambe.
Drugi polčas je bil podoben prvemu. Rudar je napadal, Dornava pa se je osredotočila na protinapade, ki jih ni bilo ravno veliko. Četrti gol za domačinke je dosegla veteranka Irena Založnik. Končni rezultat je v 75. minuti s svojim drugim golom postavila Antoliče-va. V drugem delu so priložnost za igro dobile vse rezervne igralke, ki so svojo priložnost dobro izkoristile.
■ Matjaž Kovač
Druga zmaga šoštanjskih košarkarjev
Šoštanjski košarkarji so tudi minuli teden odigrali dve tekmi v ligi za prvaka. Najprej so v gosteh izgubili proti Krki (70 : 80), ki se je morala zanjo zelo potruditi. Šele v zadnji četrtini se je otresla pritiska gostov, ki ostajajo pri eni zmagi in desetih porazih.
Šoštanjčani so bili že na prvi tekmi s Krko v ligi za prvaka trd nasprotnik, tudi tokrat, ko so Novomeščani zaradi številnih poškodb nastopili močno oslabljeni, pa so trenerju Sunari povzročili obilico preglavic. Po prvem polčasu ni kazalo, da bo tekma v nadaljevanju še kako zanimiva in napeta. A gostje so vztrajno nižali zaostanek in ob koncu tretjega dela igre prišli v vodstvo. Tega so na začetku zadnje četrtine povišali na 56 : 52, kar je bil znak za preplah v domačih vrstah. Vlogi rešiteljev sta dobro odigrala Petrov in Krivec, ki sta poskrbela za delni izid 13 : 2 (65 : 58, 35. minuta), prav Petrov pa je dokončno strl odpor gostov, ki so se še uspeli približati na 66 : 63.
V 12. krogu pa so Šoštanjčani na Polzeli drugič zmagali v končnici (101 : 85), Polzeljani pa so doživeli četrti poraz v zadnjih petih tekmah, odkar se je poškodoval in zaključil sezono njihov najboljši mož Shawn King. Elektra Esotech je vse dvome o zmagovalcu rešila pred zadnjo četrtino, saj je v obdobju med 18. in 30. minuto tekmeca nadigrala z izidom 47 : 18.
Sredi druge četrtine so gostje
pokazali zobe in povedli s 45 : 35, toda njihov pobeg se je končal že pred odmorom, dokončno pa v tretji četrtini, v kateri so domači dosegli kar 35 točk. Ivanoviču in Čupu, ki sta že v prvem polčasu dosegla po 14 točk, se je pridružil še Radunovic, ki je iz hitrih protinapadov kot za šalo polnil koš Hopsov in bogatil
osebno statistiko. Na koncu so omenjeni trije dosegli skupaj kar 78 točk Elektre. Radunovic jih je zbral 30, Čup je 25 točkam dodal 10 skokov, Ivanovič pa je ob 23 točkah zbral še šest podaj. V predzadnjem krogu so košarkarji Elektre Esotecha gostovali v Laškem pri Zlatorogu.
Vremena so se jim zjasnila
Šmartno 1928 Trgovine Jager Šmarje 7 : 1
Šmarški »kibici« so srečanje z gosti, ki so prikovani na dno tret-jeligaške lestvice, pričakovali z optimizmom. Vendar sam začetek ni vlival posebnega zaupanja. Trgovci iz Šmarja so srečanje začeli, kot da so »prešpricali« lekcije, kako igrati z domačini. Namesto zaprte
igre so se, hvala bogu, odločili za kar preveč optimistično, napadalno igro. Pri tem so jim vsaj v začetku pomagali nezbrani domači vezni igralci, ki so ravnali z žogo, kot da imajo v nogah »medicinko«. Ko jih je po četrt ure trener Kosta-jnšek začel strašiti z ogrevanjem rezervista, so se le predramili in nasprotnike začeli jemati resno. Po kotu v 19. minuti, je »Fičo« Fil-ipovič suvereno uporabil glavo za 1 : 0. Tisto, kar smo pogrešali zadnje tekme, torej »zadnji pas«, je bilo na vrsti dve minuti kasneje -
Cizej 2 : 0. Do konca prvega polčasa in v začetku drugega (37. in 51. minuta) je Dejan Podbrežnik utišal kritike na svoj račun, Senad Jahič pa v 60. minuti poskrbel za petardo v gostujoči mreži - 5 : 0. Ko so Šmarčani minuto za tem očitno še kar slavili, so jih gostje ohladili na 5 : 1. Ampak tokrat so bili Kostajnškovi fantje v jesenski formi, Cizej je v 68. minuti s vojim drugim zadetkom povišal na 6 : 1, do takrat dokaj nesrečni Plesnik pa za pravljičnih in končnih 7 : 1.
V naslednjem krogu bodo gostovali v Stojncih.
Jubilejni odbojkarski turnir
Športno društvo Škale - Hrastovec je zelo dejavno in v razne oblike rekreacije je pritegnilo veliko krajanov. Ena od njih je tudi odbojka.
Pred nedavnim so v počastitev dneva upora izvedli že 30. turnir, ki se ga je udeležilo osem ekip.
Spremljalo pa ga je tudi veliko navdušencev te igre z žogo. Prav domačim navijačem velja del zaslug, da so gostiteljice premagale vse nasprotnice in iz rok predsednika društva Staneta Jevše-varja prejele največji pokal. 2.
mesto je osvojila ekipa Gorenja, 3. Rudnika in 4. Teša. Med moškimi so bili najboljši tešovci, 2. ODV Velenje, 3. Premogovnik, 4. Škale.
Domačinke so bili najboljše med ženskami
V Ravne prihaja Reks
Šoštanj - Čeprav bodo v Šoštanju pogodbo o gradnji Rekreacijskega in kulturnega središča podpisali jutri, 8. maja, pa ima to v kraju že ime: Reks mu bodo rekli.
Zgradba bo večnamenska, gradila pa jo bosta Esotech in Mins. Naložba je vredna 600.000 evrov, kot vir financiranja pa so poleg občinskih sredstev zagotovljena tudi evropska. Občina Šoštanj se je lani prijavila na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Obnova in razvoj vasi) in uspela. Polovica Reksa bo tako financirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
■ mkp

SPORT IN REKREACIJA
Sladek poraz rokometašev Gorenja
V povratni tekmi polfinalni tekmi pokala Evropske rokometne zveze (EHF) Švicarji boljši, a Velenjčani v finalu - Njihov zadnji nasprotnik v letošnjem tekmovanju bo nemški Gummersbach
Povratno tekmo je pred ne čisto polno dvorano v St. Gallnu in ob glasni podpori Šaleških graščakov, ki jih je v Švico pripotovalo kar 80 z dvema goloma, odlično odprl prebujeni Rok Golčar. Velenjčani so s trdo obrambo, predvsem pa z razpoloženim vratarjem Ivanom Gajicem zdržali začetni pritisk gostiteljev, ki so po vodstvu s 4 : 3 prepustili vajeti igre igralcem Gorenja. V 19. minuti so ose vodile z 8 : 6, toda St. Gallen je uspel izenačiti. V zaključku prvega polčasa je gostujoče moštvo izkoristilo igralca več in si z nekaj učinkovitimi akcijami pri vodstvu 14 : 10 ustvarilo skupno že 11 golov prednosti. Toda uporna ekipa iz dežele čokolade se je s tremi zaporednimi goli vrnila v igro s tremi zaporednimi zadetki, potem ko se je Gorenje branilo z igralcem manj. V nadaljevanju sta Rok Golčar in Momir Rnic kljub ponovni
izključitvi zatresla mrežo ter poskrbela za novo prednost treh golov. Toda Gorenju se je nato v napadu povsem ustavilo. Igra je bila preveč statična in to je agresivna domača obramba na čelu z razpoloženim korejskim vratarjem Hanom s pridom izkoristila. Velenjčani niso zadeli več kot deset minut, v dvorani pa se je po vodstvu z 21 : 19 napetost pričela stopnjevati. Domače moštvo je nadaljevalo učinkovito igro ter z delnim izidom 6 : 1 pričelo loviti zaostanek s prve tekme. Dobrih pet minut pred koncem so Švicarji vodili že s 26 : 22. A bržkone v najpomembnejšem trenutku tekme je junak v vrstah gostov, vratar Gajič, ubranil stoodstotno priložnost, z 8 goli najboljšemu strelcu St. Gallna Raphaelu Linigeiju, na drugi strani pa je z nekaj sreče mrežo zatresel Momir Rnic. Za njim sta bila uspešna še Kavaš in Golčar, tako da je pri 26 : 25 vsako upanje Švicarjev na uvrstitev v finale splavalo po vodi.
Pred ljubitelji rokometa v dolini je še zadnji spektakel v letošnjem tekmovanju pokala EHF. V finalni tekmi se bodo
4	*
5	tekme v Velenj Rok Golčar prevzema vlogo Ivana Čupiča (vos)
varovanci Ivice Obrvana pomerili z nemškim Gummersbachom. Jure Dobelšek: »Odigrali smo tako, kot
se dogovorili. Vedeli smo, da bodo Švicarji igrali hitreje, prav tako pa smo pričakovali boljšo igro njihovih najboljših strelcev
Engelerja in Usiaka, ki sta ostala dolžnika s prve tekme. To se je delno tudi uresničilo. Danes so velik delež prispevali vratarji in seveda iz srca čestitam Ivanu Gajiču za odlično predstavo. Sicer pa naša igra ni bila blesteča, a vseeno smo odigrali dovolj dobro za uvrstitev v finale. V krizi nismo mogli doseči gola, Han je dobro branil, toda iz strelskega mrka smo se uspešno rešili in to je v tem trenutku tudi najbolj pomembno. Nismo še rekli zadnje besede. Zahvalili bi se fenomenalnim Šaleškim graščakom, ki so naravnost neverjetni. Brez njih bi nam bilo veliko težje, morda nam celo ne bi uspelo.«
Ivica Obrvan, trener Gorenja: »V prvem polčasu smo odigrali po pričakovanjih. Ves čas smo imeli dober rezultat. Ko smo odšli na odmor z dvema goloma prednosti, smo vedeli, da smo zelo blizu finala. Po odličnem začetku v nadaljevanju smo padli v krizo, za katero še ne vemo, ali je posledica utrujenosti, nezbranosti ali morda celo manjše panike. Z nekoliko boljšo igro bi morda lahko celo zmagali, toda kljub porazu ostaja veliko zadovoljstvo ob uvrstitvi v finale. Čestitke vsem igralcem in zahvala navijačem.«
Uspeh, ki se bo vedno pomnil
Rokometaši v St. Gallnu niso dovolili presenečenja - Sedaj lovijo državni naslov
Rokometaši Gorenja nimajo časa za slavje ob največjem uspehu kluba v 50-letni zgodovini - uvrstitvi v finale pokala Evropske rokometne zveze. Zanj bo še čas. Gotovo ga bodo pripravili po finalnih tekmah z velikim nemškim Gummersba-chom. Želeli so si, da bi bili v prvi tekmi gostitelji, tako pa je tudi odločil torkov žreb na Dunaju, kjer je sedež Evropske rokometne zveze. 23. ali 24. bo tekma najbrž v Velenju, povratna pa 30. ali 31. maja.
Slavja si te dni niti ne morejo privoščiti, saj bodo do konca maja pod velikim pritiskom. Skupaj z obe-
ma finalnima tekmama bodo odigrali še osem tekem oziroma sedem, glede na to, da so sinoči v pomembni tekmi končnice državnega prvenstva za prvaka gostili Koper. Z morebitno zmago ostajajo v boju za naslov, morebiten neuspeh pa bi jih od njega zelo oddaljil.
Uvrstitev v njihovo prvo finale v enem od evropskih klubskih tekmovanj je zanje tako rekoč sanjska. Na to pred začetkom sezone ni nihče upal. A zdaj so v njem.
Trener Ivica Obrvan je na ponedeljkovi novinarski konferenci o tem dejal: »Uspel nam je izreden rezultat tako za klub kot za slovenski rokomet. Če pogledamo, kdo so finalisti evropskih pokalov, v katerih smo ob boku trem nemškim in dvema španskima ekipama, potem dodaten komentar najbrž ni potreben. Še enkrat lahko svojim igralcem le čestitam za ta vrhunski
rezultat in uspeh.«
O finalu?
»Mislim, da o Nemcih ni treba izgubljati besed, če vemo, da je njihov najboljši igralec Momir Ilic, trenutno najbolj vroča roba na evropskem tržišču. Njegova vrednost skupaj z odškodnino je približno takšna kot naš proračun. Toda finale je le finale. Dali bomo vse od sebe in prav gotovo bo to zanimiv finalni obračun. Zaenkrat so te tekme še predaleč, tako da bomo o Nemcih razmišljali kasneje. Vsekakor pa so presenečenja vedno mogoča, tudi sam sem z Metkovičem uspel presenetiti in osvojiti Pokal EHF proti Flensbur-gu.«
Bodo z Nemci igrali v Zlatorogu?
Na novinarski konferenci, ki so jo ob tem uspehu sklicali v ponedeljek, je direktor kluba Stane Ostrelič navdušenje nad sanjsko uvrstitvijo v finale zajel v naslednjih stavkih: »Kot smo na zadnjem srečanju z novinarji napovedali, smo peti slovenski klub v finalu evropskih pokalov. Od danes dalje smo neslovenski klub. V ta uspeh pa je
vpleten trud vseh preteklih generacij igralcev in trenerjev, da je eni od njih uspel takšen dosežek. Zasluge za ta rezultat gredo seveda celotni ekipi in strokovnemu vodstvu, ne smemo pa pozabiti tudi na naše navijače. Pred nami je velika odgovornost finala, sprašujemo pa se, ali bo naša dvorana dovolj velika, zato razmišljamo o selitvi v Celje. Nič še ni odločenega, ker se zavedamo, da živimo v manjšem okolju, kjer tovrstne poteze niso najbolj priljubljene, zato bomo tako z navijači kot tudi z drugimi opravili sestanke, jih povprašali za mnenje in se na podlagi tega odločili. Upamo, da bi lahko napolnili Zlatorog.«
Zahtevali varstvo zakonitosti
Znova pa so se dotaknili tudi kazni trenerju Ivici Obrvanu, dvomesečni prepovedi vodenja prvenstvenih tekem zaradi nešportnega vedenja na tekmi 21. kroga rednega dela prvenstva s trimom v Trebnjem. Ocenjujejo, da je zaradi tega prvenstvo celo neregularno, kajti velenjskemu trenerju so s prepovedjo vzeli pravico do dela.
»Mi smo ves čas molčali in nismo želeli komentirati odločitev in sklepov. 23. aprila smo na krovno organizacijo RZS naslovili zahtevek za varstvo zakonitosti. Sedaj upamo, da bo statutarna komisija pri Zvezi
reagirala tako hitro kot arbitražna komisija Zveze rokometnih prvoli-gašev Slovenije.
