Naročnina Dnevna Izdala za državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno Z40 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nede:)ska Izdaja celole no vjugo-slnvill 80 Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petlt-vrsla malloglnsl pol .M) lnZD.veCM oglnsl nad 43 mm v»Slne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniške m delu vrstica po IO Din o Pri vežjen. D noroćllu popusi Izide ob 4 z)ulrnj rožen pondel)Ka !n dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulic J št. 6 111 Uokoplsl se ne vrata/o, nefranlilrana pisma se ne spreiemafo j- Uredništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 328 Političen list zza slovenski narodi Uprava /e vKopltarfevl ul.št.ti Čekovni račun: Cfublfana štev. to.oso In tO. 149 xa Inserate. Sarafcvošt. 7563, Zagreb št. 39.OH. Praga In liunal št. 24.797 ^вшшва^ш^тштшшшташтштвт/тшшттштштмллчш ' hm J. S.: Češkoslovaška politika. Praga, 15. marca 1927. t S prezidentovim ukazom je proglašeno zimsko zasedanje čsl. parlamenta za končano in 15. marca, to je danes, ko pišem to pismo, sklican parlament k pomladanskemu zasedanju. V zadnjem času so delovali zelo marljivo odbori. Vobče imajo vse skupščinske seje čsl. parlamenta samo formalni pomen, ker se vse delo izvršuje v odborih. V prihodnjem zasedanju se predloži poslanski zbornici in senatu načrt zakona o izenačenju davkov in o upravni reformi. Vlada pa pretresa železničarski in poštni pravilnik. Opozicija si na vse mogoče načine prizadeva pri li v vlado in lo čim prej, ker vsak dan izgublja več tal. Občinske volitve, ki so se začele v preteklem mesecu, kažejo jasno, da izgubljajo soc. demokrati in nar. socialisti, a tudi komunisti. Ker komunizem izgublja svojo moč, je zopet en razlog manj, da treba vzeti v vlado nar. socialiste, ki bi privezali zapeljano komunistično delavstvo na državo. Odkar je v odsekih sprejel zakonski načrt, da se ukine volivna pravica vojaštva, izgube rdeče beli (nar. socialisti), rdeči iu temno-rdeči (komunisti) sodrugi možnost, širiti svoje ideje med vojaštvom. Socialistično-komu-nistični teror je nehal tudi v ljudskih in srednjih šolah, odkar je prevzel prosvetno ministrstvo vsestransko pravični agrarni poslanec prof. dr. Hodža, ki je strogo na. topil proti strankarstvu. ki so ga zanašali v šolo socia1*-stično-komunistični učitelji, nastavljeni od socialističnih ministrov in šolskih nadzornikov, ki novih učiteljev kat. svetovnega nazora sploh niso hoteli sprejemati, stare pr. so odpuščali. Ker vedo, da ima g. Švehla vedno rad dvoje želez v ognju, zato so v svojem časopisju rdeči bratje slikali nevarnost kleri-kalizma ter priporočali rdeče-zeleno vlado. Komunistično-socialistični blok bi imel 113 poslancev, a agrarni jih imajo 6,'5 in bi torej ia vlada bila ne samo »protiklerikalna«, temveč tudi močnejša od sedanje Čeravno prof. Hodža, ki je v agrarni stranici skoraj tako vpliven ko g. predsednik Švehla, noče nič slišati o rdeče-zeleni koaliciji, so vendar soc. demokrati v tajnem sporazumu z nar. socialisti stavili v »Straži socializmu« komunistom ponudbo, da se osnuje enoten blok. Komunisti pa so to ponudbo energično odbili. Ker niso uspeli z enotnim blokom, so hoteli na drug način izsiliti vstop v vlado. Hujskali so železničarje in poštarje, da stopijo v štrajk. Soctalislični listi so prinašali neresnična poglavja iz pravilnika, ki je o njem razpravljala vlada. Ko pa je vlada objavila sprejeti pravilnik, železničarji niso bili več bojeviti. Najbolj je prizadeta z grenkim opozičnim kruhom nar. socialistična stranka, ki ji naglo uhajajo pristaši, odkar ne more deliti več nagrad iz državnih virov. Ker ima bivši strankin predsednik Slïi'brny, ki je izključen iz stranke, v rokah skoraj ves strankin kapital, se mora sedaj opuščati mnogo strankinih tajništev. Malo se piše, a mnogo se govori o kon-kordatu z Vatikanom. Prof. dr. Hodža, prosv. minister in poslanec agrarne stranke, veren protestant, je nedavno v parlamentu naglasil potrebo boljših odnošajev z Vatikanom. Prelivi pa se temu zunanji minister dr. Beneš. Pravzaprav je čudno, kako more tako sposobni prof. dr. Beneš, ki je na željo g. ipre-zidenta prevzel zunanje ministrstvo tudi v sedanji vladi čeravno pripada opozicionalni nar. soc. stranki v notranji politiki položiti vse samo na eno, svobodozidarsko protika-toliško karto, čeravno je nedavno priznal, da bi Češkoslovaški kulturni boj veliko škodoval. Ta njegova napaka bo tudi kriva, da se ne ho meseca maja t. 1. uresničila želja g. pre-zidenta prof. dr. Masaryka, da bi bil za njegovega naslednika izvoljen prof. dr. Beneš. Kajti čsl. katoličani so velika moč. V zunanji politiki si prizadeva dr. Beneš čini bolj utrditi čsl. prestiž in navezati čini o/je zveze s Poljsko. Masarykova izjava in njegova pot v Ženevo bo v tem oziru veliko pripomogla. Želeti je, da bi Poljaki razumeli mig Češkoslovaške, ki ga je dala z ugoditvijo slovaških zahtev in z vstopom Nemcev v vlado. Jasneje, čeravno v zelo diplomatski obliki, je opomnil Poljake nn pravično rešitev manjšinskega vprašanja prezident Masaryk v svoji izjavi o Polj sli i. Važni novi amandementi. USTANOVITEV DRŽAVNEGA ODBORA ZA VARČEVANJE. - NOVE DAVČNE OLAJŠAVE. - VAŽNE DOLOČBE GLEDE SAMOUPRAV. Belgra-l <6. marca. (Izv.) Danes so se finančnemu odboru predložili vsi aniandementi, ki jih je vlada dosedaj sprejela. Amandementov je zelo veliko in obsegajo važne zadeve glede razbremenitve pri davkih, taksah in carinah, nadalje važne odločbe glede samouprav in prenosa dosedanjih funkcij na oblastne odbore in številu« druge olajšave. Predloženi amandementi obsegajo s' upno 54 strani. Te amandemente bomo priobčili dobesedno, čim jih sprejme narodna skupščina. Ponovno poudarjamo, da se med temi nabajr inogo zelo važnih amandemen tov. Danes prinašamo samo amandement o državnem odboru, c katerem se v poslednjem času toliko govori. Ta amandement, ki ure-ju.'e posle tega državnega odbora, v katerem vid jo nel ateri dalekcsežna pooblastila za vlado pri izvajanju varčevanja, se glasi tako-le: Za racionalno i.-.vaj..! varčevanja 1 državni upravi iu državnem gospodarstvu se ustanovi državni odbor. Ta odbor sestavljajo: predsednik in 19 članov. Vanj pride: 1. ti narodnih poslancev, katere določi finančni odbor narodne skupščine iz svoje srede, 2. 8 oseb, ki se mi predlog finančnega ga ministra imenujejo s kraljevim ukazom. Predsednik tega odbora je finančni minister. V sporazumu s finančnim odborom narodne skupščine 1)0 ministrski svet z ozirom na odredbe § 2. čl. 94. ustave predpisal ured-oe o načinu dela, pravicah in dolžnostih odbora iu o ua inu izvajanja ukrepov, ki jih bo ta odbor predložil v svrho varčevanja v državni upravi. Izvajanje ukrepov, ki jih bo odbor predlo il, spada v delokrog finančnega ministrstva. Med temi amandementi se tudi nahaja člen glede samouprav, ki daje glede davkov, samoupravnih in državnih, finančnemu ministru pclno oblast, da lahko po pristanku ministrskega sveta olajša davčna bremena, številni drugi predlegi so, kakor rečeno, istotako važni za spremenitev davčnih bremen. Ko jih bo skupščina sprejela, bodo največje važnosti za gospodarstvo. Razprava o proračunu ministrstva za notranje zad. .a ЛШ 1NTERESANTNE IZJAVE BOŽE MAKSIMOVIČA. — HSS IMA DOLOČEN NAČRT? — MAKSIMOVIČ TUDI PROTI SDS. — .TEMNE SILE.« — RADIČEVCI SO ZOPET POSTALI FEDERALISTI. Bslgrad, 16. marca. (Izv.) Seja narodov skupščine je pričela ob pol 10. V razpravo jt prišel proračun ministrstva za notranje zadeve. Za sejo je vladalo veliko zanimanje. Prvi je govoril notranji min Boža Maksimovič. Izjavi! je, da se bo na kratko bavil z dogodki v poslednjem času. V preteklem letu sc je zgodiio, da so člani HSS kluba glasovali proti predloženemu proračunu. Potem so pa izjavljali, da se je to zgodilo vsled nesporazumljenja. Tekom istega leta sc ju ta slučaj ponovil, ki je dovede! koalicijo do razkola. Ako se oziramo na vse te dogodke, ne moremo misliti, c'a bi bil to samo slučaj ali naivnost, nego c'a gre tu za določen načrt, vsled katerega se je koalicija razcepila. Sedaj sodciuje v vladi SLS, kateri je glavno, da se uredijo gospodarske neprilike v državi, da se na~.avi prorašun čimbolj znosen in da sc tudi bremena znižajo. Ta cilj je za trenutek potisnil v ozadje razpravo o upravičenosti razcepa prejšnje koalicije. HSS klub se zaman trudi, da bi naslikal radikalno stranko kot krivca za razcep koalicije. Omeniti jc nadclje agresivnost demokratske stranke, ki skuša s kritiko tega ministrstva pokazati, kako slab režim vlada v tej državi. Postavlja se vprašanje, ali je ta vlada parlamentarna, ker se nahajajo v njej člani, ki niso narodni poslanci. Boža Maksimovič se sklicujc na Slobodana Jovano-viča, da se on v tem oziru ne strinja z opozicijo. Nato omenja Maksimovič opombe, ki so padle v skupščini o temiiih silah. Najodločr.ejše izjavlja, da takih opomb v tej skupščini ni treba. Take opombe so deplasirane in nelojalne. Nato je Maksimovič govoril o volitvah. Minulo leto so se izvedle občinske volitve v Hrvatski in Slavoniji. Sedaj je še prav malo občinskih komisarjev. V dveh, treh tednih jih bodo nadomestili izvoljeni občinski odbori. 16. maja preteklega leta so bile občinske volitve v Dalmaciji, 15. avgusta pa v Srbiji in Črni gori. Potem so se vršile oblastne volitve. Vse te volitve so se v celi državi izvršile v največjem redu in svobodi. Sicer so bili posamezni slučaji nezakonitosti, za to pa se nc more delati odgovorna vlada, ker so ti slučaji vedno mogoči. Delo organov notranjega ministrstva je zadovoljivo, čeprav so tu in tam izjeme. Javna varnost je na višini. Nadalje Maksimovič govori o proračunu svojega ministrstva, ki se jc znižal za 37 milijonov. Redukcijo jc izvedlo ministrstvo samo, tako da nadaljnje redukcijo niso bile potrebne. V proračunu sta dve veliki stvari: izvedba občinskih volitev v Vojvodini in organizacija občin ter izvedba občinskih volitev v Bosni in Hercegovini. Na ta naiin se razmere normalizirajo, počasi, toda sigurno. Skupščino prosi, da proračun sprejme, kakor ga je predložila vlada. Zemlj radnik Čeda Kokanovič izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Demokrat Pera Markovič je navajal nasilja režima. Musliman Gavro Kapetanovič pravi, da se muslimanom gode največje krivice. Glasoval bo proti preračunu. Nato se je ob 1. uri seja zaU'učila. Popoldanska seja se je pričela ob 4. Prvi je govoril črnog ;rski federalist Sava Vuletić, ki je govoril p grozodejstvih policijskega režima v Črni gori. Odločno se je izjavil za fe-derali eni, češ da bo edino ta ideja lahko re-5i'a našo državo. Centralizem upropašča državno upravo. Izjava Vuletiča, ki je sedaj član seljačkega kluba, je vzbudila precej pozornosti. Nekateri so v deli v tem, da se je Radič zopet izrazil za federalizem, dočim se je včeraj ponujal v vlado. Samostojni demokrat Budisavljevič izjavlja, da bo njegova skupina glasovala proti. Istotako rrdičevca Pernar in Toma Vojkovič. Ob pol 9 zvečer je bila seja prekinjena. Jutri je interpelacijski dan. V razpravo pride interpelacija radikalnega poslanca Dušana Živoj'noviča o prstopauju okrožnega poveljnika v Pcžarevcu. Senzacionalna vohunska afera. Belgrad, 16. marca (Izv.) Današnja popoldanska »Reč« prinaša pod naslovom r^Sen-zacionalna vohunska afera« sledečo vest: »Po zanesljivih informacijah, ki smo jih danes dobili na merodajnem mestu, bo našo javnost prihodnje dni iznenadilu velika in senzacionalna vohunska afera. Gre namreč za veliko, dobro organizirano skupino znanih bel-grajskih osebnosti, ki so imele zveze z vplivnimi činitelji naše državne politike. Te zveze so zlorabljale in izvrševale vohunsko službo na račun znane sosednje države (Italije). Razume se, da podrobnosti glede velike vohunske afere še niso znane. V kolikor so znane, se prikrivajo v interesu nadaljnje pre skave. Kolikor нл ve .ie dobila vohunska afera velik razmah. Vohuni so imeli dobre zveze. Sedež vohunske skupine je bil v Belgradu. Preiskava je v polnem teku. Ni izključeno, da bodo v enem ali dveh dneh aretirane številne važne osebe, ki so krivci in glavni činitelji v toj aferi. Preiskava se vodi tudi izven Belgrada. Dosedanji rezultati obljubljajo, da bo kompro-mitiranih celo število vplivnih in visokih funkcionarjev in oseb, ki so zapleteni v vohunsko afero, t; DRAŽBA CARSKIH DRAGULJEV, v London, 16. marca (Izv). Oh velikem zanimanju angleških trgovcev se je vršila dražba ruskih carskih draguljev. Poročni diadem jo j bil prodan za 6100 funtov šterliruzov. 1 Pet! evangelij -- groba potvorba. »Jutro , ki po veliki uevednosti svojih so-trudnikov zlasti v verskih rečeh, ponatisne vsako bedarijo, ki se tozadevno širi po judov-sko-masonskem tisku, samo da more udarili po katoliški Cerkvi in veri, je nasedlo uedav-no tudi pravljici o — petem evangeliju. S slastjo je seveda prepisovalec te senzacije v Jutru« podčrtoval, kako da je zdaj na podlagi tega »evangelija« dokazano, da je Kristus imel tirate, da ni vstal od smrti itd., itd. Mi smo že takrat slutili da ta iznajdba ne more biti drugega kakor goljufija. To se je sedaj tudi znanstveno dokazalo. V Ceriguoli v Apuliji so pri nekem Alojziju Moccia našli na pergamentu peti evangelij kojega avtor se označuje kot Jezusov učenec Jožef jeruzalemski. Na lice mesta so seveda prihiteli razni reporterji, posebno ameriški, in so po svetu razkričali veliko odkritje. Italijanska vlada je na to dala pergument sekvestrirati in ga izročen v preiskavo najboljšemu strokovnjaku v tem oziru, profesorju Silviju Mercatu, predavatelju bizantinske lilologije uu rimskem vseučilišču. Mercati je v zelo kratkem času dognal, da je »peti evangelij jako grob in jako naiven falzifikat. Pergament sam je najnovejšega izvora in niti še posušen, znanje grščine »Jožefa jeruzalemskega« več kol nezadostno, besedilo Štirih evangelijev je prepisano in samo izkvar-jeno ter z neokusnimi dodatki pomnoženo, n. pr. s pričo o oslu, ki ga nekdo tepe, pa ga Gospod zato kara. 0 grškem jeziku in paleografijt falzif'kator nima pojma. Stvar je napravljena z niašino, katere v Jezusovih časih niso imeli. Vobče je falzifikat tako grob, da so mu mogli nasesti le ameriški reporterji, ki so stvar razbobnali kot pristne in katerim so nasedli senzacije lačni listi po vsem svetu, svo bodomiselni seveda v prvi vrsti. RADIČEVCI IN VLADA. Zagreli, 16. marca. (Izv.) Današnji »Dom-r prinaša Radičeve nazore o sedanjem političnem položaju. Pravi, da Marko Trifkovič ne more več računati na kako sodelovanje s HSS, ker dosedaj na vse izjave predsednika stranke ni dal nikakega odgovora Predsednik Uzunovič je tudi prišel do prepričanja, da bi bila najboljša kombinacija vlade, ki bi jo sestavljali radikali, 1ISS iu SLS. Vendar Uzunovič tega svojega mnenja dosedaj še ni javno povedal. NOV POSKUS RADIČEVCEV V SLOVENIJI. Zagreb, 16. marca. (Izv.) Današnji »Dom« prinaša sklepe HSS glede novega poskusa radičevcev utrditi svojo stranko na štajerskem. Prvi korak je bil štor j.m že s tem, da je Sljepan Radie s tajnikom HSS imel v nedeljo v Ptuju zaupniški sestanek. Govoril jo o političnem položaju potem pa o razmerju med Slovenci in Hrvati. V nedeljo, 24. t. m., se bo v Ptuju zopet vršil sestanek radičevcev, na katerem bodo sklepali o tem, ali naj bi HSS začela izdajati svoj lisi v obliki, kakor je zagrebški Dem«, ludi v slovenskem jeziku. List bi se tiskal v Mariboru ali Ljubljani, urednik pa bi bil Slovenec. PO OBČINSKIH VOLITVAH V OSIJEKU, Osijek, 16. marca. (Izv.) Dosedaj še nI jasuo, kako se bo seslavila delovna večina v občinskem svetu. Neodvisna delavska stranka predlaga zvezo s federalisti, vendar bi ose')o predlagali delavci. V slučaju, da bi bili delavski mandati razveljavljeni, naj se zavežejo federalisti, da v tem slučaju tudi oni polože svoje mandate. Pri novih volitvah bi neodvisna delavska stranka ne postavila svoje liste in oddala svoje glasove federalistom. Šahovski turnir v New- SPIELMANN—VIDMAR IGRALA REMIS. v Newyork, 1G. marca (Izv.) Včeraj so na šahovskem turnirju odigrali 16. kolo. Spielmann je olvoril proti Vidmarju špansko igro in je dosegel proti koncu igre že znatne uspehe toda dr. Vidmar se je branil z veliko mirnostjo in trdovratnostjo in dosegel remis. Partija Niemcovič—Aljehin je končala istotako remis. Tudi igra med Marshallom in Capa-blanco bi morala praviloma končati remis toda Marshall ie zagrešil usoduo napako in igro izgubil. Stanje po 16. kolu je sledeče: Ca-pablauka 12, Aljehin 8.5, Vidmar Niemcovič 8, Spielmann 6.5. Marshall п. Odločilna bitka za Šanghaj. KANTONSKA OFENZIVA NA CELI ČRTL London, 16. marca. (Izv.) Od sobote sc na celi fronti Šanghaj—Hankau razvija velika ofenziva kantonske armade proti postojankam generala Čangčunčanga. Glavne točke fronte so: Sunkiang, Vukiang, Sučau, Kičang in Nanking, kjer se osredotočuje najtežji boj. Nad kitajskim mestnim delom v Šanghaju se je proglasilo vojno stanje. Angleški in ameriški državljini v Nunkingu, ki jih je z ženami in otroci do 8C0, so se pozvali, naj nemudoma zapuslc Nanking. V nankinško pristanišče so priplule angleške, ameriške in japonske top-ničarke, da olajš.ijo inozemccm odhod. Kantonske čete se nahajajo približno tri milje od Nankinga. Izgube so na obeh straneh zelo velike. Za hrbtom severne armade je veliko število preoblečenih kantonskih voj;>k<>v ki se pečajo s sabotažo. Večje število teh vojakov so ujeli ob železniški progi Šanghai— Nanking in jih takoj usmrtili, V Šangbaju otežuje položaj šantunško vojaštvo, ki zahteva od šanghajskega trgovstva dnevno 10.000 dolarjev za prehrano. Ker se trgovci tej zahtevi upirajo, se je bati, da začne vojaštvo plenili. Francoske oblasti v Šanghaj ■ so prosile za nova ojačenja. v Pariz, 16. marca (Izv.) Čangcolinove čete so zavzele mesto Cenčan v provinciji Honan. v Šanghaj, 16. marca (Izv.) Po zadnj'h vesteh se bijejo hudi l>oji za Nanking. Telefonske zveze s Tajkingfu so pretrgane. London, 16. marca. (Izv.) Kljub raznim vojaškim in političnim intrigam je vendar zmagala v Kuomingtang stranki komunistična skupina. Stranka se bo organizirala popolnoma na komunistični podlagi. FRANCIJA IN KITAJSKA. Pariz, 16. marca. V včerajšnji zbornični seji je odgovoril Briand na vprašanje so-sialista Fontaniera glede francoske politike na Kitajskem. Briand je izjavil, da ohrani Francija svoje stališče nasproti Kitajski neizpreme-njeno. Francija se ne bo vmešavala v kitajske notranje zadeve, marveč bo nasproti vsem to-stvarnim dogodkom še dalj-з osiala nevtralna, pač pa bo v vsakem slučaju branila lastnino in varnost francoskih državljanov. — Potem je Briand izrazil nado, da se narodna enotnost ua Kitajskem kmalu zopet vzpostavi, tako da bo mogla ta dežela pred narodi nastopili kot velik in enoten narod. Vsekakor Francija ne bo ovirala želje Kitajske po neodvisnosti. Temeljito bi se seveda izpremenil položaj, ako bi med Kitajsko in Evropo nastale resne zmede, Francija bi polem po vsej priliki predlagala posredovanje Društva narodov. Sovjetska Rusija in Evropa. Garancijski pakt med Rusijo in Poljsko? Dunaj, 16. marca. (Izv.) Današnja »Neue Freie Presse« prinaša brzojavno poročilo svojega poročevalca iz Harkova, ki javlja: Poljski poslanik v Moskvi, P a t c k , ki jc bil poklican na važne pogovore v Varšavo, je od tu odpotoval v Ukrajino. Temu dejstvu pripisujejo v ruskih političnih krogih poseben pomen, ker je imelo razpoloženje v Ukrajini vedno velik vpliv na rusko-poljslce odnošaje, Pateka so v Ukrajini sprejeli z izredno prisrčnostjo, na banketih se je posebno podrčrtavalo prijateljstvo med Ukrajino in Poljsko. Patek jc na sprejemu časnikarjev izjavil, da jc Poljska na podlagi zadnjih ruskih ponudb načelno pripravljena, da sklene z Rusijo garancijski pakt. Patek je znova povdarjal miroljubnost Poljske in obširno govoril zlasti o rusko-poljskih gospodarskih možnostih. Spričo položaja, ki je nastal po Patekovem potovanju v Varšavo, izjavljajo ruski politični krogi, da za uvedbo rusko-poljskih pogajanj za ie mstveni pakt ni več nobenih ovir. Za zbližanje med Švico in Moskvo. Curih, 16. marca. (Izv.) Trdovratno se vzdržuje vest, da so v teku prizadevanja za zbližanje med Švico in Moskvo. Pobudo je dala Nemčija ter se je o stvari razpravljalo v Ženevi. »Neue Ziiricher Zeitung« meni, da so nova prizadevanja glede Rusije mogoča; vsekakor pa Švica od svoje strani ne bo mogla več dovoliti, nego je že lani obljubila, ko je v isti stvari posredovala pri njej Francija. (Kakor znano, je Sovjetska Rusija po umoru svojega zastopnika v Bernu prekinila s Švico vse odnošaje in poslej odklanja vsa vabila na mednarodne konfercnco, ki se vrše na švicarskih tleh.) Kriza tre! * *-.-nom in Moskvo premagana. London, 16. marca. (Izv.) >-Daily Télégraphie рон.ca, da je sovje'.ska vlada v zadnjih dneh znova naložila v londonskih bankah del svojih zlatih zalog, ki jih je bila tik pred izmenjavo not med Chambcrlainom in Litvino-vom dvignila. Te zaloge so znašale približno 10 milijonov funtov; sedaj je poslala sovjetska vlada 2 in pol milijona funtov. Po lem se sodi, da smatra Rusija krizo med Londonom in Moskvo kot premagano. RUSKA PROTESTNA NOTA ITALIJL Rim, 16. marca. (Izv.) Tukajšnji ruski krogi izjavljajo, da bo v bližnjih dneh ruski poslanik izročil italijanski vladi protestno noto zaradi ratifikacije besarabske pogodbe. Nota bo ostra, vendar ne taka, da bi postali nadaljnji odnošaji nemogoči. Gotovo pa se bo rusko-italijansko razmerje v bodoče vidno izpremenilo. RUSIJA IZDELUJE STRUPENE PLINE. v London, 16. marca. (Izvir.) V spodnji zbornici je na neko vprašanje odgovoril vojni minister, da po informaciji vlade številne tovarne v Rusiji izdelujejo strupene pline, ali vsaj tovarne za to produkcijo adaptirajo. Nobenega dvoma ni, da je Rusija izmed vseh držav najbolje pripravljena za vojno s plinom. Vira vladnih informacij pa ni hotel izdati. Omejitev oboroževanja na morju. London, 16. marca. Anglija je sprejela Coolidgejevo vabilo na konferenco za omejitev oboroževanja na morju; toda uspeh konference po včerajšnjih izjavah v spodnji zbornici ne bo mogel biti velik. V obrambi mor-naričnega proračuna je prvi lord admiralata, Bridgeman izjavil, da bo odstopil, ako bi se Anglija odpovedala svojemu sedanjemu primatu na morju. S stvarjo se peča celokupno časopisje. »Morning Post« piše: Anglija živi edinole od morja in bi morala propasti, ako bi ji bil pomorski promet onemogočen. To ve ves svet in njeni dobri prijatelji bi porabili prvo priliko, da jo napadejo, kakor hitro bi njena mornarica toliko oslabela, da bi si jo upali premagati. Zato je angleška vojna mornarica najboljše jamstvo za mir. Pariz, 16. marca. Včeraj se je sešel ministrski svet, da zavzame stališče nasproti ponovnemu vabilu ameriške vlade na konferenco treh za omejitev oboroževanja na morju. O sklepih se javnost ni obvestila. Končno bo sklepal ministrski svet v soboto, ko mu bo Briand predložil besedilo za odgovor. PRIHODNJA SEJA SVETA DRUŠTVA NARODOV. v Ženeva, 16. marca (zv.) V zadnji nejavni sej' sveta D. N. je bilo sklenjeno, da se prihodnjič sestane svet 13. junija. Predsedoval bo sejam angleški delegat. SEJA MEDNARODNE RUDARSKE ZVEZE. v Berlin. 16. marca (Izv.) Danes dopoldne se je sestal k seji v pruskem deželnem dvorcu odbor mednarodne rudarske zveze. Zastopane so Anglija, Nemčija, Francija, Belgija. Avstrija, Češkoslovaška, Poljska in Holandija. IZ MAKEDONSKIH VRST. Sofija, 16. marca. Bivšega predsednika organizacije emigrantov iz Dobrudže, dr. Vi-čeva, so aretirali, ker je osumljen, da je bil v službi ruskih sovjetov in da je imel zveze * Balkansko fcdcracijo na Dunaju. 1 Nemška zunanja politika. Berlin, 16. marca. (Izv.) Izid včerajšnje seje ministrskega sveta, ki je odobril Strese-mannovo politiko v Ženevi, javnosti ni presenetil, ker ni nihče pričakoval, da bi se v vprašanju zunanje politike tvegala vladna kriza. Po sklepu starešinskega sklepa se snidc jutri parlamentarni odsek za zunanje zadeve, da zavzame stališče nasproti ženevskim dogodkom. V plenumu državnega zbora pa se začne zunanjepolitična razprava šele prihodnji teden. IZJAVE BELGIJSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Bruselj, 16. marca. Ministrski predsednik Jas par je v zbornici odgovarjal na interpelacijo socialista Somerhausna glede okrožij Eupen in Malmedy. Jaspar je rekel: V imenu cele vlade izjavljam, da sta ti dve okrožji belgijski in taki tudi ostaneta. Društvo narodov je ugotovilo, da je bilo ljudsko glasovanje v Eupenu in Malmedyju pravilno in nepotvor-jeno in da so nemške obdolžitve proti Belgiji glede glasovanja popolnoma neutemeljene. SOVJETSKI KONZULATI NA POLJSKEM. Varšava, 16. marca Sovjetska vlada namerava v kratkem ustanoviti ruska konzulata v Varšavi in Lvovu. ZAROTA V LITVI? Varšava. 