Če kazen Obrvanu primerjamo denimo z zadnjimi kaznimi zdravnikom ali pa morda z nogometom, kjer so najostrejše, potem ocenjujemo, da smo bili oškodovani. Da se nam njegova odsotnost pozna, pa seveda govorijo dejstva, saj smo brez njega zmagali samo na eni tekmi. Morda se kakšni drugi ekipi to ne bi poznalo, toda mi imamo garaško moštvo, ki diha s trenerjem in samo skupaj so usklajena celota. Verjamem, da bo naš zahtevek rešen pozitivno in da bomo Obrvana dobili nazaj še pred koncem sezone.«
Trener pa je o svoji kazni povedal: »Kot veste, sam znova ne bom na klopi. Tokrat pa bom prvič povedal svoje mnenje o kazni. Absolutno sem zaslužil kazen, toda mislim, da je višina kazni absolutno nekorektna in hkrati pod vprašaj postavlja ne/regularnost državnega prvenstva. Lahko bi me kaznovali denarno in s prepovedjo 3 ali 4 tekem, kar bi bilo v nekih običajnih okvirih, a takšne eliminacije si prav gotovo nisem zaslužil. Naš odgovor vsem, ki so odločali o kazni, pa je uvrstitev Gorenja v finale EHF, medtem ko bomo pač v nacionalnem tekmovanju do konca prvenstva »hendikepirani«.
V vodstvu kluba, enako pa tudi igralci, da bodo Obrvanu še enkrat
znižali kazen (prvič so mu jo s treh na dva meseca), da bo vsaj zadnje tekme končnice spet ob igrišču kot trener.
»Čupic bo ostal najmanj še eno leto«
Pred poškodbo Ivana Čupica na tekmi s Preventom v Slovenj Gradcu, ko je nesrečno doskočil na parket, je bilo precej namigovanj, da bo že po koncu te temovalne sezone odšel iz Velenja. Tudi sam pravi, da bi po Velenju najraje igral v Nemčiji. Medtem pa se je zanj začel zanimati hrvaški prvoligaš Zagreb. Pred dnevi so ljubljenca velenjskih navijačev že obiskali predstavniki kluba, pa menda bolj na tiho, kajti Stane Ostrelic je ta obisk komentiral z naslednjimi besedami: »Očitno so prijatelji z druge strani Sotle navajeni obiskov brez najave. Tukaj mislim na predsednika Zagreba CO Bartola Kaleba in menedžerja Zorana Gobca. Verjamemo, da sta prišla v Velenje na prijateljski obisk k hrvaškemu reprezentantu. Na klub se, razen krajšega telefonskega pogovora, ni nihče uradno naslovil. Ivan Čupic je naš član in bo tudi ostal pri nas še najmanj eno leto. Najbolj pomembno pa je, da je operacija uspela. Verjamemo, da bo hitro in uspešno okreval, kajti že jeseni ga bomo krvavo potrebovali.«
Študij na daljavo oziroma e-študij kot sodoben način študija
V današnjem času, ko je izobraževanje najdonosnejša naložba, ki nam prinaša dolgoročne učinke, in ko je čas dragocena vrednota, je izbira študjja na daljavo preko interneta prava odločitev. Študij poteka ob uporabi računalnika in interneta v virtualnem učnem okolju in je prilagojen izobraževanju odraslih. Študijsko gradivo, razpored obveznosti in navodila za delo prejmete preko interneta. Glavna prednost e-študija je fleksibilnost ter neodvisnost študija od časa in prostora. Študirate kadarkoli -zvečer, ob vikendih, samostojno in v skupinah, doma, v prijetnem okolju, brez stresa, sami določajte čas in tempo učenja, ob podpori mentoija, virtualno, pa tudi na študijskih srečanjih z ostalimi študenti in mentorjem. Več na www.lu-velenje.si.
Na Ljudski univerzi Velenje lahko študirate preko interneta v dveh višješolskih programih poslovni sekretar in ekonomist, treh visokošolskih programih poslovaqje, marketing in poslovna administracija ter v magistrskem programu mednarodno poslovanje.
Če želite študij združiti s svojo poklicno kariero, z družino in si privoščiti še prosti čas, potem je študij na daljavo prava pot. Pridružite se že več kot 1400 študentom, ki že študirajo na daljavo.
M
N D RA GOS KI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA
VELENJE
Vabimo vas na predstavitve e-študija
POSLOVNI SEKRETAR in EKONOMIST POSLOVANJE, MARKETING in POSLOVNA ADMINISTRACIJA
v četrtek 14. maja 2009, ob 16.00,na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2. INFO: 03/898-54-60, info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si
Tako soi grali
Polfinale pokala EHF, povratna tekma
St. Gallen - St. Gallen 27:25 (13:15)
Gorenje: Gajič (18 obramb), Dobelšek 3, Kavaš 3, Bezjak, Oštir 1, Gromyko 1, Sovič, Skok (1 obramba), Datukašvili, Mlakar, Rnič 8, Štefanič 3, Golčar 6, Harmandič. Trener: Ivica Obrvan. Sedemmetrovke: TSV St. Gallen 7 (4), Gorenje 1 (1).
Izključitve: TSV St. Gallen 2, Gorenje 10 minut
MIK 1. liga, 4. krog
Celje Pivovarna Laško -Gorenje 26:24 (15:12)
Celje Pivovarna Laško: Čudič, Lapajne, Sulic 6, Gregorc, Gajič 5 (2), Klančar, Ščurek, Mačkovšek, Bedekovič 4, Toskic 7, Kojic 1, Furlan 3, Peskov, Rezniček. Gorenje: Gajic, Skok, Taletanovič, Dobelšek 2, Kavaš 3, Medved, Bezjak, Oštir 1, Gromiko, Sovič, Sirk, Datukašvili 4, Mlakar 2, Rnic 4 (1), Štefanič 2, Golčar 3, Harmandic 3. Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 2 (2), Gorenje.
Izključitve: Celje Pivovarna Laško 8 minut, Gorenje 6 minut.
5.	krog: Gorenje-Cimos Koper (včeraj v sredo)
11.	krog košarkarske lige UPC za prvaka Krka - Elektra Esotech 80:70 (23:12, 41:30, 52:53)
Elektra Esotech: Golež 2, Džambic 3, Mravljak
6,	Novak 11, Sjekloča 6, Ivanovič 8, Cup 9 (2:2), Radunovič 24 (3:5), Karalic 1 (1:4).
Osebne napake: Krka 19, Elektra Esotech 24.
12.	krog lige UPC
Elektra Esotech - Hopsi Polzela 101:85 (25:21, 47:48, 82:63)
Elektra Esotech: Golež 1 (1:2), Novak 16 (3:4), Sjekloča 4, Ivanovič 23 (3:3), Lekič 2 (2:6), Cup 25 (3:4), Radunovic 30 (1:4). Osebne napake: Elektra Esotech 24, Elektra Esotech 24.
13.	kroga lige UPC
Zlatorog Laško - Elektra Esotech 77:64 (18:14, 40:26, 60:49)
Elektra Esotech: Novak 2, Sjekloča 11 (3:5), Ivanovič 23 (7:8), Lekič 2 (2:6), Cup 9 (2:3), Radunovic 17 (3:4), Karalic 2 (0:2).
Osebne napake: Zlatorog Laško 22, Esotech Šmartno 26.
Prva Liga Telekom Slovenije, 31. krog
Interblock - Rudar Velenje 0:1 (0:1)
Strelec: 0:1 Sulejmanovič (25.). Rudar Velenje: Savic, Jeseničnik, Dedič, Cipot, Sulejmanovič, Tolimir, Kolsi, Golob, Perič (od 46. Trifkovič), Zajc (od 46. Mujakovič), Omladič. Drugi izidi: Luka Koper - Primorje 1:0 (1:0), MIK CM Celje - Nafta 2:0 (1:0), HIT Gorica - Labod Drava 3:5 (1:4), Maribor - Domžale 2:1 (1:1). Vrstni red: 1. Maribor 59, 2. MIK CM Celje 53, 3. Rudar Velenje 49, 4. HIT Gorica 44, ... 32. krog, včeraj, sreda: Koper - Rudar ....
3. SNL - vzhod, 22. krog
Šmartno 1928i - Trgovine Jager7:1 ((3:0)
Strelci: 1:0 Filipovič (19), 2:0 R. Cizej (21), 3:0 Podbrežnik (37), 4:0 Podbrežnik (51), 5:0 Jahič (60), 5:1 Asllanaj (61), 6:1 R. Cizej (68). 7:1 Plesnik Dejan 74. Šmartno: Vrejič, Senad Jahič, Filipovič,
Mijatovič, Podgoršek, S. Jelen (od 77. Bolha), Kolenc (od 51. Volk), Cizej, R. Jelen 8od 69. Kondic), Plesnik, Podbrežnik. Drugi izidi: Kovinar Štore - Paloma 1 : 1 (0:0), Odranci - Tehnostroj Veržej 1 : 0 (1:0), Simer Šampion - Dravinja Kostroj 0 : 2 (0:0), Koroška Dravograd - Črenšovci 3 : 1 (1:0) ... Vrstni red: 1. Dravinja 58, 2. Kovinar Štore 46, 3. Koroška Dravograd 44, 4. Odranci 41, 5. Šmartno ob Paki 39, 6. Malečnik 34 ....
ŠNL , 21. krog
Šoštanj - AHA EMMI Bistrica, torek, 12.maja.
1. SŽN liga, 17. krog
ŽNK Rudar Škale - ŽNK Dornava 5:0 (3:0)
Strelke: 1:0 Robnik (35), 2:0 Antolič (39), 3:0 Robnik (45), 4:0 Založnik (67), 5:0 Antolič (75') Rudar ŠkaleJanjič, Blazinšek, Strassnig, Robnik (od 67. Mlinar), Tič (od 65. Grbič), Martinovič (od 46. Žagar), Tomic (od 70. Djujič), Bric, Antolič, Garič, Založnik
18
MODROBELA KRONIKA

7. maja 2009
Turk novi direktor PU Celje
Celje, 1. maja - 1. maja je vodenje Policijske uprave Celje prevzel mag. Karol Turk. Poklicno pot v policiji je začel leta 1986 kot vodja varnostnega okoliša na Policijski postaji Žalec. Leta 1989 seje zaposlil kot komandir policijskega oddelka Ljubno ob Savinji, leta 1991 napredoval v komandirja Policijske postaje Mozirje, še isto leto bil premeščen za komandirja Policijske postaje Žalec, kjer je delal do 1993. leta. Leto kasneje je postal komandir Policijske postaje Celje, kar je bil do leta 1996, ko je prevzel vodenje Referata za operativne zadeve na tedanjem Inšpektoratu policije na celjski policijski upravi. Leta 2000 je za nekaj mesecev vodil Skupino za javni red v celjskem Uradu uniformirane policije, za tem pa bil imenovan za vodjo Oddelka za splošno kriminaliteto v uradu oz. sedanjem Sektorju kriminalistične policije. Leta 2005 je napredoval v vodjo Sektorja uniformirane policije na PU Celje. Od leta 2007 je bil direktor Policijske uprave Maribor.
Po napačni smeri v smrt
Vransko, 30. aprila - V četrtek je do prometne nesre če, v kateri je umrl voz nik oseb ne ga avto mo -bila, prišlo na avtocesti zunaj naselja Vransko.
39-letni voznik je vozil po regionalni cesti zunaj naselja. Ko je pripeljal do izvoza, je na avtocesto zapeljal v napačni smeri, na smerno vozišče, namenjeno vožnji iz smeri Šempetra proti Vranskemu. Kljub umikanju voznika vlečnega vozila, ki je v tistem trenutku pripeljal iz smeri Šempetra, je med vozili prišlo do silovitega trčenja.
Voznik osebnega avtomobila, doma iz okolice Žalca, je v nesreči utrpel tako hude poškodbe, daje umrl na kraju samem.
Letos je na območju pristojnosti Policije uprave Celje v prometnih nesrečah umrlo že devet ljudi, od tega sedem samo v mescu aprilu. Štirje so življenje izgubili prav na avtocesti A1.
Lani v ena kem obdobju je na Celjskem v prometnih nesrečah umrlo šest ljudi.
Hudo poškodovana moto ris ta
Drešinja vas, Mozirje, 30. aprila, 2. maja - Na regionalni cesti zunaj naselja Drešinja vas je v četrtek 42-letni voznik kolesa z motorjem vozil po dovozni cesti. Ko je pripeljal do križišča, je, ne da bi ustavil, zapeljal na prednostno cesto, po kateri je v tistem trenutku pripeljala 21-letna voznica osebnega avto mo bi la. Voz ni ca je kljub zaviranju trčila v bočni del kolesa z motorjem. Voznik, ki je vozil neregistrirano kolo z motorjem, brez vozniškega dovoljenja in med vožnjo ni uporabljal zaščitne čelade, se je pri trčenju hudo poškodoval. Pre iskava bo poka za la, če je morda vozil tudi pod vplivom
alkohola.
V	soboto pa je do prometne nesreče prišlo na regionalni cesti zunaj naselja Mozirje. V nesreči se je huje poškodoval 23-letni voznik motor ne ga kole sa, ki je pri vož nji iz smeri Mozirja proti Letušu zunaj naselja Mozirje trčil v pred seboj vozeče osebno vozilo. V nesreči se je huje poškodoval.
Prehitro (tudi) po avtocesti
Celje, 3. maja - Celjski policisti so v nedeljo med 13. in 21. uro na slovenskem cestnem rižu, avtocesti Tepanje-Zajesovnik in regionalnih cestah Tepanj -Celje ter Celje-Žalec-Gomilsko-Zajesovnik, izvajali poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na hitrosti.
V	nadzoru so ustavili 136 vozil in izrekli 70 ukrepov. Zaradi neprilagojene hitrosti so izrekli 51 ukrepov, večinoma voznikom osebnih vozil. Maksimalna ugotovljena prekoračitev hitrosti je bila za 27 kilometrov na uro v naselju in za 24 kilometrov na uro zunaj naselja.
Trk pri občinski stav bi
Velenje, 30. aprila - V četrtek popoldan je prišlo do trčenja na mestni ulici pri občinski stavbi. Voz nik oseb ne ga avto mo bi la je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v voz ni co oseb ne ga avto mo bi la. V trčenju se je ta lažje poškodovala.
Dva krat pobeg
Velenje, 1. in 4. maja - Mogoče si kdo mis li, da bo s pobe gom s kraja nesreče ušel kazni, a se marsikdo pri tem ušteje.
V	petek zvečer je počilo na parkirišču pred stanovanjskim blokom na Jenkovi. Neznani voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega premika trčil v tam parki-
ran osebni avto, po trčenju pa odpeljal naprej, kot da se ni zgodilo nič. Policisti pa so kasneje ugotovili, da je s kraja pobegnila voznica. Plačili nalog za dva prekrška so ji že izročili.
V ponedeljek zvečer je prišlo do prometne nesre če s pobegom v križišču Kidričeve, Šaleške in Kopališke ceste. Neznani voznik neznanega osebnega avtomobila, modre barve, ljubljanskih registrskih oznak, je zaradi nepravilnega premi ka opla zil voz ni co oseb ne ga avtomobila in odpeljal naprej. Za povzročiteljem te nesreče policisti še poizvedujejo.
Nepravilno prehitevanje
Velenje, 3. maja - V nedeljo popoldan je na cesti Simona Blatnika prišlo do prometne nesreče. Voz nik oseb ne ga avto mo bi la je zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v drugega voznika osebnega avtomobila. V trčenju seje povzročitelj nesreče lažje telesno poškodoval.
Razdalja je bila prekratka
Lokovica, 4. maja - V ponedeljek dopoldan je počilo na regionalni cesti v Lokovici. Voznik osebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v voznika, ki je vozil pred njim. V nesreči se je sopotnica lažje poškodo-va la.
Izsi li la pred nost
Šoštanj, 4. maja - V ponedeljek popoldan je na Koroški cesti v Šoštanju, pri odcepu za Topolšico, voznica osebnega avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti trčila v drugega voznika osebnega avtomobila. V trčenju se je voznik lažje telesno poškodoval.
Nepridipravi so dela li
Velenje - Vlomilci so delali tudi med prazniki in po njih. V torek, 28. aprila, zjutraj, je bilo vlomljeno v tovornjak, parkiran v Vinski Gori. Vlomilec je iz kabine vozila vzel več stvari, med drugim dve navigacijski napravi, prenosni računalnik, avtoradio s CD pred-vajalnikom ter torbo z dokumentacijo.
Isto popoldne, torej, 28. aprila, pa je občan prijavil policistom, da mu je tat iz odklenjenega pritličnega stanovanja na Goriški cesti vzel denarnico z vsebino in mobilni telefon. Z njegovo bančno kartico (poleg nje je imel listič z zapisano PIN kodo) je nepridiprav na bankomatu dvignil tudi denar.
V	soboto, 2. maja popoldan, je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran na parkirišču restavracije Jezero. Vlomilec je z zadnjega sedeža vzel žensko torbico z vse-bi no.
V	ponedeljek, 4. maja zjutraj, so policisti obravnavali vlom v priročno skladišče zasebnega podjetja na Cesti Simona Blatnika v Velenju. Vlomilec je odnesel vibro nabijač.
SPVsebo pripravil
Velenje, 7. maja - Člani Sveta za preventivo in varnost v cest nem pro metu se bodo na današnji seji med drugim pripravili na akcije, ki jih čakajo: dan prometne varnosti, likovni natečaj Otroci odraslim in kolesarske izpite za osnovnošolce.
■ mkp
Hitrost
Piše: AdilH uselja
Hitrost je problematična. Še posebej v prometu, v katerem smo ljudje glavni akterji. Ali pač ne. V zadnjih desetletjih dajemo vse večji pomen našim jeklenim konjičkom oziroma se z njimi poosebljamo, tekmujemo, dokazujemo. Dokaz za to so številni oglasi za nove avte, v katerih nam sporočajo, da bodo »sosedje pozeleneli od zavisti«, ter akcijski filmi polni nasilja in hitrosti, kar v bistvu le še podžiga strasti. Predvsem tiste negativne za hitre, lepe in predrzne. Vse do prometne nezgode s hudimi ali smrtnimi posledicami. Ta idilična podoba naših »super« voznikov, še posebej mladih, v teh primerih nekako zbledi, uplahne. Tudi če poškodovan avto popravijo ali si kupijo novega, kije še bolj zmogljiv in hiter. Tudi če razbite glave in brazgotine »zakrpajo« ali jim njihove sledi še povečajo šarm ali ugled med istomislečimi. Tudi če naprej provocirajo voznike z zdravo pametjo, policiste in vse ostale, ki si želijo normalnega človeškega odnosa tudi na cesti. Takrat se nekaj spremeni. Stanje v glavah je drugačno, tudi če zdravniki ne ugotovijo možganskih poškodb.
In če »stopimo« korak nazaj. Zakaj je hitrost tako privlačna, zanimiva, lepa? Zakaj se zaradi nje obnašamo kot pravi in velikanski idioti? Zakaj si jo privoščimo navkljub grožnjam visokih glob in posledic kazni? Odgovorov na ta vprašanja je veliko in prepričan sem, da bi vsakdo od nas lahko dal svojega, osebnega z življenjsko izkušnjo. Ali se zemlja hitreje vrti okoli svoje osi, ker smo si skoraj enotni, da v današnjem času čas hitreje teče kot pred desetletji. Je to res? Ali smo zgolj podlegli sodobnemu življenju in pojmovanju tega, kar potrebujemo za vsakodnevno življenje in preživetje. Ali smo žrtve hegemonije, v kateri ne moremo ubežati raznovrstnim nadzorstvenim strategijam, ki s(m)o jih že marsikje sprejeli za svoje. To še posebej velja v družbah kapitalističnega kompetitivnega pridobitništva in potrošništva, v katerem je nasilje postalo (skoraj) kulturna smernica. Lep primer za to je visoka stopnja kriminalitete v Združenih državah Amerike, ki se zaradi globalizacijskih vplivov s pravim kriminalom aliforenziki na TVzaslonih širi bolj ali manj na cel svet.
In da ne »zaidem« predaleč ali pregloboko v filozofske in še kakšne vode, se želim vrniti k cestam. Kjer hitri, lepi in predrzni še vedno plodno ustvarjajo policijsko statistiko. Policisti so v aprilu na območju celotne države izvedli precej preventivnih aktivnosti in poostrenih nadzorov. Na žalost jim ni uspelo rešiti številnih življenj. Natančen pogled v policijsko statistiko sploh ni potreben, dovolj je le bežen pogled v rubrike »črnih kronik« dnevnih časopisov. Dejstvo je, da policisti ne morejo preprečiti tragičnih nezgod. Če prenosu želja po materialnih dobrinah in neodložljivemu zadovoljevanju različnih želja dodamo še tekmovalnost, dokazovanje in agresivnost na območje ceste, lahko rečemo, da je hitrost logična posledica današnje družbe in človeštva, za katerega močno upam, da se mu bo posvetilo, da reševanje težav in stisk zgolj z bogatenjem in dokazovanjem težave in stiske v bistvu le povečuje. Ali ni dokaz za to tudi zadnja pandemija oziroma prašičja kuga, ne glede, kdo ali kaj jo je povzročilo in kdo stoji v ozadju. In ne glede na to, kaj povzroča odklonsko vedenje pri hitrih, lepih in predrznih: a) pomanjkljiva ponotranjena norma, ki na njih ne vpliva dovolj zavezujoče; b) ne-po-notranjenost norme, ki so jo prekršili; c) posvojitev neustrezne norme; je jasno, da je njihova človeška narava nasičena s sebičnimi, krutimi in ogrožajočimi gonskimi vzgibi (skladno s teorijami o kulturno normativnem deficitu).
Zato se postavlja vprašanje, kdo bo upočasnil ali ustavil te pripadnike človeške vrste, čeprav se pogosto kar sami »izločijo« iz prometa in na svoji zadnji poti ustvarijo kolono za sabo. Ironično, a resnično.
Iz policistove beležke
Znanki sta se prerivali
V	sredo, 29. aprila, pa sta se v stanovanju na Goriški cesti sprli in prerivali znanki. Pri tem je ena utrpela lažjo telesno poškodbo.
Neznanca pretepla stanovalca
V	sredo, 29. aprila zvečer, sta pred stanovanjskim blokom v Šaleku dva mlajša neznanca napadla in pretepla stanovalca bloka, ki se je pripeljal in hotel domov. O dogodku policisti še zbirajo obvestila. Pravijo, da bi jim prišla prav vsaka informacija morebitnih očividcev.
Sorodnici sta se stepli
Nimajo se radi vsi sorodniki. Tudi objemajo se ne. Tu in tam si kakšni skočijo celo v lase. V torek, 28. aprila popoldan, se je tako zgodilo v Kavčah. Pred stanovanjsko hišo sta se najprej sprli, potem pa stepli sorodnici.
Prespal pri
policistih
V četrtek, 30. aprila ponoči, so policisti ustavili voznika osebnega avtomobila, za katerega se je izkazalo, da je preveč popil, zato so ga pridržali. Ker pa so ugotovili tudi, da je večkratni kršitelj prometnih predpisov, so mu zasegli tudi osebni avto.
Policisti dvakrat v isti lokal
V	soboto, 2. maja, so^ šli velenjski policisti dvakrat v lokal Žagar v Vinsko Goro. Najprej je tam javni red in mir kršil domačin, mlajši moški, s katerim so se policisti že srečali tudi kdaj prej. Drugič pa so šli tja, ker so trije pijani gostje razgrajali in razbijali steklovino. Dva od njih, ki se ob prihodu policistov nista pomirila, so pridržali do iztreznitve, vsi trije pa so si prislužili tudi plačilne naloge.
Bivši jo je tepel
V	ponedeljek, 4. maja, je prišlo do tepeža v Sončnem parku v Velenju. Bivši zunajzakonski partner je v prisotnosti otroka večkrat udaril svojo bivšo, pri
tem pa ji tudi grozil. Z otrokom je pobegnila v blok, kjer stanuje. Policisti so kršitelju izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo.
Ogrožal družino
V četrtek, 30. aprila ponoči, je doma, v stanovanjski hiši v Zavodnjah,razgrajal pijan moški in ogrožal ostale člane družine.
Vredno pohvale
V nedeljo, 3. maja, je na Policijsko postajo Velenje občan prinesel denarnico z vsebino, ki jo je našel v Nazarjah. Policisti so lastniku denarnico že vrnili. Bil je je vesel.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje

UTRIP
m
oroskoo
O
Oven od 21. marca do 20. aprila
Mnogi se bodo čudili in se spraševali, kaj se dogaja z vami, tisti, ki so vam blizu, pa vas bodo povsem razumeli. In vam celo pomagali, da končno uresničite eno od velikih življenjskih želja. Obisk prijateljice bo sproščen in zabaven, mimogrede pa vam bo odprla oči. Izvedeli boste namreč nekaj, kar so vam svojci prikrivali, ker so se bali, da boste prizadeti. To boste pa tako v vsakem primeru, saj gre za zelo občutljivo področje. A sedaj boste lahko vsaj ukrepali. Tiha simpatija bo to ostala še nekaj časa. Ker nihče ne bo upal narediti prvega koraka.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Dolgo ste bili tiho in čakali. Sedaj ne boste več. Vsega boste imeli dovolj, zato boste ukrepali. Pa čeprav vas je hudo strah in se boste ob tem zavedali, da se morda ne bo izšlo po vaših željah. Po vsakem dežju pa posije sonce in tudi vam zvezde že kažejo, da bo kmalu bolje. A le, če boste končno spregovorili in povedali kaj občutite in kaj vas moti. Bolje tako, kot držati v sebi, saj vas že vse predolgo gloda. Neko srečanje bo zelo prijetno, zato ga boste želeli kmalu ponoviti. Storite to čim prej, da ne bo spet leto naokoli.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Ne boste najboljše volje. Razlogov za to bo sicer kar nekaj, a bili ste že v hujši krizi, pa se niste počutili tako slabo. Prav v naslednjih dneh boste razrešili kar nekaj težav, ki ste jih vlekli za sabo že nekaj mesecev. Pa vseeno ne boste prav pogosto nasmejani. Če se boste še nekaj časa mučili z občutki krivde za vse, kar se dogaja okoli vas, se še ne boste počutili bolje. Finančno stanje se vam bo krepko izboljšalo, ko vam bo nekdo nepričakovano vrnil denar, na katerega ste že nehali upati. Ljubezen bo povsod okoli vas, vi pa je ne boste čutili.
Rak od 22. junija do 22. julija
Zdi se vam, da končno prihaja čas, ko boste lahko želi, kar ste sejali v preteklih mesecih. In ti so bili res delavni, priznajte. Pred vami so velike spremembe, ki se jih boste morali, hočeš, nočeš, lotiti takoj. Če ne vas bo čas spet prehitel. Ker vse dobro premislite, preden storite prvi korak, se le redko uštejete. Tudi tokrat kaže, da bo šlo sicer počasi, ampak zelo dobro. Dobre volje bo ob koncu tedna res veliko. Družba bo prava, razlog tudi, vi pa boste uživali, kot že dolgo ne. Letošnja pomlad vas prav razvaja, kar se vam vidi že na daleč!
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Veselite se nekega srečanja, ki bo zelo drugačno kotsi ga zamišljate. To po svoje veste že v naprej. Poskušajte se brzdati, da ne boste takoj povedali čisto vsega, kar vas muči in kar se vam zdi, da bi morali povedati. Raje se dvakrat ugriznite v jezik in se rahlo smehljajte. Če boste ravnali drugače, vam bo že kmalu zelo žal. In to v podzavesti dobro občutite. Ta mesec bodo vaši izdatki veliki, a bo priložnost takšna, da vam ne bo žal niti evra. Pripravljeni boste dati še več. Če bo treba, tudi boste, saj gre za enkraten dogodek!
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Medtem, ko se boste vi ukvarjali s stvarmi, ki vas izjemno veselijo, vas bodo obirali in to do kosti. To pa že tako veste, da ni najboljši znak. A s tem se boste ukvarjali konec maja, ko bo spet treba krepko zavihati rokave, do takrat ste še lahko rahlo ležerni. Pred poletnimi počitnicami boste morali dokončati res velik projekt, kar pa niti malo ne bo lahko. Sploh, ker veste, da vas stres resnično utrudi. Vedno bolj. Pomagala bo ljubezen. Ta bo cvetela in vam dajala novo energijo. Vračajte jo dvojno, saj si partner to zasluži.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Vaše obnašanje je zagotovo čudno ne le vašim domačim, sedaj to opažajo tudi prijatelji in sodelavci. Vsega ne bo rešilo lepo majsko vreme. Sploh, ker zadnje čase vreme ne vpliva kaj preveč na vas. Spraševali se boste, ali imate toliko moči, da svoje življenje povsem spremenite. In da skorajda začnete iz nič. To vas namreč čaka, če se ne boste pogovorili najprej s seboj, potem pa še s partnerjem. Ta že krepko izgublja potrpljenje, zato časa res nimate veliko.
u
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Maj vam je bil vedno všeč in tudi letos resnično uživate v njem. Več ste v naravi, več časa si vzamete zase, bolje se počutite. Če se boste sedaj odločili, da zamenjate še prehrano, bo počutje še veliko boljše. Kakšen sadni dan več na teden sploh ne bi škodil. Dobro veste, da bo potrebnega nekaj potrpljenja in sprememb tudi v načinu razmišljanja. Povabila na različna družabna srečanja bodo kar deževala, vam pa za to še ne bo. Vendar ne bi bilo slabo, če bi se kdaj odzvali, sploh, če gre za ljudi, ki jih imate radi. Potrebujete tudi nekaj sprostitve.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
\ Pričakujete novice, pa jih ni in ni. Čutite sicer, da so vam vsi zelo naklonjeni, a potrebujete več od tega. Končno se bo začel vaš nori ritem življenja, ki se vleče že nekaj mesecev, umirjati. Polni boste življenjske energije, ideje bodo karvrele iz vas. To pa je tudi zelo dobra garancija za prihodnost, ne le zaradi občutkov, ampak tudi finančno. Tu namreč že nekaj mesecev škripa, sedaj pa se vam bo odprlo. In to tam, kjer ste najmanj pričakovali. S partnerjem bosta veliko skupaj, na veselje obeh!