16. marca. Iz Kovna poročajo, da so tamkaj zaprli 20 častnikov, 6 dijakov in 2 poslanca, ker so pripravljali zaroto. Vsi areti-ranci so člani socialistične stranke. SPORAZUM GLEDE VOLIVNE REFORME NA POLJSKEM. Varšava, 16. marca. Sejmski maršal R a t a j je dosegel med vladno veČino in opozicijo sporazum glede volivne reforme. Izvolil se je enajsteročlanski odbor, ki ima nalog, dn izdela nov volivni načrt. Volivna preosnova se priredi po novem franc, volivnem zakunu. BOLGARSKE VESTI. Zahteve Bolgarije. Sofija, 16. marca. (Izv.) Tukajšnje časopisje je otvorilo kampanjo, da se plačilo 4 milijonov zlatih frankov za reparacije, ki zapade dne 31. t. m., odgodi, ker bi bilo drugače bol-! garsko državno in narodno gospodarstvo težko ! prizadeto. — Finančni minister Molov, ki se je vrnil iz Ženeve, javnosti doslej ni obvestil, koliko je dosegel. Zahteve, ki jih je imel v Ženevi zastopati, so bile sledeče: Bolgarska narodna banka more z begunskim posojilom svobodno razpolagati; reparacijska plačila se odložc; Bolgariji se dovoli novo posojilo, STRADALNI ŠTRAJK POLITIČNIH KAZNJENCEV. Sofija, 16. marca. (Izv.) Politični zločinci so začeli v kaznilnicah štrajkati s stradan:cm. Listi izjavljajo, da je vsaka amnestija slej ko prej izključena. Policija je znovi ^aprla do 20 oseb, ki so menda osnovale komunistično zaroto in bile v zvezi s sovjetsko vohunsko agencijo v Carigradu. FRANCOSKO - IT A1IJANSKA PRAVNIŠKA KOMISIJA V PARIZU. Pariz, 16. marca. Tu je začela svoje delo francosko-italijanska pravniška komisija za izenačenje francoske in italijanske zakonodaje glede obveznosti in pogodb. »Italijanski delegaciji načeluje sen. Scialoja. BOJ ZA VOLIVNO REFORMO V FRANCIJI v Pariz, 16. marca. (Izv.) Parlamentarna skupina radikalnih socialistov je s 44 proti 32 glasovom sprejela volivno reformo, kakor jo predlaga vlada. MILIJONSKA GOLJUFIJA V PARIZU. Pariz, 1б. marca. (Izv.) Aretirani Roche'.te in njegova pomočnika Mailandenu in ThorcI so na zaslišanju izjavili, da niso krivi in da riso vedeli, kakšne namene zasleduje l'st »Bourse et Finances«, pri katerem so sodelovali. Navedeni list je namreč prinašal potvorjene kurze raznih malovrednih papirjev, katere je potem Rochette prodajal s 600—800 odstotki dobička. SPOMENIK MUSSOLINIJU V BESARABIJI Bukarcšt, 16. marca. V včerajšnji zbornični seji je posl. Pop predlagal, da naj se v glavnem mestu Besarabije — Kišinevu, postavi spomenik Bcnitu Mussoliniju. POŽAR NA LUKSUZNEM VLAKU NIZZA— DUNAJ. Rim, 16. marca. (Izv.) V luksuznem vlaku Nizza—Dunaj je nastal na nepojasnjen način požar v spalnem vozu. Požar se je raztegnil tudi na dva sosednja voza. Potniki, ki so še večinoma bili v posteljah, so se mogli rešiti na druge vozove. Goreče vozove so odklopili, ko se je vlak ustavil sredi proge. Zavarovalna družba ima škode 3 milijone lir. t JOŽEF SCHMIEDERER. v Gradec, 16. marca, (izv.) Tu je umrl v 92. letu starosti Jožef Sc.hmiedcrer, dolgoletni štajerski deželni poslanec in svoječasno tudi občinski odbornik v Mariboru. Hala remlniscenca. Časopisje razpravlja sedaj o mogočnosti nove kombinacije s pristopom radičevcev iu j naglaša, da se sodeč po izjavah članov Koro-! ščevega kluba, cd te strani ni bati nobenega j nasprotovanja proti taki kombinaciji. To lahko brez vsega potrdimo tudi mi \ ' kolikor se tiče načelnega stališča. Kajti splošno znano je, da jc SLS vedno šla za realizi-ranjem vlade narodnega sporazuma t. j. za kombinacijo, obstoječo iz vseh treh večinskih strank: srbske, hrvatske in slovenske. To bi bila narodna iu zato tudi riajzdravejša in najsolidnejša baza za skupno delo v prid države in nareda. V tem smislu se je dr. Korošec ne le enkrat, ampak že večkrat izjavil. ln to zahtevo je postavila SLS odločno tudi takrat, ko se je skonstruirala vlada RR. A je bil ravno g. Radié tisti, ki ni hotel o leni nič slikati. Da, šel je tedaj celo tako daleč, da je suvereno proglas. 1 v tej državi dua-lizem srbskega in hrvatskega naroda, kot da bi slovenski narod sploh no eksistiral, njegovo časopisje pa je Slovenijo enostavno anektiralo kot hrvatske, domeno. Ne spominjamo tega danes morda radi kakih rekriminacij, ampak samo zato. da se bolj vidi k( ntrast med tedanjim obnašanjem HSS napram SLS in sedanjim obratnim razmerjem. Slovenski ljudski stranki se mora pač prirnati, da je v politiki vedno znala varovati ravno linijo in pa doslednost. Nekaj o državtvomi politiki. Zakaj je SDS, ko je bila v vladi, Slovenijo tako (.I remenjevnla z davki in lako navijala davčni vijak, lo je zopet enkrat raz-ležilo Jutro slovenski javnosti v včerajšnjem svojem uvodniku, kjer piše: Kam pa bi prišla SLS, če bodo davkj ros izenačeni in pravični? S čim pa bo potem luijskala, kadar bo zopet v opoziciji. Visoki In krivični davki »o živijerij.ska potreba SLS, ki mora izginiti, ko bosta eukrat vladala red in ^i.do- voljstvo v naši državi. — Zdaj torej zvemo, da je slavni PP režim prvič skonstruiral enajetmiljardni državni proračun, ki je od takrat baza vsega našega državnega gospodarstva in ki ga je zato zdaj tako težko demontirati, drugič pa vladal nasilniško zato, da sla zavladala nered in nezadovoljstvo v naši državi. Ta nered in to nezadovoljstvo pa je bilo potrebno na Slovenskem specijeliij še zato, da je mogla SLS nastopati proti takemu stanju, »Jutro« jo pa denuncirati, da hujska s tem proti državi. Ker ko bi »Jutro« tega ne imelo, s čim bi sicer polnilo svoje j predale? In če bi SDS ne imela več počenjati tega, kar je počenjala, ko je bila na vladi, in kar počenja zdaj, ko je v opoz ciji, kaj bi sicer počenjala? In splnh — kaka politika bi bila to, ki bi poskrbela za red in zadovoljstvo v državi? Treba vendar ustvariti v državi najprej nered in nezadovoljstvo, da se more p tem vse, ki proti temu mrmrajo, preganjati kot proiidržavne elemente in sicer tvorno. Zato se tako delo ludi imenuje državotvorno delo. «a Д čudno. Neki srbski list modruje o našem diplomatskem zboru in meni, da so za cliplon a'.sko službo poklicani samo Srbi, ker da je Srbija kot samostojna država že preje imela svojo diplomacijo, dočim Slovenci in Hrvati, ki preje niso imeli lastne države, ne razpolagajo s sposobnimi močmi za diplomacijo. — Res čudno potem takem, odkod Čehi, ki tudi niso imeli preje lastne države, danes jemljejo svoje diplomate, ki veljajo po vsem svetu za izvrstne, in odkod jih jemljejo Poljaki, Litovci, Estonci, Latiši. Finci etc. Z diplomatskim talentom je pač tako kot z vsakim talentom: če ni prirojen, ga ni v stanu podeliti nobeni diploma. Д Magistrat je jutrovccm zopet zaplesal po možganih. Tam na rotovžu vidijo zeleno vcjico rasti in poganjati za SDS. V svoji bujni domišljiji pa so si naslikali strašno grmovje osata, ki grozi temu nežnemu poganjku s smrtjo. To sliko so ponatisnili v »Jutru« pod naslovom »Hud boj za vlado na magistratu«. Mi pravimo: Tudi če bi bilo vse res, kar je tam povedano, tudi če bi klerikalci počenjali še druge »gro-zovitosli«, bi še deset let ne mogli prizadejati ljubljanskemu mestu toliko ponižanja in toliko škode, kot mu jo je SDS. Д Sapo nam je zaprlo. Prav zares. Da »Jutro« niti akcije za kronske upokojence ne podpira, ampak jo hoče s svojimi napadi na SLS onemogočiti, to je menda zaprlo sapo ne le klerikalcem, ampak celo onim, ki bero »Jutro«. Д Nesporno. Za »Jutro« je davčno vprašanje v Sloveniji dozorelo tekom leta 1925 in 1926, torej prav točno samo tista leta, v katerih je bila SDS v opoziciji. Za vse druge razen jutrovcev jc bilo davčno vprašanje prav-tako nesporno že takrat, ko je dr. Žerjav podpisal davek na ročno delo in poviške drugih davkov. Д Pogoji. »Jutro« proslavlja pogoje, pod katerimi je stopila SLS v vlado kot izredno ugodne. Naj so bili pogoji taki ali taki, SLS jih je izkoristila v blagor ljudstva in izposlovala znižanje davkov. Ugotoviti pa moramo, da so bili prav taki pogoji dani tudi SDS, ko se jc prvič zvezala s Pašičem. Pribičevič in Žerjav sta bila tedaj zadnja Pašičeva opora. Brez SDS bi Pašič padel. Zato je moral ugoditi vsemu, kar je tedaj zahtevala SDS. Tedaj je bila za SDS ura, da pove, kako zna izkoristiti pogoje. Pokazala je. Dobili smo Lukiničevo afero, »Nihag«, nasilne volitve in povišanje davkov. Д Z brezobzirnostjo, šc večjo kot pod RR, so kleroradikali zavrnili predloge SDS. I seveda so jih z večjo, saj jih z manjšo kot RTC niso mogli, kajti pod RR režimom SDS sploh ni stavila nikakih predlogov, zlasti glede Slovenije ne. Čemu bi bil RR potem brezobziren? Д Siromaki - davkoplačevalci pri »Jutru« z odgovorom g. ministra Gosarja, čeprav jim je povedal, kar so hoteli vedeti, niso zadovoljni in zabavljajo dalje. Pa dokazujejo s tem lc, da to niso nikaki resnični siromaki-davkopla-čevaici, ampak samo jutrovski člankarji. Ker, ko bi bi1 to resnični siromaki-davkoplučevalci, bi tudi ne hrulili dr. Gosarja na tako aboten in obenem demagoško zloben način, ampak sc zadovoljili, da je vlada SLS prinesla vsaj nekaj davčnih olajšnv, dočim so prejšnje vlade nalagale samo davek na davek. Ker pa so, koknr rečeno, ti siromaki-davkoplačevalci samo jutrovski člankarji, zato zabavljajo kot vrabci v koruzi in bi zabavljali tudi če bi SLS sploh odpravila vse davke. — Da, potem bi še-lc zabavljali! Д Kako je v Trstu? Znano je, kako jc Trst propadel od časa, odkar so ga ^osvobodili« Italijani. Nezadovoljnost z novim stanjem je velika in splošna, pa ko bi ne bilo črnih srajc in ko bi bilo kaj tiskovne svobode, bi se nezadovoljnost žc ludi jasno in odkrito izražala. Tako pa so ljudje ustrahovani in či hoče kdo dati duška svoji nezadovoljnosti, mora to napraviti na zvit način, kakor jc to napravil človek, o katerem pripovedujejo to-lc zgodbico: Nedavno je gruča mladih ljudi naletela sredi tržaške ulice na človeka, ki se м zvijal od lakote in ves čas psoval — Franca Joscpha! Vprašan, kaj mu je zdaj naenkrat naredil Franz Joseph, je ta človek odgovoril Pa kriv je, ker me je navadil, zdaj se pa nc morem odvaditi. - Pa kaj te je navodil? — l'a. navadil mc je trikrat na dan jesti!... Kaj se godi doma Petletnica „Krekove mladine". lté ad Joseph I — Pojdite k Jožefu! V soboto, dne 19. marca popoldne in v nedeljo dne 20. marca dopoldne bo v Ljubljani zborovala III. redna skupščina »Delavske zbornico za Slovenijo«. »Krekova mladina«, kulturna organizacija krščansko-socialietičnega delavstva, pa bo ta dva dni proslavila 5 letnico svojega obstoja na ta način, da priredi za svoje člane dvodneven socialen tečaj z javno akademijo, ki se bo vršila na Jožefovo, dne 19. marca ob osmih zvečer v ■„•Ljudskem domu«. Sv. Jožef je patron kršč. soc. delavskih organizacij, in Jožefovo naš prelepi praznik. Vsako leto se zbere naše delavstvo ta dan k skupni sveti maši, pristopajoč skupno k mizi Gospodovi. Letos pa bomo imeli med sabo še vnanje tovariše delegate delavske zbornice in mlade »Krekovce«. Prav! Tem lepši bo dan in tem jasnejše nebo v naših srcih! Petletnica »Krekove mladine« — njen prvi jubilej! In vendar: Joj, bratje, kako bežno gredo mimo nas dnevi, tedni, meseci in leta! Saj smo vendar orali in sejali. Ali so bile preplitvo rezane naše brazde, ali pa so klena zrna padala samo ua kamen, da niso pognala korenin in na pot poleg njive, da so ga pozo lia le ptice izpod neba? Časi, v katerih se je »Krekova mladinac spočela in rodila, so bili v celoti neugodni ter ideji katoliške demokracije na celi črti nasprotni. Pametna vztrajnost pa prebije led, in tudi tu se je, hvala Bogu, zjasnilo marsikaj. Po lanskem I. kongresu krščansko-socialislifne mladino , ki je tako lepo harmonično zboroval 12. in 13. junija v Celju, je -Krekova mladina stopila na javno torišče. To je njen prvi večji uspeli, a tudi odgovornost ia delo sc je povečala. »Krekova mladina? jo danes podvržena kritiki javnosti. Kot je izšla iz tesnih prostorov na Siarem trgu št 2, tako bo v bodoče morala sicer s specifično delavsko izobrazbo graditi občenerodno ohčet-.vo na temeljih krščanske vzajemnosti' delovnih slanov. V prosvetnem odseku delavske zbornice ima »Krekova mladina svojega predsednika. V stavbni zadrugi »Krekov doni pomaga zidati osrednji slovenski osebnosti najlepši spomenik, spomenik dela. V odboru za zidanje palače »Delavske zbornice« ima tudi svojega zastopnika. Tečaje in predavanja organizira. Te iu koliko je še drugih važnih nalog! Življenje pa je danes tako-lo: Z rekordno naglico hiliino v veke bodoče. In če si še bolj prizadevaš, držati se v javnem delovanju prave »meri, tako strahetno prazno ti postane od časa do časa v duši: ves zalobcl si. In ni je druge rešitve: Vase moraš, v tišino duhovnih razglabljanj. In ti je boljše in si spet kot metulj lahkokrili. In kje boš dobil novih moči, če ne pri Jožefu? Tiho, mirno, skromno delo v pokornosti do lloga in njegove postave. In to je predvsem potrebno nam vsem in »Krekovi mladini« ob proslavi njene petletnice. Napuhu boj, kajti pred padcem hodi. V delu pa vztrajnost. Naj nam »Krekova mladina« v nadaljnjih potih letih vzgoji kader sicer mirnih, zato tem bolj odločnih mož, ki pojdejo Telefonske naročnike v Uub-Irani opozarjamo, da prične avtomatska telefonska centrala delovati v noči od 10. na 19.tm. VAJBOLJE VAS ZADOVOLJIJO Prodajalna nasproti MESTME^y S30Ï4U t Duhovnî svetnik ' Valentin Bernik.i Kruta smrt nam zadnji čas naglo pobira može, ki so zavzemali častno mesto tako v .svojem stanu, kakor v zgodovini naše književnosti. Eden takih zaslužnih mož je bil pokojni svetnik Valentin Bernik, ki je umrl 14. t. m. v Komendi pri Kamniku. Porojen dne 9. februarja 1. 1861. v Stražišču v župniji Šmartin pri Kranju je obiskoval ljudsko šolo v Šmartinu ln v Kranju, nižjo gimnazijo v Kranju, višjo v Ljubljani in v Novem mestu. Teologične študije je dovršil v Ljubljani. Posvečen je bil 19. julija 1. 1884. Eno leto je ostal še kot semeniški duhovnik v Ljubljani Kapclan je bil v Kranjski gori, v Mošnjah in v Moravčah. Kot ekspozit je služboval v Vrhpolju pri Moravčah. Od 1. 1894. do 1909. je bil župnik na Homcu, od 1. 