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Postajate nestrpni, a dejstvo je, da se vam ne uresničujejo vse sanje in želje. Ljubezensko življenje lep čas ni bilo po vaši meri, sedaj pa bo. In to že zelo kmalu. Partner sicer rabi veliko spodbude in poguma, a boste uspeli urediti tudi to. Končno boste spoznali, da ste vredni več in da si tudi zaslužite več. Tistemu, ki bo še naprej nagajal, pa kar v obraz povejte, kar mu gre. Pri delu uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da ste zavozili. Nikar ne priznajte, kaj se vam je dogajalo v ozadju, naj zmaga izpade popolna!
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Ko bo že vse kazalo, da se vam stvari vživljenju iztekajo točno po vaših željah in načrtih, bo usoda posegla vmes. In kar nekaj načrtov boste morali v naslednjih tednih spremeniti. To vam ne bo težko, ker se boste spreminjali zaradi nekoga, ki vam pomeni največ na svetu. Upoštevajte vse pametne nasvete. Nasvetov tistih, ki vse vedo, pa raje ne poslušajte. Čas je, da se začnete na glas pogovarjati o poletnih počitnicah. Če jih ne boste načrtovali pravi čas, se ne bo izšlo po vaših željah. Te so letos drugačne iz le vam znanega razloga.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Bolj ko boste gledali na uro, manj časa boste imeli. In to predvsem zase. Precej nervozni boste in predvsem ne boste več točno vedeli, kaj si pravzaprav želite. Tega, kar se vam dogaja zadnje tedne, zagotovo ne. Ni pa le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mesto ali ne. Pomagati vam bo moral nekdo od bolj izkušenih. Za to pa ga boste morali prositi, saj se sam ne bo ponujal. Tudi zato ne, ker se boji, da bi izpadel kot vsiljivec. Izkoristite ta konec tedna za posle in zabavo, zvezde vam bodo zelo naklonjene. Pa kakšno majhno razvajanje si privoščite!
Nagradna križanka Garant A
GflFMNr
Pohištvena industrija d.d. Polzela Tel.:03 703 7130, 703 71 31 www.garant.si
Če se želite razvajati, si privoščiti kaj novega, kaj lepega, morda novo dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, otroško sobo ali predsobo... obiščite naš SALON, ki je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
NOV PROGRAM SODOBNIH DNEVNIH REGALOV KUBA!
Sodobni denvni reglai Kuba v kombinaciji lesa in visokega sijaja so naprodaj v beli, črni, zeleni in rdeči barvi. Vašim željam in dimenzijam prostora bomo izbrali najboljšo možno postavitev. Regale odlikuje soft zapiranje. Takojšnja dobava, brezplačna montaža in možnost nakupa na več obrokov, so razlog več, da tudi vi izberete KUBO!
UGODNO:
Brezplačna montaža pri nakupu nad 650 EUR brez DDV!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "Garant" najkasneje do 18. maja. Izžrebali bomo dve nagradi, omarici Garant.
iOPÖSiSSV NEU- 2009 ■ ZWEITROMMEL-GTRIEBEWINDE
x 80EH (2x 80kN/8t) oder xlOOEH (2x lOOkN/lOt)
■ RÜCKEZANGE
■	SCORPION pro
■	Schwenkbereich- links/rechts - Hydraulische Ausschub
■	Rotator www.umforest.com
UNIFOREST d.o.o., Dobrisa vas 14a, 3301 Petrovce, Tel.: 03/ 7131410, info@uniforest.si
Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 23.4. so:
1.	nagrado: menjava gum prejme BRANKO DREV, Praprotnikova 25, Mozirje
2.	nagrado:majico in kapo prejme MARIJANA MEŽA, Koroška cseta 15 b, Velenje
3.	nagrado:majico prejme: MIRAN JANČIČ , Lajše 207 b, Šoštanj Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo.
1911750
Zgodilo se je
• • •
od 8. do 14. maja
-	8. maja 1945 so opolnomo-čenci Hitlerjevega naslednika generala Doenitza v sovjetskem glavnem štabu ponovno podpisali splošno nemško kapitulacijo, kije začela veljati 9. maja ob 00.01 uri zjutraj;
-	prvi partizani so prišli v Šoštanj 8. maja 1945, naslednjega dne pa je bila v Šoštanju že večina članov okrajnega odbora OF;
-	leta 1955 so v Šmartnem ob Paki, v spomin na množične aretacije ljudi iz Šmartnega in okolice leta 1942, razglasili 8. maj za nekdanji občinski praznik;
-	8. maja 1987 so v Velenju odprli novo zgradbo Policijske postaje ob Celjski cesti, za katero so temeljni kamen položili 15. maja leta 1986;
-	9. maja 1945 je bila osvobojena Ljubljana, zvečer istega dne pa je v zdraviliški menzi v
Topolšici nemški generalpol-kovnik Alexander Lohr, komandant armadne skupine E in komandant nemških enot za jugovzhodno Evropo, pred predstavniki slovenske partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojih enot; vdaja v Topolšici je bila enakovredna drugim delnim kapitulacijam nem ških armad;
-	9. maja 1945, ob 00.01 po srednjeevropskem času, je začela veljati popolna kapitulacija Nemčije; Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija so bile med vojno zaveznice, a so se že med vojno začela njihova mnenja o tem, kakšna naj bo prihodnost Nemčije in vzhodne Evrope, močno razlikovati, kar je privedlo do blokovske delitve sveta in t. i. hlad ne voj ne;
-	štab 4. operativne cone slovenske partizanske vojske je
9. maja 1945
postavil koman do mesta Šoštanj, ki je bila pristoj na za Šaleško in Mislinj-sko dolino;
-	10. maja 1945 je v osvobojeno Ljubljano prišla prva sloven ska vla da, istega dne pa je bil v Šoštanju velik shod oziroma miting ob osvoboditvi;
-11. maja 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150-letnici rojstva šoš-tanjskega rojaka dr. Josipa Vošnja-ka;
-	12. maja 1982 so
velenj ske roko meta ši ce pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvoligaško ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja;
-	na državnem prvenstvu v šahu za slepe, kije bilo 13. in 14. maja leta 1989 v Sarajevu, je
fs r
il M
Li
Motiv izR dečed vorane( arhiv MuzejaV elenje)
državni prvak postal Viki Ver-tačnik iz Topolšice; Vertačnik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto.
■ Pripravlja: DamijanK ljajič
20
TV SPORED
"»HAS
7. maja 2009
ČETRTEK, 7. maja
Tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Leporepka in zlatooka, 29/52
09.35	Male sive celice, kviz
10.20	Brata, 4/7
10.50	Turbulenca
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na pol droga, 1/25
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mosto vi
15.45	Animalija, 6/40
16.10	Serenada, igrani film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Jasno in glasno
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Nuki in prija te lji, risan ka
18.45	Puj sa Pepa, risan ka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Ted nik
21.00	Pod krinko v severni Koreji,
dok. odda ja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.30	Besede in slike, 9. oddaja
23.45	Tv dnevnik 7.5.1991
00.10	Dnevnik
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.35	Tv pro da ja
11.05	Globus
11.35	Tv dnevnik 7.5.1991
12.00	Najlepši pohodi po svetu, 3/3
13.05	Neznana Afrika, 3/3
13.35	Na lepše, oddaja o turizmu
14.05	Slovenska jazz scena
15.00	Tv pro da ja
15.30	Evropski magazin
16.00	Lynx magazin
16.30	Mostovi
17.00	To bo moj poklic: orodjar, 1. del
17.30	Želite, milord?, 6/26
18.25	Nogomet, polfinale pokala Uefa, Šahtjor - Dinamo (K), pre nos
20.20	Nogomet, polfinale pokala Uefa, Hamburger SV - Werder, pre nos
22.45	Jasnovidka, 3/22
23.25	Dr. Halifaxova, 3/6
01.00	Zabavni infokanal
POP
06.50	Tv pro da ja
07.20	24ur
08.20	Pot k nosečnosti, dok. serija
09.25	Ricki Lake, pogov. oddaja
10.20	Tv pro da ja
10.50	Smeh ni greh, zabav. serija
11.20	Zdravniki, pog. oddaja
12.15	Umori v mestu, ang. film
13.35	Tv pro da ja
14.05	Urgen ca, nan.
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
15.55	Do zadnjeg diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Angeli brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan
22.40	24urzvečer
23.00	Shark, nan.
23.55	Končna resnica, nan.
00.50	Seks v mes tu, nan.
01.25	24 ur, ponovitev
02.25	Noč na pano ra ma

09.00 Dobro jutro, Informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 68. oddaje 11.05 Pop corn, glasbena oddaja -
Gost: skupina Orlek 11.55 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 69. oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Nogomet, posnetek tekme NK
Rudar Velenje: NK KOPER 21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Regionalne novice 2 22.50 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.20 Vabimo k ogledu 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Trojčice: v vesolju, ris. nan. 09.45 Serenada, igrani film
10.00	Enajsta šola
10.35	Jasno in glasno
11.30	To bo moj poklic: polagalec
keramičnih oblog, 2. del
11.55	To bo moj poklic: orodjar, 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Medijski mogotec Murdoch,
14.10	Vrt gospodične Flore, dok.
oddaja
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mos to vi
15.45	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.10	Iz popotne torbe: igra
16.25	V pričakovanju božiča, 21/26
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Poseb na ponu dba
17.40	Tv pogled
17.50	Duhov ni utrip
18.05	Umko
18.40	Lojzek, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Hotel poldruga zvezdica, 2/25
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub
00.15	Duhovni utrip
00.30	Tv dnevnik 8.5.1991
01.05	Dnevnik
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Info ka nal
TV SLO ET
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.25	Tv prodaja
10.55	Pomežik soncu, human.
kon cert
12.35	Glasnik
13.00	Podo ba podo be
13.25	Besede in slike, 9. oddaja
13.35	Evropski magazin
14.05	Črno beli časi
14.20	Tv dnevnik 8.5.1991
15.00	Zogarija, 2/10
15.30	Tv prodaja
16.00	Črna straža, tv Maribor
16.30	Minute za..., tv Koper
17.00	Študentska
17.20	Mostovi
17.55	V dobri družbi z Blažem
18.55	Zla ta šest de seta, Maj na Sevnik
20.00	Srednjeveške metropole, 3/3
20.55	Zelite, milord?, 20/26
21.45	Strel od blizu, am. film
23.35	Felicijino potovanje, ang. film
01.30	Svitanje, 10/13
02.15	Zabavni infokanal
POP
06.30	Tv prodaja
07.00	Trenja
08.50	Nasveti za zelo mlade mamice,
dok. serija
09.25	Ricki Lake
10.20	Tv prodaja
10.50	Smeh ni greh, zabav. serija
11.20	Zdravniki, pog. oddaja
12.15	Srečne družine, ang. film
13.35	Tv prodaja
14.05	Urgen ca, nan.
15.00	Scukrčkomdosreče, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Angeli brez kril, nad.
18.00	Viktorija, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Hiša debele mame, am. film
21.40	Pod lupo pravice, nan.
22.35	24 ur zve čer
22.55	Zadnji posel, ang. film
00.45	Znova pri starših, nan.
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 69. oddaje 11.05 Nogomet, posnetek tekme NK
Rudar Velenje: NK KOPER 12.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 70. oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 20.55 Vabimo K ogledu 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 9. maja
tv slo rr
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž
sledi	Timotej hodi v šolo, ris. nan.
sledi	Ribič Pepe, 30/36
08.55	Divje kokoške in ljubezen,
nemški film
10.45	Polnočni klub, ponovitev
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tranzistor, 16. oddaja
13.50	Bacek Jon, risanka
14.00	Superpanter, risanka
14.10	Pirat, ital. film
15.55	Sobot no popold ne
O živalih in ljudeh, tv Maribor
sledi 16.10 17.00 17.15
Labirint-alternativa Poročila, šport, vreme Ozare
17.20	Zakaj pa ne
17.25	Na vrtu, tv Maribor
17.50	Nagradna igra
18.05	Z Damijanom
18.35	Mala kraljična, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Ne joči, Peter, slov. čb film
21.30	ARS 360
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35	Videogram 4
00.05	Deadwood, 12/12
01.00	Tv dnevnik 9.5.1991
01.30	Dnevnik, ponovitev
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
TV SLO ®
06.30	Zabavni infokanal
08.00	Tv prodaja
08.30	Skozi čas
08.40	Tv dnevnik 9.5.1991
09.15	Tarča: pokojninski sistem
10.25	Poseb na ponu dba
10.45	Črna straža, Tv Maribor
11.20	Minute za..., tv Koper
11.50	Študentska
12.10	Sred nje veš ke met ropole, 3/3
13.05	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.00	Tv pro da ja
14.30	Mutasti bratje, tv gledališče
16.05	Vonj po ljubezni, Romana
Kraj nčan
17.30	Nogometni magazin Fife
18.00	Mednarodni plavalni miting,
pos netek
19.00	Vrhunci ang. nogom. lige
19.55	Nogomet, liga Telekom, Maribor-Mik CM Celje, pre nos
21.50	Bleščica, oddaja o modi
22.20	Alpe, Dona va, Jad ran
22.50	Do zadnjega diha, am. film
00.30	Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv pro da ja
08.00	Poštar Peter, ris. serija
08.15	Rori, dirkalnik, ris. serija
08.25	Mojster Miha, ris. serija
08.35	Pixarjevi kratki filmi, ris. serija
08.45	Profesor Baltazar, ris. serija
08.55	Pingvini v vesolju, ris. serija
09.20	Otroška kuharija, kuh. oddaja
09.25	Bakuganski bojevniki, ris. serija
09.50	Transformerji, ris. serija
10.15	SuperEd, ris. serija
10.40	Tv Čira čara, zab. oddaja
11.10	Dinotopija, nan.
12.05	As ti tud not padu?!
13.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN Španije
15.10	Partnerja v zločinu, nan.
16.15	Grda rač ka, nan.
17.10	Čenče, am. film
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	Miss Universe Slovenije 2009, pre nos
22.00	Hoja po robu, am. film
00.30	Peklen ski red, am. film
02.20	24ur, ponovitev
03.20	Noč na pano ra ma
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti,	ponovitev
70. oddaje 10.15 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Duhovni vrelec: Peter Leskovar, župnik župnije Sv. Elizabeta Slovenj Gradec 18.45 Asova gibanica, informativna
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1741. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Zadetek v polno, ameriški
akcijski film 22.50 Odprta tema, 3. TV mreža -
Zaposlitev v Slovenski vojski 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 10. maja
tv slo rr
07.00	Zivžav
sledi Telebajski, 5/90
sle di	Cof ko Cof, 3/26
09.50 Zogarija, 3/10
10.20	Zgodbe iz divjine, 2/20
10.50	Pri sluh ni mo tiši ni
11.20	Oza re
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Koper
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!