1909. pa župnik v Komendi. Tu je bil obenem upravitelj bolnice Petra Pavla Glavarja. Na vseh svojih službenih mestih je ostal v dobrem spominu šc po mnogih letih. Kot župnik na Homcu je postal posebno znan tudi vsem sosednjim župnijam, iz katerih so zlasti na rožnivenško nedeljo prihajali romarji v obilnem številu k Materi božji na Homcc, da so se pod njegovim vodstvom udeleževali lepih rožnivenskih pobožnosti in slovesne v boj za zmago katoliške demokracije! In v to svrho naj velja nam vsem: Pojdimo k Jožefu! Gostaščina v Mariboru in državni nameščenci. Prejšnji veliki župan dr. Pirkmajer je bil kaj malo naklonjen mariborski občini. Za svojo odhodnico je še odobril občinski proračun s pri-stavkom, da so 10 odstot. gostaščitie vsi državni nameščenci oproščeni. S tem je spravil mestni proračun iz ravnovesja, ker bi bila občina izgubila okroglo 800.000 Din dohodkov. Občina je proti temu napravila pritožbo na velikega župana. A predno je še bila ta pritožba rešena, je g. finančni delegat dr. Ravnik sam iz lastne inici-jative na osnovi poizvedb, do katerih so mu dale povod »različno časopisne vesti«, z odlokom z due 14. marca 1927, št. IA 1285-1, razveljavil dotično omejitev glede oprnščenja državnih nameščencev od plačevanja goetaščine. Državni nnineščcnci morajo torej knkor dozdaj tudi zaniiprej plačevati gostaščino. To se objavlja radi tega, da ne bo tozadevno nepotrebnih prerekanj in prepirov med hišnimi gospodarji in med najemniki, ki so državni nameščenci. S tem je redni proračun mestne občine zopet spravljen v red iu ravnovesje. Smrtna nesreča. Dne 11. t. m. popoldne med 1. in 5. uro so je smrtno ponesrečil 41 let siari posestnik Jakcb Vogrinc 1?; Polic, župnija Sv. Peter pri Gornji Hadgoni. Zgoraj omenjenega Ine so se pedali: Jakob Vogrinc, poseslnik gozda Martin Roškar iz Polic in njegova viničarka Julijana Zorjrn v ho-sto, da bi spravili na tla črešnjevo drevo, ki je obviselo pri podiranju na drugih vejah. Ko sla začela ponesrečeni in lastnik gozua žagati drevo, se jo to nenadoma prelomilo in Jakob Vogrinc je sicer odskočil. a po nesreči tako, da je padel pod drevo, ki ga je tako pritisnilo, da je umrl drugo jutro radi notranjih poškodb. Pokojni zapušča ženo in (j nepreskrbljenih otrok Ponesrečeni je bil îr.arijiv delavec in občo priljubljen radi pridnosti. гсгзпнпвсопЕаарвиавввниЕЕП Ifî » iz konkurzne nrse JEXÏIL A Vsled privolitve konkurznega sodišča se bo vršila cd 16. msrca 1.1. naprej nadrobna razprodaja raznega manufakturnega blaga v skladišču JôXtiliû", Krekov trg št. 10 a Prodajne cene so določene pod fakturnimi cenami. Razprodaja na drobno bo trajala le nekaj dni. Upravnik msse. Dnevne novice k Goriška Mohorjeva družba. Na Goriškem obstoja že nekaj let samostojna Mohorjeva družba, ki izdaja zelo lepe in vsebinsko bogate knjige. Zal, da družbo premalo poznamo in predvsem, premalo vpoštevamo. Da bi se knjige GMD kar na)bolj razširile med našim narodom, ju Prosvetna zveza sprejela tudi letos poverjeništvo za Družbo, na ta način, da zbira prijave in udnino 1er ju skupno pošilja v Gorico, udje pa dobijo na jesen knjige naravnost od Družbe. Ce je treba kakšnih reklamacij, naj se naslavljajo na Prosvetno. — Letos na jesen bodo dobili udje GMD sledeče knjige: 1. Zgodovinski roman z idrijskih gora; 2. K Tcrčclja vzgojno knjigo: Za domačim ognjiščem; 3. Domačega živinozdravnika; 4. Zgodbe sv. Pisma starega zakona in 6. Ko-led ar za leto 1928. — Vabimo vsa društva in posameznike, da se do 1. anrila t. 1. v kar najobilnejšem številu priglase h Goriški Moh. družbi. Naj ne bo nobene naše knjižnice brez teh knjig, upamo pa tudi s strani posameznikov na obilne prijave. Lldnina s poštnino vred znaša za Jugoslavijo 30 Din in se pošilja na Prosvetno zvezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7; pripomniti je treba, da je denar namenjen za Gor. Moh. dr. Pošilja se lahko po položnici (številka čekovnega računa Prosv. zv. je 11,333) ali pa po nakaznici. — (Poleg Prosv. zv. sprejema v Ljubljani udnino tudi Nova založba na Kongresnem trgu ) ■k Izbris Laš.li urževijanov iz iialijauskth vojnih spiskov. Mnogo mladeničev iz Julijske Esr.cčije, rojenih v letih 1901, 1902, 1903 in pozneje, je prišlo po vojni v našo kraljevino, kjer so se stalno naselili in potom opcije po določbah senžermenske mirovne pogodbe pridobili defi^itivno naše državljanstvo. Vsi ti mladeniči so bili, ker so rojeni na ozemlju, ki jc pripadlo Italiji, vpisani v italijanske vojne spiske. Po predpisih, ki veljajo v Italiji, se pa more izvršiti izbris tujih državljanov iz vojnih spisKov samo po naredbah vojnega ministrstva v Rimu. — Ker se pa nobeden teh mladeničev, sedaj naših državljanov, ni pobrigal za to, da bi bil izbrisan iz italijanskih vojnih spiskov, jih smatra Italija za ubežnike (dezerterje). Kadar pride kdo v svoj rojstni krej na obisk sta-rišev ali sorodnikov, ga tam primejo in vtaknejo v zapor ali vojašnico, dokler niso izvršene vse formalnosti glede osvobojenja. — Da se temu izognejo, jc potrebno, da vsi omenjeni mhdeniči vložijo prošnjo za izbris iz vojnih spiskov na vojno ministrstvo v Rimu in priložijo prošnji sledeče dokumente. 1. krstni list, 2. krstni list očeta, 3. potrdilo o našem držav-Ijanslvu. — Prošnja in dokumenti morajo biti pisani v italijanskem jeziku in potrjeni od italijanskih konzulatov v naši kraljevini ali pa od naših konzulatov v Italiji. k Nova ktjiga. — Izšlo je v drugi izdaji Cerkveno pravo prof. K u š c j a pod naslovom: Cerkveno pravo katoli-š K c cerkve s posebnim ozirom na razmere v kraljevini S. H. S. z dodatkom: Pregled virov, ustavnih in upravnih načel cerkvenega prava pravoslavne cerkve. Strani XVI in 695. Založila juridična fakulteta v Ljubljani. Cena za broširani izvod 135 Din, za lično v polplatno vezan 150 Lin. Dobi se od 21. marca dalje na deK.T-.-.tu juridične fakultete in v vseh knjigarnah. Avtor ne podaja samo avtonomnega ccrkvencga prava ,-mpak razpravlja tudi vse aktualne probleme, ki čakajo na končno ureditev med cerkvijo in državo. Zato bo knjiga teoriji in praksi dob ) došla, k Pozdravljen! V Splitu je izšla prva številka »R a d n i č k e g a Prava«, prvega krščanskega socialističnega lista na Hrvatskem in prvega delavskega lista v Dalmaciji sploh. Urejuje ga naš marljivi tovariš Avgust C v i -k e 1 j. List je pisan živo in zanimivo. Zelo lep je programatični uvodnik. List toplo pozdravljamo in smo prepričani, da pomeni začetek jakega krščanskega socialističnega pokreta na Hrvatskem. k Vlagatelji in upniki Slovenske barke d.d. Ljubljana, ki do danes šc tega niso storili, se pozivajo v njih najnujnejšem lastnem interesu, da naznanijo svoje naslove in zneske svojih terjatev z obratno pošto Upniškemu odboru Slovenske banke, ki se je konstituiral 28. februarja 1927, kateri odbor bo v vsakem oziru zastopal koristi prizadetih. Prijave naj se pošiljajo na člana upniškega odbora g. Cirila Dolenca, ravnatelja Obrtne banke, Ljubljana, Kongresni trg 4. k Oignmstomi Občni zbor društva orga-nistov v Celju se vrši v sredo, dne 27, aprila. Ob 8 zjutraj sc vrši v mestno-župni cerkvi slovesna sv. maša pri kateri se bo izvajala Criesbacher-jeva lat. maša op. 141 s spremljavo orkestra. Takoj po sv. maši pa se začne zborovanje organistov v dvorani hotela »Beli vol«. Obvezna je udeležba vsakega člana. Prav toplo pa vabimo k občnemu zboru tudi one organiste, kateri še niso njega člani. Za nas je potrebno medsebojno spoznanje, potrebna stanovska zavednost in trdna organizacija, kar pa dosežemo le v takem društvu, kakor smo si ga zasnovali. Menda ne bo nikomur težko oddali nekaj dinarjev za čla-ririno društvu, ki se bori za obstanek organistov. Saj je to samo en dan v letu. katerega organist žrtvuje za svojo organizacijo, katere namen je predvsem zboljšanje organistovskega položaja in stanovska izbrazba. Vsi stanovi sc združujejo, 1er si s tem pomagajo v organizacijah, zakaj bi se torej organlsti ne zavedali te velikanske važnosti? Na tem občnem zboru sc bo razprevljalo o združit"! obeh organistov-sk društev, celjskega in ljubljanskega. Člani bodo imeli na železnicah ugodnost polovične vožnje. Nečlani, ki bi radi posetili naš občni zbor, naj se nemudoma priglase društvu Celje in obenem pošljejo rojstr.e podatke, da jim bo moglo društvo pravočasno oskrbeti člansko izkaznico. Člani, ki še dolgujejo društveno članarino, se prosijo, da jo poravnajo po možnosti še pred občnim zborom po položnicah, ki bodo vsem tistim doposlane, da ne bo pri zborovanju motilo plačevanje članarine. Kdor je do danes spoznal važnost naše organizacije, se bo pač zavedal dolžnosti, da pride na občni zbor in pripelje s seboj šc one sosede-organi-ste, kateri šc dvomijo v uspehe, ki bi jih lahko dosegli, ako bi bili vsi do zadnjega združen.' v organizaciji. Odbor. •Ar Oblastno središče trezne mladine ima 19. I. m. ob pol 11 dopoldne v Mariboru svojo redno skupščino in siccr v mali dvorani ■Študijske knjižnice«. Vsi abstinenti in prijatelji abstinentov so vabljeni. ■k Produkcija brezalkoholnih sokov v N.mčiji sc je v zadnjih letih silno razvila. Pnleg številnih proizvajalcev za domačo potrebo so se ustanovila tudi večja podjetja, kakor na pr. v mestih Reutlingen, Tiibingen in Cannstadt. Samo v prvem podjetju so preteklo jesen napravili čez 300.0C0 litrov brezalkoholnega sadjevca. Srcdnjevelikih podjetij jc čez 9C0. Vinogradništvo in sadjarstvo se zbog akutne krize intenzivno zanima za brezalkoholno produkcijo, ki nudi raznovrstne načine uporabe in se ti izdelki vedno lažje raz-pečavajo tudi v države, ki so sicer alkoholnim proizvodom meje zaprle. k Višjemu nadzorniku v p. J. R u ž i č k i, častnemu predsedniku Čsl. Obce v Ljubljani, zaslužnemu delavcu na polju vzajemnosti in bratskih odnošajev, je g. prezident češkoslovaške republike v priznanje njegovih odličnih zaslug podelil odlikovanje reda Belega leva IV. razreda. * Prim. Glaser, IV, 271. — Voditelj v bogosl. vidah 1907, 404. — Krek, Izbrani spisi I, 57. — SI. bioitralski leksikon 35. procesije. Zupni cerkvi na Homcu in v Komendi sta bili po svoji snažnosti in lepoti glasni priči gorečnosti in verske vneme pokojnega Valentina Bcrnika. Med vojno je pokojnemu prav veliko skrbi prizadejala bolnica v Komendi. Vendar jo je tako izborno oskrboval, da jc po vojni mogla sprejeti ludi bolnike iz zavetišča za onemogle v Ljubljani, ki je bilo preje v oskrbi Kranjske hranilnice. Poleg službenih opravil se je pa Valentin Eernik pridno udejstvoval na pisateljskem polju. Pisal je v Slovenca«, »Domoljuba«, »Zgodnjo Danico«, »Venec cerkvenih bratovščin«, »Bogoljuba«, »Dom in svet« in »Duhovnega pastirja«. V »Dom in svetu« jc objavil 1. 1888. do 1889. spomine Mihaela Ran-zingerja iz Podkorena z naslovom »Iz bur-kaste preteklosti Mihe gorenjskega«. L. 1890. je v istem listu izdal spis »Nekaj jezikoslovnih posebnosti v Kranjsk' gori«, 1. 1895. pa popis Limbarske gore. Zlasti pa je posvetil svoje pisateljske zmožnosti homiletičnemu listu »Duhovnemu pastirju«. Od I. 1887. do 1920., torej 33 let. je marljivo sodeloval pri tem listu in objavil v njem dolgo vrsto dobrih pridig. Mislimo, da ni ne nedelje, ne praznika in tudi nobene posebne priložnosti ne, za katero bi ne dobili v »Duhovnem pastirju' enega ali več Bernikovih govorov. Govori niso dolgi, pač pa bogati po vsebini. Ne odlikujejo se sicer po posebnem govorniškem poletu, vendar jih preveva veliko navdušenje za svete resnice. Razdeljeni so v več oddelkov in pododdelkov, toda jasna jc v njih logična zveza in glavne misli govornik nikdar ne izpusti izpred oči. Svete resnice je Zvcličar sam razlagal v prilikah. Govornik Valentin Bernik, posnemajoč ravnanje najvišjega uče-nika, v svojih ljudstvu namenjenih govorih vedno prične z vidnimi, čutnimi predstavami in od teh pride na duhovne in vzvišene resnice. Okrožnica sv. očeta Benedikta XV. z dne 15. junija 1917 o oznanjevanju božje besede je marsikaterega cerkvenega govornika opo-šečnje, da v svojih govorih ni imel napak, ki jih je zakrivil v svojih pridigah. Za pokojnega Valentina Bcrnika pa je bilo veliko zado-šečnjc, da v svojih govorih ni imel napak, ki jih graja okrožnica, ampak da se govori odlikujejo po pravem cerkvenem duhu in se v njih razlaga božja beseda. Valentin Bernik ne navaja v svojih govorih brez potrebe citatov svetnih pisateljev, pač pa pridno uporablja sv. pismo in cerkvene očete in se poslužuje v dosego svojega namena le nadnaravnih nagibov. Kakor v izvrševanju duhovskih dolžnosti, mu jc bila tudi v pridigah prva in poglavitna skrb oznanjevanje božje časti. Mnogim mlajšim pridigarjem so bili njegovi govori kažipot pri oznanjevanju bož,c besede. Zato jc šel v večnost z zavestjo, da ni samo na svojih službenih mestih, ampak po vsej Sloveniji -dajal praznikom lepoto, krasno lepšal svete čase do konra življenja, da so slavili presveto ime Gospodovo in navsezgodaj poveličevali ča?f božjo < (Sir. 47, 12). Veliko zaslug si je pridobil blagi pokojnik za slovensko homiletično književnost tudi s tem, da je sestavil za drugih 10 letnikov Duhovnega pastirja (1894—1903) Dvojno kazalo, t. j. zaporedno kazalo, ki podaja tvarine, obravnavane v pridigah za nedelje, praznike, razne priložnosti cerkvenega leta, patrocinije, stanovske shode, Marijine družbe, misijone itd., in stvarno kazalo, ki podaja v abccedncm redu kratko vsebino in razdelitev govorov za razne verske resnice. To dvojno kazalo je tako obširno (obsega 111 strani), da je koristno tudi za one, ki nimajo posameznih letnikov »Duhovnega pastirja<, ker nudi pregled in natančno razdelitev govorov. Velika škoda je, da ni bilo mogoče najti založnika za Dvojno kazalo tretjih 10 letnikov, ki ga je pokojnik v rokopisu tudi dovršil. L 1919. je izdul Valentin Bernik Šmar-nice >.Marija in sv. maša-. V njih pojasnjuje molitve in obred sv. maše s posebnim ozirom na Marijo. Spisal jc še druge Šmarnice, ki so pa morale tudi šc ostati v rokopisu. Šmarnice Marija in sv. maša« jc posvetil Knezu mirit in Kraljici miru. Trdno upamo, da jc za plačilo žc prejel nebeški mir. Spo-minjajmo sc pa pokojnega z besedami sv. Ambroža: Daj, o Gospod, tvojemu služabniku Valentinu on; mir, ki si ga pripravil za svoje svetnike. Naj pohiti njegova duša tja, odkoder jc prišla, kjer ne bo več čutila žela smrti. Mi smo ga ljubili, zato hočemo iti za njim v deželo živih. Spominjali se ga bomo, da bo po naših molitvah prišel k sv. gori Gospodovi (De obitu Theod. n. 36). Alojzij StroL k Žrebanje loterije Orla v Solčavi se preloži na 23. junija 1927. Zatorej je še dovolj časa, da naročite in prodate srečke, ki stanejo 5 Din ena. — Naš voditelj g, kaplan Kolman Vinko jc moral nujno oditi na kliniko v Za-Jreb, zalo se nameravano žrebanje mora preložiti. — Orlovska družina v Solčavi. k Mednarodni biografski arhiv je razposlal pred kratkim svojo 100. pošiljatev. Arhiv prinaša v svojih 4 izdajah na mesec na posameznih listih, ki se urejajo po preprostem sistemu, življenjopisne podatke o pomembnejših osebnostih iz vs"ga sveta, in sicer ne le o politikih in diplomatih, ampak tudi o učenjakih, umet ikih, pisateljih itd. Ker se osebni podatki stalno obnavljajo, delo ne zestari kakor pripomočki, ki izhajajo v književni obliki. Ni čuda, da si je to koristno in praktično publicistično podjetje pridobilo veliko prijateljev in naročnikov, predvsem pri dnevnem časopisju, pa tudi pri poslaništvih, oblast vili in javnih organizacijah, političnih strankah, knjižnicah, pri publicistih i. dr. — Naslov: Gustav knopîel-macîier, Wien VIII., ucrmogasse 8. k Gibarje v organizaciji vmograd'vkcv. Na seji dne 12. marca t. 1. sc je konstituiral likvidacijski odbor vinarskega in sadjarskega odseka kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru, ki je obenem pripravljalni odbor snujočerfa se vinarskega društva v Mariboru in sicer: p-e'-sednik: ravnatelj A. Pàklavec, podpredsed чк: dir. A. Zmavc, tajnik: ing. Ivo Zupančič, blagajnik: ing. Sergej Goriup, odborniki: viïji klet. nadz. I. Zabavnik, prof. P-iol, S. Robič. R Košar. J. Nemanič. — Sprejela so se pravila novega društva, ki se takoj predložijo oblasti v odobritev. Pravila določajo med drugim, da se dosedanja krajevna vinarska društva zveze vinogradnikov pretvorijo v podružnice novega društva. — Ustanovni občni zbor novega vinarskega društva se vrši dne 2. aprila 1927 ob pol 11 na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. — Novo društvo začne izdajati glasilo, kjer se bodo obravr avale poleg vinarstva tudi ostale kmetijske panoge. List bo izhajal enkrat na mesec in bo stal na leto 40 Din, posamezne številke 4 Din. Člani društva dobijo list brezplačno. — Vinogradniki in prijatelji vinogradništva se nujno vabijo, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora, na katerem se bo, med drugim predlagala tudi članarina za tekoče leto v znesku 20 Din. — Prijave za članstvo odnosno naročiia na list sprejema do ustanovnega občnega zbora Pripravljalni odbor za ustanovitev vinarskega društva v Mariboru«, srednja vinarska iti sadjarska šola in krajevna inarska društva. k Popravi! V mojem včerajšnjem članku o delu našega kluba v D. Z. mi je tiskarski škrat napravil zgago, ki kvari smisel. Napisal )e, »da je večina naše delo primerno — kritizirala«. Pravilno je: k v i t i r a 1 a. F. Ž, kr Espéranto in Društvo narodov. Ker je 13 držav v društvu narodov predlagalo, naj se vpelje esperanto kot prvi tuj jezik v vseh šolah sveta, je Društvo narodov, povprašalo za mnenje ženevsko univerzo (Institut J. - J. Rousseau). Ta je sklical šolnike iz vseli držav k posvetovanju. Zbralo se je okrog 100 izvedencev, med njimi tudi nekaj žen, iz 28 držav (med njimi tudi iz Kitajske, Japonske, Perzije). Ti so po mnogih posvetovanjih, ki so se vršila samo v esperantu, pri čemer je vsaka država prišla večkrat do besede, soglasno odobrili predlog trinajsterih držav, ker je dokazano, da esperr.nto pospešuje študij materinskega jezika, da pospešuje zemljepisno in kulturnozgodovinsko znanje in sploh olajšuje občevanje med posameznimi narodnostmi. Zbrani šolniki so izrekli željo, da se naj v posameznih državah tr.koj podvzamejo potrebni koraki. V mali Avstriji je ta poziv našel živahen odmev. In pri nas? kr Cenjene inserente, ki so oi?l Sevali v zadnjem času in pričakujejo ponudb pod na- slednjimi šiframi: Ura le dobroidoča, Poštena, Zanesljiva, »1927«, Sreča, Semenski krompir, Zdrav krompir, Siguren dohodek, Usnjarna, Srečno, Spretna, Boljši, Trgovina »964«, Zmožen na deželo, Pošteno in pridno dekle, Eksistenca 1927, prosimo, da jih dvignejo, tekom osmih dni, ker bi jih morali sicer vrniti pošiljal-cem, ali pa uničiti. k Ito-pasta za zobe je najboljša, k Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, krvavenju debelega črevesa, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z vporabo naravne »Franz-Josef«-grenčice vselej prijetno polajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »F r a n z - J o s e f«-vode. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. •k Angleške prevode in iz drugih tujih jezikov ali v te oskrbi ceno in hitro: dr. Ivan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice. k Ribiške priprave, orožje in streljivo, lovske p', trebščine ter vsa popravila pri pu-škarju F. K. Kaiser, Ljubljana. £*мМ javna > O Lično izdelani modri lepaki naznanjajo vsem prijateljem delavske mladine, da se na pi aznik sv. Jožefa točno ob pol osmih zvečer otvori v Ljudskem domu s koračnico »Prihod gladiatorjev« proslava petletnice ustanovitve »Krekove mladine«. Poleg godbenih točk so na sporedu še deklamacije, pet,e mešanega zbora pod vodstvom g. Fr. Mihelčiča, II. slika »Hlapca Jerneja« itd. Kot posebnost navajamo, da bo godba prvič izvajala dr. Krekovo »Našo pesem«, katero je uglasbil gosp. St. Premrl. Vstopnina je tako nizka (od 12 do 3 Din), da se proslave lahko udeleži vsakdo. Zato vabimo cenj. občinstvo, da se vabilu odzove v obilni mtii in se poçluzi predprodaje od 5 do 7 na Starem trgu 2/1. O Siov. glasbeno društvo »Ljubljana«. Danes v četrtek ob 8 zvečer pevska vaia mešanega zbora. Vsi in točno. O »Krščanska šola« za stolno župnijo ima svoj redni občni zbor na dan sv. Jožefa ob 5 popoldne v Jugoslov. tiskarni. Člani in prijatelji vljudno vabljeni. © V stolni in šentjakobski prosveti predava v ponedeljek ob 8 zvečer v Križankah g. prof. dr. Šarabon. O Orlovski odsek Ljubljana - Sv. Jr-kcb vljudno vabi na telovadno akademijo, ki sc vrii na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1927 ob pol 8 zvečer v telovadnici šole na Grabnu, s sledeim sporedom: 1. Deklamacija; 2. proste vaje čl arov za leto 1927.; 3. proste vaje Mladcev ?-x leto 1927.; 4. vaje orodne vrste na drogu; 5. proste vaje Orličev za leto 1927.; 6. razni skoki Mladcev. — Odmor. — 7. Slavnostni govor (g. dr. Rožman)); 8. odsekovne športne vaje [sestavil br. Jezeršek); 9. spret-nosine vaje Orličev (sestavil br. Peternel); 10. vaje orodne vrste na bradlji; 11. gimna-stične vaje Mladcev (sestavil br. Mlakar); 12. zaključna skupina. — K obilni udeležbi vabi odbor. O Op ozarjarno že danes na prireditev, ki se vrši v veliki dvorani Uniona. Nastopi pevsko društvo »Ljubljana«, Orlice, solistinja gdč. Saxova, dijaški orkester Prosvetne zveze, deklamatorji. Kakor je razvidno, bo progi ara zelo pester, zato ne zamudite večera pod naslovom »Materinski dan«, ki ga priredi Siov> krščanska ženska zveza dne 25. marca ob 8 zvečer Natančen spored sledi. © Društveni sestanek »Svete vojske« in dramatičnega odseka se vrši v četrtek 17. t. m. ob 8 zvečer v glasbeni sobi moškega učiteljišča. Dnevni red: 1. Mirko Kunčič: Veriga moderne dobe (satira). — 2. Gustav Strniša: V cerkvi. Recitira dospodična Ro-vanova. — 3. Ali je alkoholizem vzrok ali posledica socialne bede? Predava g. Lindič. Po predavanju debata. Vabljeni vsi, ki se zanimate za treznost in socialna vprašanja! O II. popravek k novemu telefonskemu imeniku. Poštno ravnateljstvo je izdalo potem, ko je bil nov imenik ljubljanskim naročnikom že razposlan, še II. popravek. Vsi tisti ljubljanski naročniki, ki so prejeli imenik brezplačno, dobe za vsak izvod tudi »Popravek« brezplačno. -»Popravek« se dobiva na glavni pošti (javna telefonska govorilnica), kjer nai ga naročniki prevzamejo. Drugim izvodom je popravek že priložen. 0 Predavacje v »Pravniku«, V četrtek, dne 17. marca t. 1. ob 6 zvečer bo na sodišču (soba št. 79) četrto predavanje, ki mu je predmet osnutek novega avtorskega zakona. Predaval bo g. univ. prof. dr. Stanko La-pajne: »Trajanje avtorskih pravic. Civilna zaščita. Prehodne in sklepne določbe«. To pieclavanje bo obenem zaključno predavanje o tem predmetu. Glede na važnost novega zakona je želeti diskusije, ki naj bi se je udeležili tudi književniki, likovni in glasbeni umetniki. Zato so na predavanje vabljeni vsi, ki se za ta predmet zanimajo. O Matura na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Na Gradbeni srednji soli f^ je v sredo 16. t. m. zaključil maturitetni izpit. Izpt je delalo 22 kandidatov. Izpit so napravili: Bohin.e Julij, Bohinec Vladimir, Brodnik Jože? (?. odliko), Furlan Franc, Habinc Ivan, Ka"o, Vilibald, Krriž Velislav, Kosovel Franc, Krn!-. Alej i j, Lang Venčeslav (z odliko), Lesjak Franc (z odi .ko), Mandeljc Drago, Mavric Alojzij, Mlakar Zeljko, Oblak Metod, Roker Franc (z odliko), Udcvč Maksimi-!jan, Vivcd B: gdan. 3 kandidati so bili re-probirani na p; 1 leta. 1 kandidat na celo leto © Npraščaj Rdečega križa na I. drž. gimn. v Ljubljani pripravlja vprizoritev Sophoklc-jeve tragedije »Kralja Oidioa« v prevodu prof. Sovreta. Nastopiti nnsli dne 2. in 5 aprila t. 1. v dramskem gledališču, prvič pred dijaštvom, drugič red širšim občinstvom. Učri načrt za humanistične gimnazije določa, da se mora v najvišjem razredu kot zaključek grškemu študiju citati kaka tragedija tega ali onega izmed treh mojstrov klasične drame, Aischyla, Sophokla ali Euripida. Letošnji osmošolci so si nadeli težko, toda lepo nalogo, da pokažejo tudi v javnosti, koliko sadu jim je prinesel študij klasične literature; in to s tem, da poskusijo na odru po svojih močeh interpretirali eno najgrandioznejših del svetovnega slovstva. Kralj Oidipus« je drama tolikih umetniških kvalitet, da učinkuje, ako je dobro podana, tudi na modernega človeka z elementarno močjo. V tem in pa v možnosti, da si ustvarijo oni, ki grške drame ne poznajo, kolikor toliko verno sliko o tej najlepši rozgi grške slovstvene umetnosti, je razloga dovolj, da se občinstvo zanima za to prireditev in da se predstave v čim večjem številu udeleži. Dobrega obiska je želeti tudi zato, ker je eventuelni čisti prebitek namenjen za prispevek počitniškim kolonijam, da utegnejo tudi manj premožni dijaki prebiti v naravi kak teden počitnic in si utrditi zdravje. Natančnejše o prireditvi se bo pravočasno objavilo po lepakih in po časopisih, © Grcmij trgovcev obvešča članstvo, da morajo biti trgovine v soboto 19. t. m. na praznik sv. Jožefa celi dan zaprte. Načelstvo. O Mestni magistrat razpisuje oddajo zidarskih in betonskih del za napravo skladišča za premog v mestni klavnici. Vsi razpisani podatki se dobe med uradnimi urami v mest- nem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 26. marca t. 1. opoldne v podpisanem uradu. © Ustreljeni lovski pes. Kakor smo tudi mi/poročali, je bil te dni ustreljen lovski pes g. Hribernika. Tega dejanja so, kakor izvemo danes, osumili g. Josipa Mekindo iz Vodmata, nakar je prišel 14. t. m. k njemu policijski agent, napravil hišno preiskavo in ga naposled aretiral. Iz policije je bil g. Mekinda odposlan v sodnijske zapore, medtem pa se je na sodnijo sporočilo, naj g. Mekindo vrnejo nazaj na policijo. Tam je osumljenec, kakor nam sam zatrjuje, presedel cel dan do 7. ure zvečer in se moral sezuti, da so premerili čevlje. Pritožuje se, da je moral dve uri ostati na mrzlih tleh bos in da cel dan ni dobil jesti. Naposled se je izkazalo, da je bil sum neosnovan, o čemer smo se na podlagi izstavljenega dokumenta sami prepričali, in je g. Mekinda bil kot nedolžen izpuščen. O Poskušen napad na Dunajski cesti. K temu napadu, o katerem smo poročali v številki od 11. t. m., smo prejeli sledeče pojasnilo, ki ga objavljamo pod odgovornostjo podpisanega: V torek zjutraj sta se pod gospodarskim poslopjem v bližini Urbančkove gostilne nudila dva moška. Ker je pes močno lajal neprenehoma celo uro in je slišal hišni gospodar govorjenje dveh moških, je šel klicat hlapca, da skupno preženeta tatove. Zadnje dni je bilo namreč opažati, da zmanjka vsako noč precej drv, Oba neznanca sta še pravi čas odnesla pete izpod poslopja; nato gresta gospodar in hlapec na cesto, kjer sta slučajno dobila g. Parkeljna; misleč, da je to eden od onih, ki sta gospodarja in hlapca spravila pokonci. Ko se je hotelo ugotoviti, kdo je neznanec na Dunajski cesti, se je oglasil g. Parkelj in se spustil v tek, ne da bi vprašal za kaj gre. O kakem napadu zato ni govora. — Ivan Pečnik, Stožice 86. O Dve tavini. Uslužbencu tvrdke »Oleum« Adolfu Slaparju je nekdo vtorek ob pol petih popoldne odpeljal iz veže neke hiše na Miklošičevi cesti popolnoma novo, črno kolo znamke »Puch«. Kolo je vredno 3000 Din. — Iz stavbe dr, Novaka v Linhartovi ulici so neznani tatovi odnesli 100 desk, dolgih po 4 metre. 