14.30	Prvi in drugi
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sle di	Glas be ni tro boj, prvi del
15.15	Šport ne novi ce
15.20	Glas be ni tro boj, dru gi del
15.30	Glasbeni troboj, tretji del
15.40	Nedeljsko oko z Marjanom
Jer ma nom
15.50	Šport
16.00	Dru žab na
16.30	Za prste obliz nit, kuharska oddaja
17.00	Poro či la, šport, vre me
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.20	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks In Rubi, risanka
18.45	Jani Nani, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.20	Zrcalo tedna
19.50	Tv pogled
19.55	Spet doma
21.45	Večerni gost: prof. dr. Tomaž Zwitter
22.40 Poročila, vreme, šport
23.10	Komisar in morje, 4/4 00.40 Tv dnevnik 10.5.1991
01.05	Dnev nik, pono vi tev
01.25	Dnevnik zamejske tv
01.55	Infokanal
TV SLO ®
06.30	Zabavni infokanal
08.05	Tv pro da ja
08.35	Sko zi čas
08.45	Tv dnevnik 10.5.1991
09.10	Globus
09.40	Dotik T-rajanja, 2/4
10.05	Tv pro da ja
10.40	Tranzistor, 16. oddaja
11.15	Lynx magazin, tv Koper
11.45	Alpe, Donava, Jadran
12.15	Rad igram nogo met
12.40	Turbu len ca, izob. odda ja
13.30	Neod pu šče no, am. film
15.30	Teharski plemiči, posnetek ope re
16.55	Nogomet, ang. liga, Arsenal -
Chelsea, prenos
19.00	Ral ly Satur nus, repor ta ža
20.00	Kitajska, na dlani, 1/2
20.50	Doktor Živago, 6/10
21.40	V kolesju pravice, 4/5
22.40	Na utrip srca: In memo ri am,
dok. film
23.10	Transkripcije, 2. del
23.50	Velika dežela, am. film
02.35	Zabav ni info ka nal
POP
07.45	Tv pro da ja
08.00	Poštar Peter, ris. serija
08.15	Rori, dir kal nik, ris. serija 08.25 Mojster Miha, ris. serija 08.35 Pin gvi ni v veso lju, ris. serija
09.00	Otroška kuharija, kuh. oddaja 09.05 Bakuganski bojevniki, ris. serija
09.30	Transformerji, ris. serija 09.55 Altairv Zvezdolandiji, ris. serija
10.20	Tv Čira čara, zab. oddaja
10.45	SKL
11.45	Miss Universe Slovenije 2009, pos netek
13.45	Formula 1, prenos dirke za VN
Spa nije
16.05	Grda rač ka, nan.
17.00	Riba po ime nu Van da, am. film
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.45	Zvez de na sodiš ču, nan.
22.40	Ko pri de Joe Black, am. film
01.55	24 ur, ponovitev 02.55 Noč na pano ra ma
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1740. VTV magazin, regionalni
-informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1741. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: župnik župnije
Sv. Elizabeta Slovenj Gradec 11.05 Vabimo k ogledu 11.10 Pozdrav pomladi, posnetek 4. dela koncerta v Velenju Nastopajo: OPZ Vrtec Velenje -Enota Najdihojca, OPZ predšolske glasbene vzgoje Glasbene šole Velenje, OPZ OŠ Gorica, Velenje, OPZ OŠ Šoštanj, MPZ Glasbene šole Velenje, MeMPZ Šolskega centra Velenje 12.00 Poslanska pisarna: Matjaž Han, poslanec SD v DZ RS 13.00 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 13.50 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu
18.05 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -Sejemo in sadimo 18.45 Pop corn, glasbena oddaja -
Gost: skupina Orlek 19.40 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 20.25 Zadetek v polno, ameriški
21.55 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 11. maja
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Animalija, 6/40
09.35	Risanka
09.45	Zogarija, 3/10
10.10	Iz popotne torbe: igra
10.30	Imel sem 12 let, igrani film
10.40	V pričakovanju božiča, 19/26
11.10	Kraška hiša na robu časa, dok. film
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Po poteh Ushu ai e, 1/13
13.45	Od ene do druge, 1. del
15.00	Poro či la
15.10	Dober dan, Koroš ka
15.45	Vrag s tre mi zla ti mi las mi, 5/26
16.10	Ribič Pepe: neokrnjena Finska,
30/36
16.30	Robotki, 3/10
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.35	Pipi in Melkijad, risanka
18.40	Dra gi Domek, risan ka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Pole mi ka
21.00	Strah, stres in jeza, 1/6
21.30	Na lepše, odda ja o turiz mu
22.05	Odme vi, vre me, šport
23.05	Pisa ve
23.30	Glas be ni večer, simf. orke ster
rtv Slovenija
01.15	Tv dnevnik 11.5.1991
01.35	Dnev nik, pono vi tev
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Info ka nal
TV SLO £
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
10.15	Tv prodaja
10.45	Sobot no popold ne, ponov.
12.55	Tv prodaja
13.30	Dotik T-rajanja, 2/4
13.55	Kaj govoriš?-So vakeres?
14.10	Slovenski utrinki
14.35	Poseb na ponu dba
14.55	Rad igram nogo met
15.20	Tv dnevnik 11.5.1991
15.45	Osmi dan
16.15	ARS 360
16.30	Alpe, Donava, Jadran
17.00	Prvi in dru gi
17.30	To bo moj poklic: orodjar, 2. del
18.0	Frasier, 8/25
18.25	Odkar si odšla, 8/8
19.00	Labi rint - alterna ti va
20.00	Pogled z neba, 4/8
21.00	Studio city
22.00	Knji ga mene bri ga
22.20	City folk: Amsterdam
22.45	Odštevanje na Nimitzu, am. film
00.25	Pogled z neba, 4/8
01.20	Zabav ni info ka nal
POP
06.40	Tv prodaja
07.10	24ur, ponovitev
08.10	Billova kuhinja za lenuhe, kuh. serija
08.50	Jamie: osnove kuhanja doma
09.25	Ricki Lake
10.20	Tv prodaja
10.50	Smeh ni greh, zabav. serija
11.20	Zdravniki, pogov. oddaja
12.15	Nič ni sveto, ang. film
13.35	Tv prodaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	Scukrčkomdosreče, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Angeli brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.55	Čedno dekle, am. film
23.00	24urzvečer
23.20	Razočarane gospodinje, nan.
00.15	Končna resnica, nan.
01.10	Seks v mes tu, nan.
01.45	24ur, pono vi tev
02.45	Noč na pano ra ma
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1741. VTV magazin, regionalni
-informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti,	71. oddaja
19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, kontaktna oddaja Gost: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Nogomet, posnetek tekme
Rudar : Primorje 22.35 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
TOREK, 12. maja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jut ro
09.00	Poro či la
09.10	Pika Nogavička, 1. del gled. igre
09.55	Ribič Pepe, 30/36
10.15	Pesem za Lau ro, igra ni film
10.25	Zgod be iz školj ke
11.05	Pogled z neba, 4/8
11.55	Večerni gost: prof. dr. Tomaž Zwitter
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.25	ARS 360
13.40	Pisa ve
14.05	Duhov ni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poro či la
15.10	Mosto vi
15.45	Vale in Lajči, 2/3
16.10	Risanka
16.20	Zgod be iz divji ne, 2/20
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Izgan.1/3
18.00	Knji ga mene bri ga
18.20	Odpe ti pes ni ki
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Milan, risan ka
18.45	Hupko, trobilka in pihec, ris.
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Pira mi da
21.00	Vero ni ka in Fri de rik, dok. odd.
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.00	Krvava leta, 1/2
23.55	Izgon, 1/3
00.25	Tv dnevnik 12.5.1991
00.45	Dnev nik, pono vi tev
01.20	Dnev nik zamej ske tv
01.45	Info ka nal
TV SLO
06.30	Zabav ni info ka nal
07.35	Tv pro da ja
08.05	NLP, razvedrilna oddaja
11.10	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
12.05	Na lepše, oddaja o turizmu
12.35	Dober dan, Koroš ka
13.05	City folk: Amsterdam
13.35	Ble šči ca, odda ja o modi
14.05	Studio city
15.05	Pri sluh ni mo tiši ni
15.35	Tv dnevnik 12.5.1991
16.00	Tv pro da ja
16.30	3-2 -1, roko met ni maga zin
16.55	Glas nik
17.20	Mosto vi
17.55	V dob ri druž bi s Smi lja nom, tv Mari bor
18.55	Večerni gost: Kle men Jelin čič Boeta
19.55	Nova Istra, izob. serija
20.25	Glo bus
21.00	Pesem Evrovizije 2009,
pre diz bor 01, pre nos iz Mos kve
23.00	Dedi šči na Evro pe, 1/2
00.40	Vrhun ci ang. nog. lige
01.30	3-2 -1, roko met ni maga zin
01.55	Tranzistor, 16. oddaja
02.35	Zabav ni info ka nal
POP
06.50	Tv pro da ja
07.20	24ur
08.20	Starodavna odkritja, dok. odd.
09.25	Ric ki Lake
10.20	Tv pro da ja
10.50	Smeh ni greh, zabav. serija
11.20	Zdravniki, pogov. oddaja
12.15	Svet je majhen, ang. film
13.35	Tv pro da ja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
15.55	Do zad nje ga diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Ange li brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Se malo žen ske vzgoje, am. f.
22.40	24urzvečer
23.00	Shark, nan.
23.55	Konč na res ni ca, nan.
50	Seks v mestu, nan. 24 ur, ponovitev
01.25
02.25 Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 71. oddaje 11.05 Župan z vami, pogovor Gost: Franc Sušnik, župan Občine Vransko 12.05 Videospot dneva 12.10 Nogomet, posnetek tekme
Rudar : Primorje 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pozdrav pomladi, posnetek 4. dela koncerta Nastopajo: OPZ Vrtec Velenje - Enota Najdihojca, OPZ predšolske glasbene vzgoje Glasbene šole Velenje, OPZ OŠ Gorica, Velenje, OPZ OŠ Šoštanj, MPZ Glasbene šole Velenje, MeMPZ Šolskega centra Velenje 18.40 Videospot dneva 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 72. oddaja 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1742. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, šp. inf. oddaja 20.50 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja 21.30 Asova gibanica, inf. oddaja, 22.00 Na Primorskem, inf. oddaja, 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 13. maja
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jutro
09.00	Poro či la
09.10	Nekoč je bilo ..., 12/26
09.35	Vrag s tre mi zla ti mi las mi, 5/26
10.00	Oddaja za otroke
10.15	Regra tov sirup
10.30	Slovenski vodni krog,
Bohinj sko jeze ro
10.55	Knji ga mene bri ga
11.20	Izgon, 1/3
11.55	Veronika in Friderik, dok.
mese ca
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Pole mi ka
14.20	Alpe, Dona va, Jad ran
15.00	Poro či la
15.10	Mos to vi
15.45	Finka Malin, 42/52
16.15	Pod klo bu kom
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Turbulenca, izob. oddaja
18.25	Zre ba nje lota
18.35	Tin ček, risan ka
18.40	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.55	Tv pogled
20.05	Skriv na afe ra, am. film
21.30	Aga pe, igra ni film
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.05	Sveto in svet: mladi
00.20	Tur bu len ca
01.10	Tv dnevnik 13.5.1991
01.35	Dnev nik, pono vi tev
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.35	Info ka nal
TV SLO
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Tv prodaja
08.30	Vrhun ci ang. nog. lige
09.25	Pesem Evrovizije 2009,
pre diz obr 01
11.30	Spet doma
13.20	Hri-bar
14.20	Tv dnevnik 13.5.1991
14.45	Glas be ni večer, simf. orkes. rtv
Slovenija
16.25	Tv prodaja
16.55	Mostovi
17.25	Črno beli časi
17.45	Samo bedaki in konji, 13/45
18.15	Samo bedaki in konji, 14/45
18.45	O živalih in ljudeh, tv Maribor
19.00	Na vrtu, tv Maribor
19.25	Z Damija nom
20.00	Alfi Nipič, pos netek kon cer ta
21.30	Ozri se v gne vu, dra ma sng
00.00	Slo ven ska jazz sce na
00.50	Zabav ni info ka nal
POP
06.55	Tv prodaja
07.25	24 ur, pono vi tev
08.25	Preverjeno, ponovitev
09.25	Ricky Lake, pog. oddaja
10.20	Tv prodaja
10.50	Smeh ni greh, zabav. serija
11.20	Zdravniki, pogov. oddaja
12.15	Pravi moški, ang. film
13.35	Tv prodaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	Scukrčkomdosreče,nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Ange li brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Gla so vi z dru ge stra ni, am. film
21.35	Monk, nan.
22.30	24 ur zve čer
22.50	Shark, nan.
23.45	Tablo id, nan.
00.45	Seksvmestu, nan.
01.25	24ur, ponovitev
02.25	Noč na pano ra ma
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 72. oddaje 11.05 1742. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja
11.35 Videospot dneva 11.40 Športni torek, športna informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 73. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja - Gostje: skupina Drugo dugme
20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
M Mv •« • I	.«v I
Knjizmcmk oticek
SaviourPi rotta: V osemdesetih pravljicah okoli sveta
V dolgih, poznih jesenskih in zimskih dneh se prileže kakšna debelejša knjiga pravljic. V tej bogato ilustrirani in barviti knjigi je zbranih 80 pravljic iz vsega sveta -iz Severne in Južne Amerike, Evrope, Afrike, Azije, Avstralije in Oceanije. Osemdeset čarobnih večerov bomo odrasli ob prebiranju teh pravljic preživeli na vznemirljivih potovanjih po različnih koncih sveta, skupaj z našimi otroki. Na začetku in koncu knjige si lahko otroci ogledajo pomanjšan zemljevid sveta. Skupaj ugotovimo, iz katerega kontinenta izhaja določena pravljica.
Pat rick McDonnell: Najlepšedari lo
Mucek Mačko bi rad svojemu najboljšemu prijatelju kužku Grofu podaril nekaj lepega. Le kaj bi mu lahko podaril? Grof je imel prav vse. Mačko je tuhtal, kaj lahko podariš nekomu, ki ima vse? Nič. Nič kot darilo za Grofa. Mačko začne iskati ta nič na svetu, kjer je toliko stvari in se ves čas nekaj dogaja. Od iskanja niča je tako utrujen, da se na koncu doma usede na blazino in sedi čisto pri miru... In ne da bi kaj iskal, naj de nič. Veliko škatlo napolni z ničemer, jo lepo zavije in jo podari Grofu. Grof se presenečen brani: »Pa saj mi ne bi bilo treba podariti ničesar!« Odpre Mačkovo darilo in res najde nič. Mačko ga objame in mu vošči. Tako sta Mačko in grof sedela čisto pri miru in uživala NIČ in VSE. Čas, ki ga darujemo svojim najbližjim, je največje darilo.
Elizabeta Zubrzycka: Nekomu povej!
Na otrokom primerno se slikanica loteva vprašanja različnih vidikov spoštovanja: do narave, drugih ljudi, sebe, predvsem
pa do svojega lastnega telesa. Avtorica želi opozoriti in poučiti, kako otroke naučiti varovati sebe in svoje telo ob spolnem nadlegovanju. Predvsem s kratkimi predstavitvami neustreznih situacij poskuša avtorica z besedo in sliko poudariti otrokove pravice v zvezi z lastnim telesom.
Ta poučna slikanica je lahko v pomoč otrokom in njihovim vzgojiteljem. Poglavja so kratka, razumljiva tudi predšolskim otrokom. Staršem bodo v pomoč dobro zamišljeni predlogi za pogovor z otroki. Spodbuja pogovor, poglablja medsebojno zaupanje, otroka poučuje, mu daje priložnost, da zaupa. Vzgojitelju pa daje možnost, da opozori in pouči pa tudi potrdi svojo ljubečo pripravljenost in skrb.
Juul,J esper: Družinske
vrednote
„
Živimo v času, ko vsi po vrsti iščemo prave vred note. Tudi dru ži na, kot osnov na celica v družbi je izgubila tisto vlogo, ki jo je ves čas ime la. Sta re vred note niso več sprejemljive, glede novih pa se nikakor ne moremo sporazumeti. Posledica je seve da vidna pri naših otro cih, ki prav tako kot starši ne najdejo prave orientacije. Pozabljamo, da pa ostajajo temeljne vrednote, ki so in ki bodo temelj vsake družine, v kakršnikoli obliki se že pojavlja: ena kovred nost med čla ni dru ži ne, skrb za enkratnost vsake osebnosti, prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja... Avtor zagovarja vrednote v družini, ki omogočajo razvoj osebno in družbeno odgovornih posameznikov.
1. Goljat, Andrej: Prigrizki
Hitri prigrizki vseh vrst so nepogrešljivi, kadar imamo veliko različnih gostov in pra vi lo ma pri pra vi mo jedi, za kate re ne potrebujemo pribora. V knjigi so recepti za hlad ne nama ze, pašte te, kana peje, različne sendviče, sušije, nabodala ipd. Pripravile:A ndrejaS tvarnik, Edita Šincek-Prah in DS
Odeta v njegovo , od znoja premočeno srajco sem v nekaj korakih prišla do kraja, kjer so nas , kot ,da je bilo že vse v naprej dogovorjeno , na manjšem , ročno izdelanem splavu čakala še dva domačina, ki sta bila oblečena v nekakšna temno rjava krajša krilca, za pasom pa sta se v odsevu sonca lesketala večja noža. Mož nama je z roko nakazal naj pristopiva. V njenih zelenih očeh ,ki so me tokrat s strahom pogledale ni bilo težko prepoznati, do še pred kratkim žlobudravo, sedaj prestrašeno Mileno, ki je vidno obžalovala njeno nepremišljeno dejanje.
Vendar poti nazaj očitno ni bilo....
Gotovo bo zabavno, sem pridala komentar, če le ne bo kač . Moj pogled je bil vse prej kot prepričljiv. Ta otoška dežela, ki po svoji obliki spominja na solzo, ki je nekoč »spolzela« z indijskega polotoka , je bila v zgodovini bolj poznana pod imenom Cejlon, predvsem zaradi stoletne trgovine z začimbami in čajem. Obredni plesi in procesije, ki se še vedno prenašajo iz roda v rod, so del vere in kulture tamkajšnega prebivalstva, ki svojim božanstvom še vedno prinašajo darove, kot so dišeče palčke, natrgano sveže cvetje... Srce Šrilanke je Sigirya - izjemna skalna utrdba s starodavnimi freskami lepih deklic in Nuwara Eliya, nekoč priljubljena postojanka Angležev, ki skrbno čuva kolonialne zgradbe in vrtove, med obsežnimi plantažami čaja. Pogled na preplašeno kolegico mi je kljub situaciji v kateri sva se znašli postal skoraj komičen. Smrtno tišino , ki je bila prisotna , so motili glasni kriki divjih ptic, skakanje opic , katere so nas radovedne opazovale , iz veje na vejo .Za trenutek se mi je zazdelo, kot da nas spremljajo na naši poti v neznano...Najina šoferja pa sta samo brezizrazno gledala predse ter z dolgimi palicami iskala dno v motni vodi in naju počasi vozila proti novorojenemu slončku , vendar ni bilo videti, da ga bomo kmalu srečali. Zadnji poziv za let proti Frankfurtu. Kar nekaj turistov,ki so se polni doživetij vračali nazaj domov naju je vprašujoče pogledalo, ko sva se , tokrat iz srca , smejali novi izkušnji, ki sva jo doživeli. »Saj ne morem verjeti, kako se gredo turizem tudi domačini! Pa sem mislila, da se meni kaj takega ne more zgoditi. Kako sem lahko sledila domačinu, ki nama je za veliko vsoto hotel prodati , ta sicer zanimiv izlet?« V zameno za gotovino sva izlet poplačali z kemičnimi svinčniki, dvema majicama, nekaj septoletami in napol prazno steklenico konjaka. Zvočni signal nas je opozoril, da lahko odpnemo varnostne pasove. Čeprav je imela oči zaprte sem vedela, da ne spi. Njen rahel nasmešek na ustih jo je izdal, da podoživlja zanimive trenutke, ki smo jih doživeli na poti.	Rebeka Koblar
VELENJE
Četrtek, 7. maja
15.00 - 19.00
Mladinski center Velenje Teden ustvarjalnih delavnic 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ure pravljic 18.00 Dom kulture Velenje
Kulturna prireditev - Pomladni zvoki
18.00 Knjižnica Velenje
Predavanje - Misijonsko potovanje vRuando 18.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Šola afriškega bobnanja 19.00 Velenjski grad
Koncert - Godba na pihala -seniorji Univerze za III. življenjsko obdobje 19.30 Glasbena šola Velenje
Predmaturitetni koncert Rozalija Pavše (orgle) in Vesna Pirečnik (orgle)
Petek, 8. maja
19.00 Glasbena šola Velenje Orgle -predstavitev instrumenta in izobraževanja ter koncert 19.00 Mladinski center Velenje
Potopisno predavanje - S kolesom po Novi Zelandiji 19.30 Glasbena šola Velenje -
Predmaturitetni koncert - Grega Bošnik (trobenta), Luka Logar (pozavna) 22.00 - 02.00
Mladinski center Velenje DMK Warm up. - Priprave na začetek festivala Dnevi mladih in kulture
Sobota, 9. maja
8.00 Velenje in okolica Orientacijsko tekmovanje - Še ta počasnemu mine (ŠTPM) 8.00 - 13.00
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si Bliža se DMK!
Za vse, ki so mladi po duši ali po srcu; za vse, ki so kulturni po duši ali po srcu; za vse te bo novička, da se bliža festival Dnevi mladih in kulture (DMK), naravnost dobrodošla! Festival bo tu že naslednji teden. Šaleški študentski klub DMK organizira že devetnajsto leto. Po lanskem enomesečnem obsegu pa se ta vrača v krajši časovni okvir. Letos bo trajal od 15. pa vse do 24. maja, torej dva vikenda. Pred tem pravo zabavo začenjamo že ta vikend. V petek bo v Mladinskem centu potopisno predavanje "S kolesom čez dolgi beli oblak", ki ga bosta pripravila Boštjan Jagrič in Primož Šutka. Prekolesarila sta po 120 kilometrov na dan, se povzpela do višin, kjer vlada večni sneg, po drugi strani pa sta šla tudi do še vedno živega ognjenika. Kaj vse sta še doživela na Novi Zelandiji, lahko ugotovite v petek, ob 19. uri v Mladinskem centru, kjer bosta povedala kaj več. Temu bo sledil DMK 'Warm up party', na kateri se bomo v prenovljenem MC-ju zavrteli ob ritmih popularne glasbe.
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
MARLEY IN JAZ
(Marley and Me) Romantična komedija, 120 minut Režija: David Frankel Igrajo: Owen Wilson, Jennifer Aniston, Eric Dane, Kathleen Turner, Alan Arkin, Nathan Gamble, Haley Bennett, Clarke Peters idr.
Petek, 8. 5., ob 20.00 Sobota, 9. 5., ob 21.00
Kdaj - kje - kaj
Cankarjeva ulica Bolšji sejem 8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 8.00 - 13.00
Titov trg Velenje 14. Cvetlični sejem -Razstavno-prodajni sejem cvetja, izdelkov domače in umetnostne obrti ter kmečkih dobrot, razstava malih živali in likovna delavnica 9.00 Titov trg Velenje
Deljenje brezplačnega balkonskega cvetja občankam in občanom (s kuponi) 10.00 Titov trg Velenje
1. tekmovanje v izvedbi cvetličnega nasada na temo -Moje mesto praznuje 11.00 Dom kulture Velenje
Dobrodelna prodaja cvetličnih aranžmajev 12.00 Ploščad pred Mozaikom
Koncert: Jure Pukl, Maja Yaku in Saša Mutič 16.00 Gostišče Kasestnik (Ljubljanska 32 a, Velenje) Finale ŠŠK biljard lige 20.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNL NK Rudar Velenje - NK Primorje 21.00 - 02.00
Mladinski center Velenje Tematski večer - YU-rock večer
Nedelja, 10. maja
15.00 Večnamenski dom v Bevčah Kulturna prireditev ob dnevu Evrope
Veselo popoldne
Ponedeljek, 11. maja
11.00 Dom kulture Velenje
Prireditev in podelitev spominskih priznanj bralne značke za devetošolce OŠ Šaleške doline 19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert - Trobilna zasedba
Akademije za glasbo v Ljubljani
Torek, 12. maja
18.00 Galerija Velenje
Predstavitev knjige - Dr. France Bučar: Slovenci in prihodnost 19.00 Velenjski grad
Koncert pevskega zbora krožka Petje v skupinah
Sreda, 13. maja
12.00 - 16.00
prostori OZ RK Velenje Dan odprtih vrat Območnega združenja Rdečega križa Velenje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljične ure 18.00 Dom kulture Velenje
Slavnostna prireditev ob 20-letnici Osnovne šole Šalek 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Končnica MIK I. SRL - moški RK Gorenje : RK Prevent
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 8. maja
19.00 Gavce-Veliki Vrh
Proslava ob obletnici osvoboditve; organiziran bo pohod po Poti spominov v smeri Osnovna šola -Mali Vrh - Gavce - Veliki Vrh, na katerega so vabljeni vsi občani, poseb no mla di.
Sobota,9. maja
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
18.00 Dom kulture Šmartno ob Paki
Predavanje o gobah (Anton Poler)
Torek, 12. maja
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
Koledar imen
Maj - veliki traven
7.
8.
9.
Četrtek - Stanislav, Avguštin
Petek - Viktor (Zmago)
mednarodni dan Rdečega križa
Sobota - Gregor, Izai-ja
mednarodni dan zmage
10	• Nedelja - Joba,
Izidor, Antonin
11	• Ponedeljek -
Ignacij, Žiga, Zvezdana
12	• Torek - Pankracij,
Leopold
13	• Sreda - Servacij
Lunine mene
IRiV
maja, ščip (polna luna) ob 6:01
V soboto na Gorici Šport špas
Velenje - Osnovna šola Gorica bo v soboto, 8. maja, pripravila prireditev Šport špas - dan druženja in gibanja treh generacij. Med 9. in 12. uro bo potekala jia igrišču te šole. Gre za prireditev v okviru TV oddaje Šport špas, ki ozavešča s širjenjem vrednot športa, zdravja in ekologije ter o pomenu
zdravega načina življenja tako mlade kot starejše. Zato so na prireditev vabljene tri generacije: otroci, starši, stari starši. Vsak udeleženec bo prejel jabolko, plastenko vode, zloženko, z malo znanja, sreče ali pa kar tako pa tudi kakšno nagrado (najmlajši in najstarejši udeleženec, najštevilčnejša družina, zmagovalec kviza).
■ mkp
19. Dnevi mladih in kulture
Otvoritev festivala in velik rock koncert se vračata na Velenjski grad - Festival letos krajši kot lani - Pestra zadnja vikenda v maju
Velenje - Letos bo tradicionalni festival Dnevi mladih in kulture (-DMK), ki ga pripravlja Šaleški študentski klub, potekal zadnja 2 vikenda v maju. Otvorili ga bodo v petek, 15. maja, v atriju Velenjskega gradu, zaključek pa pripravili v nedeljo, 24. maja, na terasi Mladinskega centra Velenje.
»Tradicija nas obvezuje, da vsako leto ponudimo obiskovalcem pestrejši, kvalitetnejši in bolj razno lik pro gram. Zato smo se letos odločili za kar nekaj novosti, ki bodo festival naredile še bolj privlačen in zanimiv tako za študente kot tudi širšo populacijo. Otvoritev festivala se zopet vrača v atrij
velenjskega grada, kamor bo že tradicionalno prispela Štafeta modrosti, ki jo bodo študentje s pomočjo študentskih klubov na poti prinesli iz Kumrovca. Po uradnem delu nas bo zabavala jazz skupina Kolektiv 69, večer pa se bo nadaljeval v Mladinskem centru Velenje, kjer se bomo prepustili pospešenim bitom Drum N bassa,« pravijo v ŠŠK-ju..
V soboto, 16. maja, bodo na TRC Jezero potekali športni turnirji, vrhunec dneva pa bo rock koncert na Velenjskem gradu, kjer bodo nastopili Hotty Mkknotty, Division, Res Nullius in Elvis Jackson. V nedeljo sledi sproščanje na
terasi Mladinskega centra Velenje in otvoritev fotografske razstave.
Naslednji vikend, v petek, 22. maja popoldne, bodo na jezeru pri Čolnarni potekale zabavno--adrenalinske igre, zvečer pa sledi Jam session v Mladinskem centru Velenje. Sobotno dogajanje bo v celoti potekalo pred Mladinskim centrom Velenje, kjer bodo celotno popoldne potekale zabavne aktivnosti, zvečer pa se bomo na terasi nasmejali stand up komikom, večer pa zaključili s koncertom skupine Zmelkoow. DMK se bo uradno zaključil v nedeljo, 24. maja popoldne, na terasi Mladinskega centra Velenje. ■ bš
KINO VELENJE:: S
Nedelja, 10. 5., ob 18.00
VARUHI
(Watchmen)
Akcijska domišljijska pustolovščina, 163 minut
Režija: Zack Snyder Igrajo: Patrick Wilson, Jackie Earle Haley, Malin Akerman, Billy Crudup, Matthew Goode, Jeffrey Dean Morgan, Stephen McHattie idr.