0 Popravek. Poročali smo. da je neki Stanko ukradel gdč. H. K. v kino »Ideal« 1000 Din. Izkazalo pa se je, da je bil Stanko po krivem osumljen. Policija, ki ga je aretirala, ga je že izpustila na svobodo, nakar je bil Stanko zopet sprejet v službo. S tem popravljamo tudi mi prizadeto mu krivico. © Cene so padlel Dame naj se pred nakupom prepričajo in ogledajo ravnokar došle krasne damske plašče in kostume pri F. L u k i č u , Pred Škofijo št. 19. © Policijske vesti. Policija je aretirala dve postopački ter enega berača. Prijavljeni sta dve tatvini, trije slučaji kaljenja nočnega miru, ter šest prestopkov ccstno-policijskega • reda. 0 Namočena polsnovka pri Fran Kham. © Namočena polenovka se dobi v gostilni pri Bobenčku. МагЉ&г □ Za telovadno akndemijo mariborskega orlovstva dobite vstopnice v obeh prodajalnah Cirilove tiskarne! Kupite jih v pred'->rcdaji — ker jih bo na dan prireditve težko izbirati! — Prireditev se prične točno ob 8. uri zvečer, — Družabni večer po akademiji se vrši v Giitzovi dvorani! □ Orodno telovadbo smatrajo nekateri za višek vse telovadbe. Sicer jc to mnenje docela pogrešeno, vendar boste na orlovski akademiji na praznik sv. Jožefa videli, da stoje mariborski Orli tudi v tem oziru že zelo visoko. J. šašelj: Dïa zanimivi pismi NEKDANJEGA SPREMLJEVALCA MISIJONARJA KNOBLEHARJA NA NJEGOVEM MISIJONSKEM POTU V EGIPT, NUBIJO IN SUDAN IZ LETA 1853. 5N 1851. II. Pismo. Hartum, 10. januarja 1854. (Konec.) 16. decembra popoldne pa smo zagledali jambore naše »Stellae matulinae«, ki so moleli visoko čez vsa drevesa. Prav veseli smo bil , da bomo kmalu rešeni trpljenja. Kar nam priteče nasproti eden mornarjev na.še bar e. Bil je v belih hlačah, čez pa je imel široko srajco in veliko rdečo vestjo in rdečo kapo. Tako so oblečeni vsi mornarji na naši >Ste'; matutinic. V rokah pa je imel velik nož. Pozdravi nas, pa zopet teče naglo na/a j. Mi pa smo sedeli moško .na naših trudnih vtljbl d h in je dili počasi po dva in dva ei: tipaj skozi mesto Berber. Vsi smo bili v 1 el'h in dolg'h plaščih in inieb bele klobuke, ol rog katerih smo imeli ovitega po tri vatle beiega platna. Veljblodi pa so bili pogrnjeni i lepimi preprogami. Peli smo zahvalno pe-eem. Naša dva učitelja Hansal in Dan nger pa sla trobiln skozi mesto tako, da bi lahko vsa okna prpokala, pa to je bilo dobro, da jih nikjer nič nimajo. Precej dolga vrsta nas je bilo in nas je bilo tudi lepo videti, tako, da Berlerci kaj takega najbrž še n so videli. Vsi smo zoDet hvalili Boga, da nas ie Dripe- ljal skozi to težavno in mrtvo puščavo vse zdrave in srečne, če tudi je večkrat kdo te-lebnil z veljbleda, pa se vendar ni ilikdo nič poškodoval. Naša barka »Stella matutina« z več zaniorčki, ki so bili odkupljeni od večne sužnesti, nas je že deset tednov tukaj čakala. Solze so mi prišle v oči, ko sem videl za-morčke stati v barki in sem se spomnil, da nimajo ne cčeta, ne matere, pa vendar sem bil zopet vesel, ko sem se spomnil, da so naši bratje in sestre in otroci malere kat. cerkve. Vsi so enako napravljeni. Na glavi imajo tarbuše (rdeče kape z velikim višnjevim čopom), višnjeva krila z rdečim pasom prepa-sana, bele hlače iz črnega obra,:a pa se jim bliskajo kakor sneg beli zobje. Čudili smo se, da govori'o nekateri med njimi laško, da znajo tudi dobro brati, pisati in moliti, ko so med nj ini tudi otroci od 5 do 15 let stari. Ko smo dospeli k barki, so ustrelili iz dveh topi'ev, otroci pa so gospodom roke poljubo-vali in nas vse leno pozdravili. Pa naše veselje se je kmalu spremenilo v žalost, ko smo zvedeli o smrti dveh najboljših gospodov. G. Milharčič je šel z barko in otroci nam nasproti do Berberja. Ker je bil pa že preje vedno bolan, je tukaj, kmalu po pr h du, umrl. Od tu je dober človek hitro pisal v Hartum g. Kocijančiču, katerega .je bil postavil g. provikar za svojega namestnika, dokler se ne vrne. Ta je hitro poslal v Berber arabskega učitelja. Pa komaj je bil ta Sest dni tukaj, dobi iz Hartuma pismo, da je tudi g. Kcciiančič umrl nagle smrti. Dobil je menda mr lico. Kakor nam pripoveduj tu v Hartumu zdravnik, mu ni bilo inoiroče nič pomagati. Lahko si mislite, dragi stariši, kako se je g. provikar ustrašil teh dveh nesreč in tudi mi vsi ž njim. Drugi dan 18. smo šli vsi na grob g. Milliarčiča in g. Kol je njegov grob blagoslovil. Leži precej daleč od barke j v puščavi. Na grob smo mu postavili precej velik križ iz belih kamnov, pomolili smo na grobu in se vrnili žalostni na/aj na barko. , Naša »Slella matutina« je velika, ima dva ; jambora in 16 mornarjev, ki so vsi že več let na barki in prav pridni. Postavili so tudi kapel'co, kjer naši duhovniki vsaki dan raa-šujejo, zaniorčki pa prav pobožno molijo in strežejo. Mesto Berber je precej .veliko, pa vse iz 1 blata. Poprldne 18. razpeli so naši mornarji jadra in smo' cdrinili. Na obrežju je bilo precej gledalcev. Naše blago, katerega je bilo tu samo polovica, so naložili v tri turške barke, mi pa, ki nas je bilo ravno 60 duš, smo se pclali na naši barlq »Stella matutina«. Ko-j maj smo se vozili dve uri, pa srno zapazili prvikrat pet velikih nilskih konj. Streljali smo na n e. Ker pa imajo več kakor dva prsta debelo kožo, je krogla ne more prodreti. Kmalu se je solnce nagnilo in smo obstali. Po ve"er'i je šel vsakdo si pripraviti postelj. Jaz sem ležal ravno poleg r. provikarja. Četrti dan smo videli silno velike trume skopcev in rac, vsaki dan pa vidimo tudi krokodile, pa veliko več o, kakor je v ljubljanskem muzeju. 21. opoldan smo zopet obstali. G. namestnik nas je peljal dobro uro na levo stran Nila. Tam je bilo zidano pred 4000 ali šc- več leti prvo egiptovsko mesto, Merova imenova-. no. Zdaj pa je lam puščava, le lu pa tam raste j kako trnjevo drevo in trnjeva, bodeča trava, i Par streljajev proč pa stoje velike piramide, grobovi kraljev in kraljic, ki so tu pred več tisoč leti mogočno kraljevali. Kako daleč pride svet! Mesta, ki so se lesketala kakor solnce, se zdaj komaj ve, kje so stala in kako se imenovala. Gotovo je ta podrtija najstarejša na svitu. Še zdaj stojijo nekateri taki grobi. Jako so visoki in široki, na štiri ogle, in vsi iz silno velikih kamnov. Na več kamnih se še vidi slara egiptovska tičja pisava. 24. decembra se je ustavila naša b^rka blizu nekega mesta. Pripravljali smo se na sv. dan in zato se umili in osnažili. Ko je zašlo solnce,' so ustrelili naši mornarji sedemkrat s topom. Nato pa pride k nam na obisk poglavar mesta z več svojimi ljudmi. Po večerji pa smo izpustili v zrak čez 50 raketo v. Komaj pa je tretji letel, se prikaže meteor, ki je bil višnjev in rdeč. Bog nam je pokazal, da zna on delati še lepše rakete, kakor mi. Nekateri so šli spat, nekateri pa so čuli, kakor je pri n?s navada na sv. večer. Ob 11. uri so začeli naši gospodje opravljati ponočne molitve. Ob 12. uri pa je imel g. provikar sv. mašo v kapelici, katero smo , po dnevu lepo ozaljšali s cvetlicami, mi pa smo pel Ob 4 zjutraj so začeli pa še drugi gospodje maševati. Streljanje s topom, spuščanje rake-tov, viliranje dveh velikih zastav, na katerih eni je bil avstrijski grb, na drugi pa v velikih črkah nnpis: Stella matutina, vse to je nr znanjalo divjim ajdovskim prebivalcem velik praznik. Zvona pa nismo slišali nobenega, spom njali pa smo se, da bo zvonilo danes itovsod med kristjani z velikim zvonom. Posebno pozornost bo gotovo zbudila simultana vaja na treh konjih. Na drogu in bradlji pa nastopijo nekateri kot dovršeni mojstri orodne telovadbe. Zato pa na svidenje v soboto zvečer. □ Beethovnova proslava pod taktirko Sladcka je na včerajšnjem koncertu uspela nadvse sijajno. Maribor radovedno pričakuje današnje prireditve IX. simfonije pod taktirko dr. Cerina. □ Pevska vaja »Maribora« se vrši danes ob običajni uri. Vsi pevci in pevke naj pridejo točno. Važno! □ Glavno zastopstvo Vzajemne zavarovalnice v Mariboru je prevzel g. Rudolf Sega, bivši tajnik Jadranske banke. Poslovni prostori se nahajajo v Mariboru, Krekova ul ca 8. Pripominjamo, da je ta zavarovalnica edini slovenski zavod te vrste, radi česar je dolžnost Slovencev, da se ga poslužujejo. Vsa pojasnila, pismena in ustmena, daje zgoraj označeno zastopstvo. □ Plakati za orlovsko akademijo so mnogim na potu, ker smo opazili, da so jih šiloma odstranjali. To društvo plakaterjev, !,i plaluile trga, bomo prijavili oblasti, da dobi konccsijo. — Nas pa naj tudi to dejstvo opozori, da se vrši 19. t. m. ob 8 zvečer orlovska akademija v Gôtzovi dvorani. □ Na hripi je obololo do danes v okolišu mesta Maribora 315 oseb, od teh so um le tri radi komplikacije s pljučnico. V mestu samem je obolelo 56 oseb, dve od teli sta umrli. □ K vojakom gredo. Mariborske ulice so zopet oživele od ukajočih in ovenčanih fantov, ki so vpoklicani k vojakom. Pohvaliti jih pn moramo, da so trezni in mirni, kar se ob takih prilikah redkokdaj zgodi. □ Od doma je pobegnil 17 letni Karol Hafner, stanujoč v Meljski cesti 57. Pogrešajo ga že od 12. marca. Domači mislijo, da jc pobegnil v Avstrijo, k sorodnikom, ni pa izključeno, da se potika kje v okolici mesia. □ Nimajo prat.ke, V nekaterih izložbah šc zdaj visijo neokusne predpustne maske. Ti ljudje menda nimajo pratike. □Nezgoda na mostu. V torek popoldan se je splašil na mostu konj posest' ika Poliča. V kočiji sta se vozila Polič in njegova "rti. V ' naglega poskoka konja se je voz prevrnil i« oba sta dobila pri padcu lažje poškodbe. 6piu-šenega konja je ustavil stražnik. □ Eksplozija Itarbidne svetilke. Slaščičar Ivan H. v Barvarski ulici je v t< ek zvečer popravljal karbidno svetilko, ki je nenadoma eksplodirala. Plamen je osmodil H. v obraz, eksplozija pa mu je vrgla karbidni prah v oči. Domači, ki so mu prihiteli na pomoč, so mu začeli izpirati oči z vodo, vsled česar se je karbid razkrojil in H. bo radi tega najbrž izgubil vid. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. □ Pasja nevarnost v Mariboru. Pred dnevi smo poročali, da sta 1 Ha ugriznjena od psov dva otroka. Sedaj pa je ugriznil pes brez nagobčnika enega carinika in enega otroka. □ Darovalci za tor.ibolo »Dom ubogih«, katera se vrši na velikonočni ponedeljek. — Dosedaj so darovali v blagu: Tvrdka »Zlato-rog«, tvrdka »Volta«, trgovina Jančič, družba »Unio«, trgovina Pristernik, trgovina Kvas, Košir, Schram M., Lrh M., Braun F., Jancš^Sz Horvat, Jakob Lah, Jaš in Lcsjak, 'Scheklbach, Anton Paš, Jos. Antloga, Franjo Lah, Mirko Feldin. Ihl in Kiihar, Gustav Bernhard, Černc-tič, Anton Pošl, Ivan Koražija, Pinter & Le-nardi, Matevž Stauber, F. Petrossi, Trpin Ivan, Ošlag, Srečko Pihler, Ro^lič, »Kristal«, tvor-nica ogledal, Hochnegger & Vicher, Adalbert Gusel, Rantner Iv., Andraschitz, Starki, Pere, Platzer, Gniušek Al., Ivnn Trpin, Majer Franjo, Masten Franc, Kaučič Jos., Lešnik, Škrabl Feliks, Prešern Ivan, Kovačič Ivan, Kosta \'n a-sinovič, » Jug«, tov. za izdelovanje Dr. Oetker- jevega pecilnega praška, d. z o. z., Oset Miloš, L. Ornik. — V denarju: Braun Moric, Anton Voh, Rina, Vidovič, Dežman, Leben, Anderle, Kaufman, Weiler, Cebokli, Rosenberg, Vrhunc, Zintaucr, Niefcrgal. (Imena nadaljnih darovalcev slede.) Trb&vlfe Naklonjenost g. župana Sitarja napram «a-drugum. Za občinsko izolirnico so so nabavljale živežne potrebščine že celi čas v 1, delavskem kon-zumnem društvu G. župan pa je prepovedal nabavo živeža v konzumu, pač pa se lahko kupuje prt vsakem drugem trgovcu. ŽŽ Uinrt je Dominik Tori, vpokojeni poslovodja rudniškega konzuma v 68 letu starosti. Moža o dičila njegova pripros a nrav. Znan je bil med trgovskimi in drugimi krogi daleč na okoli. Ostalim sožalje! Kal:o se zagovarja portietlc Duklč radi odpusta delavcev. Okrajno glavarstvo je zahtevalo od podjetja Dukič vzroke, zakaj se je odpustilo večje število delavcev. Podjetje sc zagovai;a, da mu je TPD izdala nalog, da se smo delali od 15. marca dalje v premogu le z dvetretjinami namesto s ln mi. Odpust i bi morali tako celo tretjino delavcev. V premogu pa delajo skoro izključno sami domačini. Da se domačini Sledijo, je podjetje odpustilo najprej 122 1'rekmurcev in nalo šele 08 domačinov. Med temi je 1 ! možicih in 84 žensk. Med iemi 14 moškimi sla bojda samo dva poročena in še ta dva sta starovpokojenca TPD, ostalih 12 je samcev, tei slabo zmožni za delo. Vse druge uporabne delavce premi -lijo k zgradbi projektirane nove železnice. Odpuščene ženske so po večini poročene, njih možje o zaposleni ali pri rudniku ali pa pri Dukiču ali imajo pa še stariše in ti so tudi še zaposleni. Vse ženske, katere morajo vzdrževati družine in vdove, so ostale v službi. Zagovor pa še pristavlja; da /o bila o tem obveščena tudi občina Trbovlje, ter je po lje je pripravljeno, v slučaju, da je kaj spregledalo posebno potrebne osebe sprejeti nazaj v službo. 