Petek, 8. 5., ob 22.15 Sobota, 9. 5., ob 18.00
TURNEJA
Komična drama, 108 minut Režija: Goran Markovic Igrajo: Dragan Nikolic, Josif Tatic, Jelena Dokic, Slavko Štimac, Gordan Kičic, Mira Furlan, Tihomir Stanic idr.
Petek, 8.5. ob 18.00 Nedelja, 10.5. ob 20.15
ČEBELJI FILM
(Bee Movie) - sinhroniziran ! Animirana akcijska komedija, 90 minut
Režija: Steve Hickner in Simon J. Smith Glasovi: Jernej Kuntner, Nina Ivanič, Janko Petrovec, Primož Ekart idr.
Naslednji vikend od 15. 5. do 17. 5. napovedujemo:
akcijsko kriminalko HITRI IN DRZNI 4, dramo GRAN TORINO, romantično dramo REVNI MILIJONAR, družinsko domišljijsko pustolovščino SRCE IZ ČRNILA
22
OBVESCEVALEC

7. maja 2009
razveseljuje. Naj razveseli tudi vas.
Sodelujte v nagradni igri, Kjer se lahko potegujete za PLAYSTATION 3, otroški nahrbtnik, obisk živalskega vrta v Crazu... Več informacij:
✓ na lončku jogurta s www.mlekarna-celeia.si

Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo!
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 If AR RAM E-pošta: ¡nfo@karbon.si l%#%KDWra internet: http://www.karbon.si
UGODNO!
Odpadni les za kurjavo
1. 5. - 15. 5. ~ 20% Telefon: 03 8982 129.
_IPIUP_
Scudíetmacáet
Podjetje za ravnanje z odpadki d.o.o. Velenje
POSTAVITEV KONTEJNERJEV SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA V MESTNI OBČINI VELENJE
KRAJEVNA SKUPNOST PLEŠIVEC - GRAŠKA GORA		
Sopota -Pušnik	11. 5. 2009	12. 5. 2009
pri Končniku	11. 5. 2009	12. 5. 2009
KRAJEVNA SKUPNOST PESJE		
Podgorje-Vovk	11. 5. 2009	12. 5. 2009
Janka Ulriha (pri telovadnici)	11. 5. 2009	12. 5. 2009
Špeglova 28,30	11. 5. 2009	12. 5. 2009
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTILJ		
Silova-transformator	11. 5. 2009	12. 5. 2009
pri Bunderlu-desno	11. 5. 2009	12. 5. 2009
Pri Dolinšku	14. 5. 2009	15. 5. 2009
Silova - pri Jakobu	14. 5. 2009	15. 5. 2009
KRAJEVNA SKUPNOST GORICA		
Split ska ( na sre di ni)	14. 5. 2009	15. 5. 2009
Cesta v Bevče pri toplotni podpostaji	14. 5. 2009	15. 5. 2009
Cesta na vrtače	14. 5. 2009	15. 5. 2009
MESTNA ČETRT LEVI BREG - ZAHOD		
Foitova 8	14. 5. 2009	15. 5. 2009
Rudarska 2	14. 5. 2009	15. 5. 2009
Šaleška 19	14. 5. 2009	15. 5. 2009
Kraigherjeva 6 - parkirišče vrtec	15. 5. 2009	16. 5. 2009
Jenkova 15 - 17, 19	15. 5. 2009	16. 5. 2009
Parkirišče Jenkova 1 - 5 in 9 - 11	16. 5. 2009	18. 5. 2009
Pre šer no va 2, 4, 6	16. 5. 2009	18. 5. 2009
Pre šer no va 9 a	16. 5. 2009	18. 5. 2009
Pre šer no va 22	16. 5. 2009	18. 5. 2009
Šaleška 20	16. 5. 2009	18. 5. 2009
Kidričeva 1 - 3	16. 5. 2009	18. 5. 2009
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO		
pred cerkvijo	15. 5. 2009	16. 5. 2009
na Jeri ho vi pri Med ve du	15. 5. 2009	16. 5. 2009
Pri soj na	15. 5. 2009	16. 5. 2009
Šmarška 47, 48	15. 5. 2009	16. 5. 2009
Cesta na grič	15. 5. 2009	16. 5. 2009
Efen kova 1	15. 5. 2009	16. 5. 2009
Efen kova pri Mljač	16. 5. 2009	18. 5. 2009
MESTNA ČETRT DESNI BREG		
Jenkova 4 - glasbena šola	16. 5. 2009	18. 5. 2009
Šercerjeva cesta 13	16. 5. 2009	18. 5. 2009
Ker sni kova 3, 5, 7	18. 5. 2009	19. 5. 2009
Šercerjeva 8	18. 5. 2009	19. 5. 2009
Tomšičeva 12-16	18. 5. 2009	19. 5. 2009
Tomšičeva 43-45	18. 5. 2009	19. 5. 2009
Kid ri čeva 53	19. 5. 2009	20. 5. 2009
Kaj uho va 1 -2	19. 5. 2009	20. 5. 2009
Šercerjeva 14-16	19. 5. 2009	20. 5. 2009
Kersnikova 15	19. 5. 2009	20. 5. 2009
Šlandrova 12	19. 5. 2009	20. 5. 2009
Stanetova - Rakov gozd	19. 5. 2009	20. 5. 2009
KRAJEVNA SKUPNOST GORICA		
Koželjskega 5 - 7	18. 5. 2009	19. 5. 2009
Goriš ka 65	18. 5. 2009	19. 5. 2009
Gorica cesta III	18. 5. 2009	19. 5. 2009
cesta V/15 (na koncu ceste)	18. 5. 2009	19. 5. 2009
MESTNA ČETRT LEVI BREG - VZHOD (KARDELJEV TRG)		
Kardeljev trg 1 - 3	19. 5. 2009	20. 5. 2009
Stantetova 10 - pri frizerstvu LAS	19. 5. 2009	20. 5. 2009
Med Stantetovo 18 - 24 in 26 - 32	19. 5. 2009	20. 5. 2009
KN •<
K A »I O V i: L BIJE
ČETRTEK, 7. maja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,-kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kva-zi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 8. maja:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 9. maja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 10. maja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 11. maja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 12. maja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 13. maja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 27. apr. 2009 do 3. maj. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 27. apr. 2009 do 3. maj. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
			
			
			
			
		1 i	
rhnfli	y	wf Fhfl W1 ril	! 1 _ Ifbflrinfl
□ 27.apr □28.apr m29.apr □ 30.apr ■Qi.maj □ 02. maj B03.maj




107,81

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
oči, želi spoznati prijatelja do 45 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.super-alan.si
51-LETNI privatnik, samski, pošten, želi spoznati prijateljico do 48 let. Lahko jo tudi zaposli. Ag. Alan, gsm: 041/248647, www.superalan.si
spomina, 80Gb disk, 2xDVD zapisoval-nik, TV in zvočna kartica, IR modul, monitor ... Gsm; 041/692-995
PRIDELKI
NEPREMIČNINE
INSTRUKCIJE
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole, pripravljam za maturo in izpite. Pohiti! Skrajni čas je! Gržinič Armando, »Jonela« izobraževanje Velenje, gsm: 040/226-419 ali 040/977-474.
GARSONJERO ali 1-sobno stanovanje v Velenju ali Šoštanju kupim. Kličite po 20. uri na telefon: 5888-693. VIKEND s kletjo ob jezeru prodam. Gsm: 041/852-176. ODDAM stanovanje za delavce na novo urejeno, v celoti opremljeno in takoj vseljivo v Velenju! 041/731-820 Jasmin
IŠČEM
RAZNO
50-LETNI moški, išče delo (na kmetiji, razna fizična dela pri hiši ali stanovanju), popoldan ali med vikendom. Gsm: 070/288-150.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije. Brezplačno za mlajše ženske. Telefon: 03/5726-319, gsm: 031/505-495.
MOŠKI, različnih starosti, poklicev iščejo življenjsko sopotnico. Gsm: 031/836-378.
DAME, različnih generacij si želijo življenja v dvoje. Gsm: 041/229-649. SIMPATIČNA ženska, 32-letna, modre
CITROEN ZX, karavan, l. 1998, lepo ohranjen, prodam. Gsm: 031/859-532. UGODNO prodam skoraj nerabljeno fantovsko kolo. Gsm: 041/670-814. TRAKTORSKO škropilnico, 240 l, testi-rano, prodam. Gsm: 051/831-110. OPELCALIBRA 2.0i, let. 1991, rdeče barve, strešno okno, v odličnem stanju. Gsm: 041/764-323 GUME 165/65 R14, 4 mm profila, Continental EcoContact in Sava S2, 8 kosov, 30 €. Gsm: 041/692-995 GUME 225/50 R17, Michelin Pilot Primacy, 6-7 mm profila, 4 kosi, 199 €. Gsm: 041/692-995 RAČUNALNIK P3/1000mhz, 512MB
DOMAČE suhomesnate izdelke, Zg. Sav. dolina, prodam. Gsm: 041/216481.
PET bal silaže in seno v refuzi prodam. Gsm: 041/901-249. HLEVSKI gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. JABOLČNI kis, domač, prodam. Gsm: 031/868-931
VINSKA klet Furlan, Kidričeva 57, Velenje, ponuja vino sorte: refošk 2,30 eur/l, cabernet 1,88 eur/l, chardonnay 1,59 eur/l in malvazijo 1,25 eur/l. Telefon: 5862-411.
VINO: sauvignon, pinela in refošk prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan -Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671.
ŽIVALI
OCD	habit nepremičnine HaMtdAA.Keranlkovn 11, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
BIKCA sivca, težkega od 120 do 130 kg, prodam. Gsm: 041/837-093. NESNICE (grahaste, rjave in črne) ter bele piščance prodajamo. Nakup 10 kom petelin brezplačno. Živali so redno cepljene. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje. Telefon: 5472-070, gsm: 041/763-800. KAVKAŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvni, odličnih staršev, prodam. Gsm: 031/566-415.
PRODAMO
3-sobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, velikost 87 m2,2. nadstropje, zgrajeno 1982, cena 89.000 €. Obsega veliko predsobo, spalnico, 2 kabineta, dnevno sobo, kuhinjo, WC, kopalnico, balkon in klet, vredno ogleda, je dobro vzdrževano, nova okna. 34<>bno stanovanje v centru Velenja, 4. nadstropje, 86,63 m2,1961,89.000 €. Stanovanje obsega kuhinjo z jedilnico, dnevno sobo, dve spalnici, kopalnico, WC, dve shrambi ter klet. Prostorno stanovanje na odlični lokaciji. 2-sobno stanovanje, v petorčku na Stritarjevi cesti v Velenju, 2. nadstropje, 54 m2,1961,69.000 €. Dobro vzdrževano, obsega predsobo, dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, spalnico, kopalnico ter shrambo. Prodaja se skupaj s kuhinjo v mansardi. Strankam Habit nepremičnine nudimo akcijske kreditne pogoje (EURIBOR+ 1,9%).
več na
ii« i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
PRAŠIČE težke od 100 do 120 kg zelo ugodno prodam. Možna dostava na dom. Gsm: 031/337-201. BIKCA, starega 3 mesece, prodamo. Telefon: 5874-036.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREOITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Poskrbimo za zdravo sadje
V sadovnjaku je naše glavno majsko opravilo skrb za zdrave rastline. Za varstvo uporabljajmo ekološka sredstva, ki preprečujejo pojav »nevšečnosti« v poletnem času.
Varstvu sadja se posvetimo takoj po cvetenju. V tem času so tako bolezni in škodljivci najbolj aktivni. Če želimo pridelati zdravo sadje ga moramo ustrezno varovati saj se nam v nasprotnem primeru tako bolezni kot tudi škodljivci »poberejo« visok davek. Rastline redno pregledujemo in odstranjujemo bolne poganjke. Po cvetenju obesimo na drevesa bio plantella rumene lepljive plošče. To je zlasti pomembno pri češnjah, saj z rumenimi ploščami močno zmanjšamo napad češnjeve muhe, ki povzroča črvivost srednje poznih in poznih češenj. Na vrtovih škropljenje odsvetujemo, priporočamo pa obešanje rumenih lepljivih plošč, na katere se lovi češnjeva muha. Na vsako drevo obesimo vsaj
10 plošč, in sicer bolj na gosto na vzhodno in južno stran krošnje. Ko češnje oberemo, rumene plošče odstranimo, ker se sicer nanje lovijo tudi nekatere koristne žuželke. Plošče obesimo tudi na ostala sadna drevesa, kjer zmanjšujejo napad vseh letečih škodljivcev, kot so listne uši, mušice zavrtačev, jabolčni zavijač, oljčna muha in še nekateri drugi. Zlasti nam bodo za to hvaležne tudi jablane, saj bodo plodovi manj črvivi.
Odgovorite na vprašanje in se potegujte za 5 nagrad blagovne znamke Bio Plantella. Bio plantella rumene plošče in ploščice za mehansko zatiranje listnih uši, resarjev, rastlinskega ščitkarja in drugih škodljivcev v zelelnjavnem vrtu, sadovnjaku in na okrasnih rastlinah. S čim lahko zaščitimo rastline pred letečimi škodljivci? Izpolnjeni zgornji del izrežite in s svojimi osebnimi podatki do 22.5. pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Rezultati bodo objavljeni na internetni strani www.unichem.si
Odgovorite na vprašanje in se potegujte za 5 nagrad blagovne znamke Bio Plante
| BIO PLANTELLA RUMENE PLOŠČE IN PLOŠČICE za mehansko i zatiranje listnih uši, resarjev, rastlinskega ščitkarja in drugih ^škodljivcev v zelenjavnem vrtu, sadovnjaku in na okrasnih rastlinah
antella.
5 čim lahko zaščitimo rastline pred letečimi škodljivci?
Izpolnjeni zgornji del Izrežite In s svojimi osebnimi podatki do 22.j. pošljite na naslov Klub Gala, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Rezultati bodo objavljeni na Internetni strani www.unlchem.sl
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekar na Cen ter Vele nje, Vod ni kova 1. Izda ja nuj nih zdra vil in zdra vil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nede ljah in držav nih praz ni kih je organi zi ran odmor za kosi lo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
9. in 10. 5. - MOJCA KOPRIVC BUJAN, dr. dent. med. (zaseba zobna ambulanta, Zdravstvena postaja Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REBIVALSTVA	
Upravna enota Velenje	Franc Part, roj. 1938, Šmartno ob Paki 128.
1 Smrti: ■	
Ladislav Habe, roj. 1935, Lokovina 30, Dobrna; Martin Skornšek, roj. 1924, Kidričeva cesta 23, Velenje;	Porok v tem tednu ni bilo.
CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 OO 02, GSM: 041 / 682 369
OJskrmo izrekamo sožalje -a kaj - žtpljenje tea dalje! "Bridkost prežene ti le čas, kg spet bo 1>eder tvoj obm:^
117,1 MIZ
Radio Velenje
ZAHVALA
Ob izgubi očeta, starega očeta in tasta
MARTINA SKORNŠKA
3. 9. 1924 - 25. 4. 2009
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, ustno in pisno izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tistim, ki ste mu pomagali in ga obiskovali v času bolezni. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Tatjana in Maksimiljan z družinama
1 JN
LSM
m 4
Tiho si odšla kot lepa misel, ki ne mine, in nam pustila le spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice
NEŽKE LUŠINA
s Ceste I/22, Velenje 3. 1. 1930 - 28. 4. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Pogrebni
službi Komunalnega podjetja Velenje, gospodu Dragu Korenu za poslovilni govor, gospodu župniku Mazeju za opravljen obred, pevcem in trobilcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Jožica in Marta z družinama, vnuki in pravnuki
Nad vsemi polji, nad vsemi dolinami srebri se megla; tu sem kot orel med sinjinami blizu Boga.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, dedija, sina, brata, sorodnika, soseda
SILVESTRA VETERNIKA
17. 12. 1947 - 27. 4. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi
Natalija ali Matjaž?
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo.
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dve toaletni torbici Adidas. Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumeriji Beauty World - Glossa za ustnice, maskari, senčili, lak za nohte in kremo za roke Essence prejmeta Matilda Majhen, Lovra Kuharja 6, Velenje in Marija Šmerc, Kavče 16 c, Velenje. Nagrada se lahko prevzame v parfumeriji Velenje, center Nova.
16 c, Velenje. Nagrada se lahko prevzame v parfumeriji Velenje, center Nova.
Doc. dr. Natalija Špeh,
prva dekanja Visoke šole za varstvo okolja in ekotehnologije
Matjaž Vehovec,
vodja uspešnega Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega
Pri izboru naj osebnosti smo že pri mesecu aprilu. Bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje ste največ glasov namenili doc. dr. Nataliji Špeh, prvi dekanji Visoke šole za varstvo okolja in ekotehnologije, in Matjažu Vehovcu, vodji uspešnega pevskega zbora glasbene šole Velenje. Zanju boste lahko glasovali do konca meseca maja. Upoštevali bomo vse kupone številka 3, ki bodo v naše uredništvo
Naj osebnost meseca marca - Branka Drk
prispeli do torka, 12. maja. Seveda pa lahko glasujete tudi na Radiu Velenje, in sicer vsak delovni dan malo pred 17. uro po telefonu 897 5003 in 897 5004.
Ekskluzfvni pokrovitelj
DROGGRUG /Q^ PARftJMGRIJe \J5>RLD
Nov, poletni von| Calvin Klein Euphoria Sprins temptation*
47,99€
V«l«nj«, Standard in Center Nova
Šaleška c «sta C a. Ml.: »a 57 tO
fahüia II, Ml.l8t«57t1
C«lj«, Planet Tuš in Celeiapark
Mariborska c. It« Ml.tOS/4t5HU
Ailurčcva c. 14, Ml.: 03/ 415 911
V znamenju cvetja, ustvarjalnosti in dobrodelnosti
Letošnji 14. cvetlični sejem bo še bolj bogat kot prejšnja leta - Tekmovanje v zasaditvi cvetličnih gredic, dobrodelna dražba šopkov, bogat sprem ljevalni program
Velenje, 9. maja - To soboto, na dan Evrope, bo med 8. in 13. uro v središču mesta na Titovem trgu, potekal že 14. cvetlični sejem, ki so ga organizatorji poimenovali Razs-tavno-prodajni sejem cvetja, izdelkov domače in umetnostne obrti ter kmečkih dobrot. Dogodek pripravlja Festival Velenje v sodelovanju z Mestno občino Velenje, Podjetjem za urejanje prostora PUP iz Velenja in Turistično zvezo Velenje, pri izvedbi pa sodelujejo še številne organizacije, podjetja in društva iz Velenja.
Organizatorji na sejmu pričakujejo več kot 40 prodajalcev in razstav-ljalcev iz vse Slovenije, ki bodo obiskovalcem sejma ponujali lončnice, balkonsko cvetje, grmovnice, sadike zelišč, dišavnic in zelenjave, izdel-
ke domače in umetnostne obrti ter kmečke dobrote. Na sejmu bodo tudi strokovnjaki, ki bodo obiskovalcem pojasnjevali, kako vzgajati in negovati cvetje. Poskrbljeno bo seveda še za pester spremljevalni program. Tudi na letošnjem sejmu bodo sodelovali dijaki zaključnih letnikov Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje, ki bodo del poklicne mature opravili s predstavitvijo projekta »Otroški hotel Mavrica«. Ob tem bodo poskrbeli za zanimiv animacijski program.
Z bogatim kulturnim programom se bodo na osrednjem prireditvenem odru predstavili pihalci iz Velenja, Šoštanja in Celja, plesalci Plesnega studia N, vrtec Vrtiljak in, kot že omenjeno, dijaki velenjskega šolskega centra. Na sejmu bo zanimi-
Tudi letos bodo nat radicionalnemc vetličnems ejmu v
središčup ozornosti rože.
vo tudi za otroke, saj bo Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravila otroške ustvarjalne delavnice, ki bodo posvečene 9. maju - dnevu Evrope. Ob tej priložnosti bo obiskovalcem zaigral tudi evropski jazz trio pod vodstvom Jureta Pukla.
Na trgu bo ta dan tudi raz stava malih živali, ki jo bodo pripravili čla-
ni Društva gojiteljev malih živali. Za pestro dogajanje bodo poskrbeli tudi šaleški likovniki s slikarsko delavnico in članice Univerze za III. življenjsko obdobje s kreativnimi delavnicami. Da bo dogajanje še bolj pestro, bo na Cankarjevi ulici istočasno potekal redni mesečni bolšji sejem, v atriju KSC pa kmečka tržnica.
■ bš
Tekmovanje v zasaditvi
cvetličnega nasada
Priprave na letošnji cvetlični sejem, ki bo na Titovem trgu potekal 9. maja, so na vrhuncu. Letošnji bo namenjen tudi praznovanju 50-letnice sodobnega Velenja. Barbara Pokorny k temu dodaja: »Skupaj z obrtno-podjetniško zbornico Velenje in podjetjem PUP letos prvič pripravljamo tekmovanje, v kate rem se bodo lah ko pome ri li tudi obiskovalci; tekmovali bodo v zasaditvi cvetličnega nasada -organizatorji bomo priskrbeli ves potre ben mate ri al, izdel ki pa bodo nato vse leto krasili okolico mestne hiše. Tako kot že nekaj let doslej pa bo tudi letos v okviru cvetličnega sej ma pote ka la dob ro del na dražba cvetličnih aranžmajev -zbra na sred stva bomo name ni li za nakup pre hram be nih paketov za soci al no šib ke posa mez ni ke in družine. In ker je 9. maj dan Evrope, bo del sej ma name njen tudi temu prazniku.«
Novost letošnjega sejma bo tekmovanje, v katerega se bodo lahko vključili občani in obiskovalci sejma. Pomerili se bodo lahko v zasaditvi cvetličnega nasada (ves material bodo priskrbeli organizatorji), najboljši po oceni strokovne komisije pa bo bogato nagrajen. To tekmovanje v sklopu praznovanj 50--letnice odprtja središča mesta skupaj pripravljata Območna obrt no-podjet niška zbor ni ca Velenje in podjetje PUP.
Tudi letos bo del cvetličnega sejma dobrodelno obarvan. V avli doma kulture Velenje bo namreč potekala dobrodelna dražba cvetličnih aranžmajev, ki jih bodo izdelali v podjetju PUP. Zbra na sred stva bodo organizatorji namenili socialno šibkim prebivalcem Velenja. Dražba se bo začela ob 11. uri.
Naredili celo nekaj več
Člani Turističnega društva Šmartno ob Paki z Bučaril o vse bolj prepoznavni v širšem okolju - 20-letnico delovanja zaznamovali na vseh svoj ih prireditvah
Zo pravljenim delom v letu2 008 so biliz adovoljni.
»Za nami je uspešno leto. Naredili smo celo več, kot smo načrtovali,« je na nedavnem občnem zboru ocenil delo Turističnega društva Šmartno ob Paki v letu 2008 njegov predsednik Zdravko Ramšak.
Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so z njihovo osrednjo prireditvijo, Buča-
rijo, v Martinovi vasi vse bolj prepoznavni v širšem slovenskem prostoru. Lanska je bila peta po vrsti, na njej pa so predstavili več kot 60 sort buč in jedi iz njih. Organizirali so tudi predavanje o zdravi prehrani in zdravilnih učinkih buč ter kuharski tečaj o njihovi uporabi. Sicer pa se šmarški turis-
tični zanesenjaki, po besedah Ramša-ka, tvorno vključujejo v projekte, katerih nosilci so drugi. Tako, na primer, vaške igre pripravljajo v sodelovanju s šmarškimi gasilci, so soorganizatorji izleta z vlakom (ta je lani popeljal 280 potnikov iz regije Saša v Sarajevo, konec avgusta pa 350 občanov regije
Saša ter občine Polzela na ogled znamenitosti Kamnika). V sodelovanju z drugimi društvi v občini sodelujejo v aktivnostih Vesele Martinove sobote ob občinskem prazniku, poskrbijo pa tudi za novoletno okrasitev občinskega središča. Na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani so predstavljali svoj kraj in svojo osrednjo prireditev skupaj s šmarškimi vinogradniki in Mladinskim centrom Šmartno ob Paki, na celjskem sejmu pa so bogatili prostor lokalne skupnosti. Lani so predvsem člani upravnega odbora društva zavihali rokave še pri ureditvi brunarice v Martinovi vasi. Ramšak se je zahvalil vsem, ki so jim pomagali v njihovih prizadevanjih, in jih pozval, da tudi letos zavzeto sodelujejo pri prepoznavnosti okolja in popestritvi življenja ter dela občanov.
Čeprav je letošnje leto jubilejno, dejavnosti ne nameravajo bistveno razširiti. Poleg že utečenih aktivnosti bodo dodali le še kakšen kuharski tečaj na prostem, saj želijo v svojem okolju »imeti čim več kuharskih moj strov. Seveda pa ne bo šla neopazno mimo 20-letnica delovanja društva. Nanjo bomo opozarjali na vseh naših prireditvah, osrednjo pozornost pa ji bomo namenili na Bučarji v začetku oktobra.» Ob tej priložnosti bodo izdali tudi zbornik. Ramšak je obljubil, da bodo poskrbeli za že dolgo načrtovano postavitev info table v središču občine, ko bo le-to ureje no.
■ TatjanaP odgoršek
Gradnja šestega bloka napreduje
Nadzorni svet podprl predlog uprave za začetek dodatne zadolžitve za gradnjo šestega bloka v višini do 600 milijonov evrov
Mira Zakošek
Šoštanj, 5. maja - Nadzorni svet Termoelektrarne Šoštanj je podprl predlog uprave za začetek postopka dodatne zadolžitve pri Evropski investicijski banki in Evropski banki za obnovo in razvoj za izgradnjo šestega bloka.
Prvo pogodbo so z Evropsko investicijsko banko v višini 350 milijonov evrov podpisali že lani, zdaj pa bodo lahko zaprosili še za dve posojili, in sicer v višini do 250 in do 350 milijonov evrov.
Trenutno je naložba v blok šest ocenjena na milijardo 100 milijonov evrov, vendar načrtujejo, da bodo s pogajanji to ceno še znižali. Po besedah dr. Uroša Rotnika, direktorja Termoelektrarne, bodo preostala potrebna sredstva za to izgradnjo zagotovili sami znotraj Holdinga Slovenske elektrarne.
Medtem v Šoštanju nadaljujejo gradnjo telekomunikacijskega centra in nove upravne stavbe na prostoru nekdanjega kegljišča. Ta prostor potrebujejo za objekte novega šestega bloka, ki jih bodo začeli graditi prihodnje leto.
<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="fMf8PzbL8nuw2aMLghSO9qiWjzrdQXGOaPMOwKfCGEvlPuWSBcF5yo/BHkQt4u2JzEPhPm3jGVaVCmKgIHbpR4/dL9LocNlI1IhhNEJzwDwkdDzb7ZAEXSChEjDn1AHCK5x2L5KGiNVG0NQfCFkr3A==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="s6YflH3WV1jXCOCiR32m9hGk+BsI1+3LNqJg1gRIbXCaaYRXofIzoTXyvsNXqtwdeD375GHZuPSGctmwWdZvl48I1xeJ2zxmeeOK2Mm2VrQZeNMNqrk/tcqMPIZrwzRek1QWcvfegO4rKLUQuy3+gs/UK8yeEHjmrtH/8lanPym7VX6VQ2p7/CF20cOJUsRjrrxrdaXiXI/fc+EQxtUUShK6l5j7np/H0tOLrJpOSaKFQqJGKkYmtpix7jdztwrYYEWY9K+F000xHP7AHsfF4I7hKLd1+2OaC08pmS6lnx3iqfn5xFkilDSg2WvBEcHzokY7CYkh/GrUvprknlzTyK51Eywqw4A56oq0jjho7hxlcLALUlwSdDCmTWSlwBD5kGDLQEL3n/lL6KbeYIBnuj54JhQjcMFB2Z63dIFyEV3PZcVz8ZOZB5lyetGPZ3Y9yHOvvRq9tXmKZ4VKqny0OxTkTuoNCiHvx3OrzukWbzUoXUOcOIPA2D0gtTl+MHieLCl9RbgWpkh1sNedSobFuepVLmLdxpjtgOHF9XF7GeuIIdCoAA1+LfeZVt9WfmLJiJ+rA8d8kkWRAeJp2lgcSw9FDvdCYXBErl6g7XPcqUulaXz7IhefhHENXMKc599UxlzB5U6dFaKL5TT4/J0vPwJoxazSf6KguyiX3PijTYcV6+qn4ozPW2xFlqwd8pdplbmk+e1UZx2MoO2rBMbhwwY/vsddq2MI+cQUIpcY+cX9xcN1KOAf51/OxW5v+UCxvnWhEtEWCfC6OWa0QF5Fb68Og7uBq/y1MGK6uEWpVs48VV8t6+gILhaV8qkIXNNnQlUdf59ADGz20XrcgPMccyn+5iTRs/n7cuGrsSzQHjlroiqcGXOlXe1JkvApuwOkr8ZmHTQJ/RAAB0NkEeEZVs6WeZDVz9tqy/2wW49N7Zqy5xV3n2IjabuUkbcTexhaOSO6E0Kt2hxv2Hi/QNsvzZzhWK3m8I8jFS1jt4mesdGGDfe/S6WGoWtmlcRowjLvYJRvNhS1jXsVamTfg13rlkRfxqt6UhM+VH8XuNcBKfLJSneBCgSvJ/nNnI4xjrQmsPk+7dZi9SDGn6yrP30ym14NIzyzLYW9c7FMH9IBWocmGD/ConQlGrJB3kRqD2dff0LA8FHXmTWSO80qoNnY/aW/1ZZTpyPxosO09M5YDwOTYwFYpDGJy+WC39I0m01ujw9Bj0uABlXgUp8exB39ibTiYpQADKAVNEc7+AzC7Cw=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>