11 koncu se podjetje še sklicuje na svoj socialni čut ■'«> delavstva, rekcč: Slavno okrajno glavarstvo blagovoli iz tega sprevideli, da smo se celo potrudili skrajno socialno poslopati ter nuditi vsem dela potrebni mdelavcem za luž-k. Rudar, sedaj pa zagovor natančno preùilaj 1er sodi po svoje. ЛгтМшК Velika beda med rudarji. Zadnje Fa=e je vpeli....., da ima.io rudarji ce!e delavnice nenro- stovo t;u dopust. To pa ni za vse enako. Go'ovo je, da rabi danes vsak človek BINKE. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 21. marca; GOBSEK. Red B. OPERA. Začetek ob pol 20. url zvečer. Četrtek, 17. marca: Zaprto. Petek, 18. marca: MANON. Gostovanje gospe Zolo- tarevič-Milkove. Izven. Scbo a, 19. marca ob 15; GROFICA MARICA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 20. marca ob 15: TEREZ1NÀ. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20: TAJDA. Izven. Ponedeljek, 21. marca: Zaprto. Pri današnji vprizoritvi »Božjega človeka« v ljubljanski drami igra vlogo Mare ga. Marija Vera, hajduka Krstana pa g. I.evar. Odličen gost v ljubljanski operi. V petek, dne 18. t. m. gostuje v naši operi primadona bolgarske opere v Sofiji gospa Zolotarevič-Mifkova. Gospa je pevka odličnih umetniških kvalitet, absolu'no priznana in visoko cenjena v sofijskem ansamblu. Mi-nole dni je gostovala z največjim uspehom v bel-grajskem kakor tudi zagreškem Narodnem gledališču. Na svojem prvem gostovanju v Ljubljani poje naslovno vlogo v Massenetovi operi MANON. Odlično umetnico bratskega bolgarskega nnroda pozdravljamo na našem odru. Preds'.ava se vrši izven gledališkega abonmaja in so vstopnice že v pred-prodaji pri 'iiifvni blagajni v op^ri. Aborontc reda V opozarjamo, da odpade za njihov abonma najavljena predstava v petek dne 18. t. m. in sicer vsled poslovanja bolgarske primadone gospe Milkove in vsled tudi spremenjenega repertoarja. Prva rcpriz.a Sotlnorjeve opere »Tajda« se vrši v nedeljo, dno 20. t. m. Z ozirom na izreden uspeli pri premijeri opozarjamo občinstvo na to izvirno domače delo. Glavne vloge so v rokah gospe Lovšelove in Ribičeve, dalje gg. Beletta, Kovača in Zupana. Predstava je izven abonmaja tei se dobivajo vstopnice pni dnevni blagajni v operi. Zunanji posetniki naročo lahko vstopnice pismenim potom pri upravi. Mariborsko gledišče Sobota, 19. marca ob 15: DIVJI MOŽ. Premijera. Ob 20: ZA NARODOV BLAGOR. Kuponi. Gostovanje g. Skrbinška iz Ljubljene. Nedelja, 20. marca ob 15: GROFICA MARICA. Znižane cene. Kuponi. Ob 20; ORLOV. Znižane cene. Kuponi. Ponedeljek, 21. marca: Zaprlo. Torek, 22. marca ob 20: MADAME BUTTERFLY. Premijera. Gostovanje g. Skrbinška v mariborskem gledališču. V sobo'o, 19. marca zvečer gostuje bivši član mariborske, seDivji mož« Glzi&lba Dr. Cerin — Beethovnova IX. simfonija. Ker so vse vstopnice razven stojišč za sobotno izvajanje IX. simfonije že razprodane, vljudno obveščamo p. n. občinstvo, da se vrši na praznik v soboto, to je na dan koncerta ob 9. uri dopoldne generalna vaja za izvajanje IX. simfonije. K tej generalni vaji je dovoljen vslop tudi p. n. občinstvu, ako si nabavi posebno vstopnico, ki stane Din 20.—. Vstopnice se dobivajo v Matični knjigarni in v soboto od pol 10 da]je pred koncertno dvorano. Predavanje o Bee hovnu. V petek dne 18. t. m. ob 18 se vrši v pevski dvorani poslopja Glasbene Malice v Vegovi ulici predavanje o Beethovnu, na katerem nam bode podal g. dvorni svetnik dr. Josip Manluani celo.en obris Beethovnovega življenja in delovanja. Pri tem predavanju opozarjamo posebno na eni odstavek, ki govori o Beethovnu in o slovanstvu. Predavanje je vstopnine prosto, priredi ga ravnateljstvo tukajšnjega konservalorija. Od odbora Glasbeno Matice v Ljubljani smo prejeli s prošnjo, da priobiino, sledeče pojasnilo: Z ozirom ua notico g. dr. Vurnika v sobotnem »Slovencu« in z ozirom na govorice, ki krožijo glede sodelovanja Glasbene Matice pri dr. Cerinovem koncertu, pojasnjujemo sledeče: Glasbena Matica je bila povabljena tako od Podzveze godbenikov kakor od dT. Cerina, da sodeluje pri izvedbi Beethovnove IX. simfonije. Zato je sklenila v svoji seji, dne 3. decembra, da se obema povabiloma od-«ove in naslovila naslednji dan na dr. Cerina pismo sledeče vsebine: »Blagorodni gospod dr. Josip Cerin, višji kapelnik, Ljubljana. — Z ozirom na Vašo željo, izrečeno predsedniku pevskega zbora Glasbena Matice v Ljubljani g. Stlvanu Pe-čenku, je sklenit odbor Glasbene Matice v Ljubljani v svoji seji dne 8. t. m., da se radovolje odzove Vašemu povabilu glede skupnega izvajanja IX. Beethovnove simfonije in izjavlja, da bo sodeloval na tem'slavnostnem koncertu celotni pevski zbor in po potrebi tudi del orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani. Odbor sprejema pogoje skupne prireditve ter Vas le prosi, da se ti pogoji etilkirajo v pismen dogovor, ki bo po medsebojnem podpisu obvezen za oba sodelujoča faktorja. Obenem pa Vas odbor vljudno obvešča, da se je odzval tudi vabilu Podzveze godbenikov v Ljubljani in da sodeluje s svojim pevskim zborom tudi pri tem izvajanju IX. simfonije. — Z odličnim spoštovanjem I Za odbor Glasbene matice: dr. Ravnihar. A. Lovše. — Dr. Cerin je takrat določil, da bo njegov koncert 26. marca. Ker je bil odbor obveščen, da bo koncert Podzveze že 7. marca, mu je to tudi v uradnem pismu z dne 20. decembra 1926, št. 268 sporočil: »Velecenjeni gospod doktor 1 Glasbena Matica je bila obveščena od predsedstva Podzveze godbenikov Ljubljana, da se vrši koncert IX. Beethovnove simfonije dne 7. mr.rca 1927. V smislu sklepa odbora Glasbene Matice sodeluje pevski zbor tudi na tem koncertu. Vljudno Vas prosimo, da vzamete to na znanj'e ter beležimo z odličnim spoštovanjem I Za odbor: A. Lovše.' — Nato pa je dobila Glasbena Matica sledeči odgovor: Ljubljana, 22. decembra 1926. Glasbena Malica, Ljubljana. »Na Vaš rienjeni dopis od 20. o. m. obavijcžfujeto se vljudno, da Mn-zika Dravske Divizijske oblasti prilikom izvodj nič. Na N ivega leta dan smo imeli zopet slovesno sv. mašo in tudi vsaki dan .je dosti mas. Pa le malo se nam ljubi iti zjutraj k maši. ker je tu silno silno komarjev, ki nam ne pustijo po noči prav nič spati, ki šele proti jutru malo i'ginejo, da malo zaspimo. Zda pa nčno trobiti in zvoniti k maši, pa se nam res ne ljubi iti in moliti, ker ne slišimo vso noč nič drugega kakor si-si-si, ka-i kor brenčijo komarji in nas pikajo. Mi po ' dnevu delamo. Jaz sem dobil najlepšo delavnico, svetlo in prostorno, mizarji pa le rnajk-I no in temno. Krncem meseca januarja bo šel g. pro-vikar na drugo postajo, Auto-Corro imeno- vano, po beli reki gori, nekaj čez pol drugi mesec daleč, kjer so že trije gospodje. Z njim bodo šli g. Lap, g. Koli in mizar Wallis. Nadalje pa Vam o tem ne morem pisali. O mestu Hartumu Vam tudi še ne morem nič povedati, ker ga še nisem šel pogledat. Je precej veliko. Ljudi je v njem več črnih, kakor belih. Drugi dan, ko smo prišli v Hartum, smo dobili pisma od doma. O kako veselje! Več tisoč milj daleč, v drugem delu sveta, in dobiti pismo od dragih staršev, bratov in /nancev, pisano 22. oktobra! Zelo, zelo sem bil vesel, ko sem ga bral. Prosim Vas, ljuba mati, ko mi pišete, da ste bolni, in večkrat zavoljo mene, pomislite na uboge sužnje, matere in cčete, ki imajo ravno tako srce in tudi občutijo ravno tako žalost, kakor mi kristjani, ko jim ljudje, ki nimajo duše, ropajo vse, otroke, mladeniče, dekleta, očete in matere, ki jih nikdar več ne vidijo, ali o njih kaj slišijo in jih poleg tega še grozno mučijo in tepo. Mi pa, če Bog hoče, se bomo še videli na tem svetu, na drugem pa bomo vedno skupaj ostali. Nisem pozabil 4. decembra, draga mati, da je bil ta dan Vaš god. Mislil sem: ako bi mogel Vam poslati svoja voščila čez hribe in deline in čez globočino mor,;a in Vam voščiti z otročjim, od ljubezni gorečim srcem, srečo, zdravje in vse dobro. Molil sem pa, ko smo bili ravno v puščavi, na velblodu za Vas. Zelo sem bil tudi vesel, ko mi je pisal g. Riedler iz, Avstrije, da ga je tudi jako veselilo, ko sem nui pisal iz Kaire. Sporočil mi ie tudi. da jo dobil rd fnmeeskega cesarja Naprle na zlato kolajuo ln da me pozdravlja-io vsi ŠpitalarjL Se nekaj me je prav razveselilo. Mislil sem, da je g. Jeran že umrl. 2. januarja pa je pisal meni in g. provikarju, da bo šel iz Kaire v Ljubljano in me prosi, da bi mu večkrat kaj pisal in poslal kake risbe, kar mu bom stcril 7, velikim veseljem in rad. Pa zdaj mi še ni mogoče kaj risati, ker imam veliko dela s pisanjem. Drugikrat, čez pet do šest tednov, pa dobite zopet pismo in takrat bom poslal Vam in g. Jeranu več risb. Imam jih že več narejenih, pa niso še popolnoma izgotovljene. Dragi stariši ln bratje! Prosim Vas, odgovorite mi kmalu, ker sem v skrbeh, kako se Vam godi. Pozdravljam Vas vse. Pozdravljam pa prav lepo tudi č. g. kateheta Globoč-nika. Kakor sem slišal, najbrž še ne bo kupil tako hitro zamorčkov. Menda ni prostora za nje. In kadar jih bo kupil, ne bom pozabil storiti svojo dolžnost in izpolniti, kar sem obljubil. Tudi kateheta v Kranju, g. Grabnerja v Alojzijevišču, in vse gospode lepo pozdrav-ljam. Zahvaljujem se tudi za pozdrave g. Schtit-m, gospe in gospodični. Pozdravljam tudi g. apotekarja, Karla in Maričko v Kranju, Pobovskega botra in botrico, in prosi; da še pozdravite gospo Grudner in gospod no, gospo Šnedic in g. Pleiweisa, našega spodarja Schreinerja in gospo. O živite v Bogu! Živite dobro in srečnoi Spominjajte se nas, ki smo po puščavi hodili, naše barke po valovih plavale, in po tujih deželah se razlegale naše slovenske pesmi. V sredi ljudi smo sami, mi tujci ne poznamo nLkogar. Hartum 10. januarja 1854. lako! 3a$el e. t Stresemann in Briand, Kakor znano, je Stresemann, nemški zunanji minister, topot prvič kot zastopnik Nemčije predsedoval sejam Društva narodov Poljski parlamentarci v Parizu: Vodja delegacije, bivši minister St. Thugutt, oživlja ogenj na grobu neznanega junaka Znani japonski ognjenik Fusi-Jama, kojega zadnji izbruh je bil združen s katastrofalnim potresom, ki je zahteval zopet nebroj človeških žrtev Vera in Iculîura Očitki protidržavnosti in proti-narodncsti drugod in pri nas. Francoski škofje, nadškofje in kardinali, 107 po številu so priobčili pretekli teden slovesno izjavo glede odlokov sv. stolice proti Action Française. V tej izjavi jasno in določno razlože bistvo, obseg in razloge vseh cerkvenih odločb proti tej organizaciji in poživljajo vse katoličane, ki še niso prišli iz duševne krize, povzročene po teh dogodkih, da naj poiščejo edino pravo pot sinovske pokorščine nasproti sv. očetu, ki je v tem slučaju govoril edino le kot skrbni oče, in odgovorni učitelj v verskih in moralnih stvareh. Kratko in temeljito zavračajo tudi očitke in neosno-vane ugovore, ki naj bi odvračali katoličane od pokorščine in jih utrjevali na stališču: Non possumus, ne moremo. Med temi ugovori omenjajo na koncu enega, ki izrablja domovinsko in narodno zvestobo ter udanost francoskih katoličanov. Obsodba A. F. je po mnenju voditeljev in pisavi glasila predvsem sad nasprotnikov Francije. Hoteli so oslabiti Francijo, zato so skušali dcseči in so dosegli napad na njihovo organizacijo. V teh domnevah, pravijo škofje, je dovolj jasno izražena trditev: Kar je naperjeno proti A. F., je namenjeno proti francoski domovini. Torej so sovražniki Francije vsi, kj kritizirajo in obsojajo A. F. Pravtako so slabi Francozi oni, ki zapuščajo A. F. in priznajo, da je obsodba upravičena, nekaki morilci svoje matere, domovine. Škof e najodločneje protestirajo proti takim trditvam. Nikakor ne morejo pripustiti, da bi si ena politična skupina vzela v zakup in prisvojila edino sebi patriotizem. Slovesno protestirajo proti mnenju da sta si pokorščina do papeža in patriotizem v nasprotju. Očitek protidržavnosti in prolinarodno-sti je priljubljeno orožje raznih struj in strank v boju proti drugim, ki niso njihovi pristaši. Svojo stranko, mišljenje, cilje, delo, sredstva istovetijo z državo, z narodnim čutenjem in delom sploh. Iz tega izvajajo lahek itklep: Kdor je proti nam, je proti državi, je proti narcdu. Če je taka stranka poleg tega še v vladi, se ji zdi to sredstvo posebno uspešno in učinkovito. Tako misli in dela v I tali -i fašizem, tako dela v Rusiji boljševizem, v Mehiki framasonstvo: svoj sistem uprave in političnih metod enostavno istoveti z državo in kruto preganja vse one, ki se ne morejo pustiti vkleniti v okove tega sistema, pa Čeprav mirnim in parlamentarnim, ustavnim potom skušajo doseči izpremembo. To sredstvo je posebno priljubljeno tudi naši SDS in njenim političnim glasilom. Nikakor ne mislimo primerjati AF v vseh ozirih z našo SDS ali jo staviti v isto vrsto. Člani AF so v resnici neprimerno boljši Francozi kakor pa naši SDSarji Jugoslovani. Primera je le v očitku protidržavnosti, ki ga pa SDS z veliko gršimj metodami uporablja. Uporablja ga najrajše proti katoličanom in pa proti SLS. Koliko strupenih napadov je bilo v časopisju SDS od ustanovitve naše države do danes proti poglavarju katoliške cerkve, proti Vatikanu, proti katoliški Cerkvi sploh. In vedno se ponavlja refren: Papež je sovražnik naše države, našega naroda; Vatikan hoče ugonobiti našo državo. On ukazuje direktno katoličanom v političnem in narodnem oziru. Seveda ukazuje vedno k nezvestobi, nelojalnosti, rovarjenju proti državi. Drugače pač biti ne more. Treba je oblatiti katoliško Cerkev, ovirati n'eno duhovno nalogo, ?ato je treba izbrati najbolj učinkovita sredstva: za patriote in narodn atke trditev, da je papež proti državi, proti narodu, za delavstvo pa da je katoliška Cerkev, čeprav zatrjuje, da je glasnica miru, ljubezni in pravice, vendarle proli-»ocialna. V vseh napadih, v vsem napačnem tolmačenju papeževih odlokov je pač vedno merodajno mnenje sovražnega svobodnjaštva in framasonstva: Iz Vatikana sploh ne more priti nič ugodnega, koristnega za našo državo^ za naš narod. A priori je gotovo, da je papež sovražnik naše države, našeea naroda, kar- koli napravi ali karkoli ne napravi, vse je proti naši državi. Vsi njegovi ukrepi, vse njegove i. jave sobcdoiniselstvo tolmači z zlobnim namenom v slabem pomenu. Nič ne pomaga, da se papež globoko zaveda, da je poglavar Cerkve, stebra miru, reda in pravičnosti, nič ne pomaga dejstvo, da je posebno sedanji papež velik prijatelj Slovanov. Ne, on je sovražnik, mora biti sovražnik, ker svo-bodomiselstvo to želi, hoče in trdi, vedno trdi. Edino takrat so mu papeževe izjave dobrodošle ali pa se sklicuje na odloke in pisma, seveda jih mora preje po svoje zaviti ali fal-zificirati (pismo kardinala Gasparija), kadar misli, da bo z njimi mogel škodovati katoličanom, katcl ški Cerkvi ali katoliškim organizacijam v domovini. Koliko gnojnice je že jutrovsko časopisje izlilo na jugoslovanske škofe, da ne govorimo o drugi duhovščini! Protidržavnost, avstri-jakanstvo, intriganstvo proti naši državi, sovraštvo do pravoslavja so bili predmet pcdlih sumnidenj in denuncijacij, s katerimi so skušali osovražiti v javnosti predstavnike katoliške Cerkve v Jugoslaviji. Koliko ogorčenega, farizejskega krika in deklamiranja o morali pa je vzdignilo v tem časopisju, če je nasprotno časop.sje napadlo enkrat ali drugič kakega njihovega prvaka, čeprav je imel še toliko nelepih dejanj proti narodu, proti narodnemu premoženju na vesti. In vendar ni noben teh prvakov vreden odvezati čevljev ljubljanskemu škofu, ki je s svojim delom več storil za narod in državo kakor vsak izmed teh prvakov, ki vedno deklamirajo pesem o protidržavnosti. Največje protidržavno delo opravlja oni, ki vedno sumniči in išče protidržavnih elementov pri katoličanih in njihovih versk h ali tudi političnih voditeljih. Največje protidržavno delo opravlja oni, ki s klevetami proti katoliški cerkvi in njenim voditeljem skuša motiti dobro prijateljstvo med svetno in duhovno organi-acijo, državo in Cerkvijo. Proti-državen je tisti, ki z vedniini besnimi napadi na katoliško cerkev in z vednim obrekovanjem o sovraštvu proti pravoslavju moti verski mir, izziva »kulturnic boj. In to smatrajo pri nas SDS in njeno časopisje za svojo glavno nalogo in i'polnitvijo te naloge mislijo ljudstvo osrečiti. Osrečili bi seveda le sebe in napolnili svoje blagajne. To naj bi bil cilj njene >napredne fronten, h kateri vabi in kliče. Drugega jim ni treba. Socialni vesînêU France Žužek: Proračun Delavske zbornice za čas od 1. avgusta 1927 do 31. julija 1928. Na Jožefovo, dne 19. t. m. se bo >Delav-ska zbornica za Slovenijo* scslala na svojo III. redno skupščinsko sejo. Med drugim bo na dnevnem redu tudi proračunski predlog za leto 1927-28, ki traja od 1. avgusta 1927 pa do 31. julija 1927. Proračun je ir.delala posebna proračunska komisija. Finančna komisija ga je pregledala, odobrila in predlagala upravnemu odboru v četrtek, dne 10. t. m. Upravni cdbor pa ga je odobril na svoji seji v petek, dne 11. t. m. Proračun predvideva 2 000.000 Din iz-dalkov in ravno toliko dohodkov. Izdatki so sledeči: 1. Upravni stroški. 1. Prejemki nameščencev: 9 uradnikov in 2 pomolili meči 325.950 Din. — Plače so dololeae že po pragmaliki, ki je izdelana in se bo po III. plenarni seji predložila mini-strslvu za socialno politiko v odobritev. — 2. Osebni davki, premije za pokojninsko zavarovan e, lasteii pokojninski sklad (50.000 dinarjev) ter bolniško in nezgodno zavarovanje znese 98.6Г0 Din. — 3. Kami upravni stroški kot: kuhava, razsvetljava, teleicn, pošnina, tiskovine in knjigoveška dela, najemnina, čiščenje uradnih prostorov, papir, pisarniške potrebščine itd. znese 111.500 Din. Pri tej postavki prihaja v poštev troje lokalov: prodori zbornice na Poljanski cesti 12 in prostori prosvetnega odseka v Gradišču 2 v Ljubljani ter zbornično poverjeništvo v Mariloru. — 4. Stroški za nabavo najnujnejšega inventarja so predvideni samo na 25 tisoč Din. To zato, ker začne zbornica v najkrajšem času zidati sveio lastno palačo, in ne gre, da bi se nabavljal inventar, ki kasneje morda ne bi konveniral. — 5. Stroški za delegacije funkcionarjev so predv deni na 130 tisoč dinarjev. In sicer: za 4 plenarne seje 60.0">0 Din, za upravni odbor, finančno kon-trclo, predsedstvo in ra-ne odseke 30.000 dinar ev, za redni letni kongres delavskih zbornic v Belgradu 30.000 Din ter za razna potovanja funkcij ona rev 10.000 Din. — 6. Ra no (odškodnine blagajniku, knjigovodji in nepredvideni izdatki so predvideni na 20.800 D n. — Skupaj so torej vsi upravni stroški pod I. določeni na 711.850 Din. II. Socialna politika* 1. Za sodelovanje pri poklicni izbiri je določenih 10.000 Din; 2. skrb za izseljence 20.000 Din; 3. delavska mezdna posredovanja GO.OGO Din; 4. podpiranje brezposelnih in potujočih dehvcev 300.000 Din; 5. zaščita vajencev 10.000 Din; 6. delavske pomožne blagajne 100.0°0 Din. Skupaj znesejo torej stroški iz II. postavke za socialno politiko 500.000 Din. III. Publikacije zbornice. 1. Stroški za študijsko knjižnico 25.000 dinarjev; 2. stre ški za publikacije ztorn ce (predvsem letno poročilo) 40.000 dinarjev; 3. študijska potovanja 10.000 Din in 4. razno 23.150 Din. Skupaj torej 98.150 Din, IV. Dolavska prosveta. 1. Za dečja zavetišča 10.000 Din; 2. za prosvetni odsek 250.000 D.n; 3. za delavske strokovne šole 80.000 Din ter 4. za obrtno-nadaljevalne šole 10.000 Din. Skupaj 350.000 dinarjev. V. Bonifikacije, in osrednje tajništvo. 1. Osrednjemu uradu 8 odstotno bonifikacijo za pobiranje doklad 160.030 Din; 2. pr spevek za vzdrževanje osrednjega tajni-šiva v Belgradu 180.000 Din. Skupaj 340.000 dinarjev, Slroški vseh petih poglavij znesejo dva milijona dinarjev. Prosvetni odsek ima za svolo 250.000 Din Specificiran proračun, po katerem bosta prišla v poštev Maribor in Celje ter industrijska središča. Dolžnost posameznih ku'turnib društev pa bo, da bodo iz nakazanih sredstev na načrte klubov prirejala strokovne in druge tečaje. Glede vsote 300.000 Din za podpiranje brezposelnih in potujočih delavcev si bo upravni odbor skušal dobiti od skupščine sledeče pooblastilo: »Za slučaj odobritve splošnega pravilnika za podpiranje brezposelnih delavcev in nameščencev iz fondov za podpiranje brezposelnih, pooblašča skupščina upravni odbor Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani, da odloča o uporabi 5. postavke II. odstavek proračuna v svrho ustanovitve novih pover-Jeništev, podpiranje delavskih kuhinj, dečjih zavet'šč, strokovnega tiska, zlasti pa odpuščenih in brezposelnih delavskih zaupnikov.« Zdi se, da skupšč;na tega proračuna ne bo bistveno izpremenila. Naši izseljenci. Pismo iz Argentine. Rio Cuarto, la. febr. 19&7. Eden izmed zelo važnih ventilov za krizo v Evropi je gotovo tudi izseljevanje Ker pa so zaprle sev. amerike države svoje meje, se je obrnil val izseljencev drugam, v Kanado, Avstralijo, Afriko, /.tasti pa še v Argentino, kamor dohajajo dnevno ogromne količine delovnih moči. Argentina je še >terra virgen«, z ogromnimi kompleksi, ki so še neobdelani, odnosno tako intenzivno ne kot pri nas, kjer je zemlja tako draga in kjer je naseljenost zelo gosta. Naša javnost je o tej zemlji še bolj malo informirana, ki pa je vendar zelo pomembna za nas, saj je lep kader jugoslovanskih izseljencev tu, izmed katerih so mnogi težki milijonarji. Glavni pridelek argentinskega kmeta je pšenica in koruza, saj je Argentina itak južnoameriška žitnica in njeni pridelki ne zalagjo samo pasivnih krajev južnoameriških, ampak konkurirajo tudi na evropskih trgih z vsemi proveniencami. Najbolj obljudene so province Sta. Fe, St. Juan, Tucuman, predvsem pa provinca Buenos Aires. Zapadni del so nekoliko manj obljudeni, ki pa so tudi manj rodovitni. Zaoadni deii (Mendoza) pridelajo mnogo vina, okolica Tucwman pa goji cukrov trs, ki «lui kot surovina močni sladkorni industriji. Letino grožajo poleg vremenskih ne prilik zlasti kobilice, katerih je ogromno po nekaterih krajih. Kot cel oblak, ki zakrije solnce, se selijo iz kraja v kraj, za soboj pa puščajo vse opusloâeno in pralno. Tako vniči ta gohzen v enem dnevu do C0 lia posetve. Vlada je že mnogo izdpla, da bi odvrnila od dežele to nadlego, a zastonj. li Nemčije so prihajali strokovnjaki, da bi iznašli kako sredstvo proti tej golazni, a do danes se jim še ni posrečilo. Polje tu obdelujejo s stroji, vendar pa obdelovanje še daleko ni tako racijonelno kot n. pr. v severni Ameriki. Industrija je še v povojih in še ta, kolikor jo je, je po večini v rokah inozemcev — Amerikancev in Angležev. Zato tvorijo številke importa tkanin veiiko pasivno postavko. Trgovina, zlasti pa detajlna, sloni na nizki morali. Ni tiste trgovske morale in poštenosti, kot smo je mi navajeni in ki je za vsak zdrav razvoj neobhodno potrebna. Konkurzi so tu na dnevnem redu, ne radi izgube, ne opravičeni, ampak ikkI-jetnik se okoristi na račun dobaviteljev, zato je vsa poslovna morala, zlasti v manjših mestih, na zelo nizki stopnji. Domači no Spance sem imel za veliko bolj kulturne kot so vresnici. Steber vsega kulturnega življenja so tu pač tujci. ozir. priseljenci, korupcija tu prav čedno cvete. — Snage lu ne poznajo dosti; v tem oziru so razmere tipično južne kot sem jih imel priliko opazovati v južni Italiji. Konj pogine na ces-ti nikdo se ne zmeni zanj, psi ga hodijo trgat toliko dokler .vsega ue razuestjo. Da ie skuša z merodajne strani odpomoči temu zlu, je naTavno, vendar pa ni v splošnem bogvekaj uspeha. Domačin je lenuh, umazanec, zase nima dosti potreb; v svojih »paragatalu (copatah) sedi ves zamazan cel dan za svojim »mustradonoon«, se ne preobleče ne v petek ne na svetek. Ne potrebuje nikake zabave, se ne gane od svoje bolege. Da pa ustvarja mesto nove potrebe, kulturnejše in večje, je samopoeeb-j umevno, ali splošno na deželi je tako; sem pridejo naši fantje vsi razočarani. Tu delajo na polju, kosijo žito s stroji; ravno sedaj so prenehali s pšenico, čez 14 dni pa gredo nad koruzo, kjer bodo imeli posla kake 3 mesece. V splošnem se ob času želve prav dobro zasluži, 7,a na zimo pa je seveda težava, ker tu, kakor že omenjeno, ni tovarn, ki bi mogle absorbirati brezposelne. Zato pa mnogi izmed brezskrbnežev, ki ne misli dalje kot seže, zasluži ob času žetve lep denar, na zimo pa odide v kako večje mesto, kjer potem zapravi ves krvavo prisluženi denar in na spomlad je treba zopet popolnoma znova pričeti. V verskem oziru so razmere nekako obratne kot pri nas. Tu v Rio Cuarto, ki šteje 40.000 prebivalcev, imamo sicer 5 cerkva, to-da vanje zahajajo največ bogataši, medtem ko revnejši sloji niso bogvekakš-ni prijatelji cerkve. Delavske razmere niso nikakor rožnate. Za-dand življenja precej visok; ogromno stane slano-dard življenja precej velik; ogromno stane stanovanje, zlasti pa obleka. Najbolje izhajajo ta'kozva-ne coinpanias — več delavcev skupaj —, ki vzamejo vrs pridelek ene estancije (kmetije) na akord. Na zimo naj se doli ne hodi, naj bo to svarilo vsem slovenskim fantom. Odpravijo naj se rajši, ko se tu prične 7. delom, v mesecih oktobru in novembru. Treba je pa tu imeti zdravo srce in pridne roke. Ob ,1 A Ici zopet kaj. Anton Bartol. Pozdrave pošiljajo tudi: Jože Lavrič, Matija Oražem, oba iz Sodražice; Jakob Peklaj, Ivan Koz-jek, Matija Gole, Alojzij Setničar, vsi iz Polhovega Gradca. V nižavnh Nila se nahajajo kače, ki so dolge '10 čevljev (12 metrov). ★ V celem angleškem imperiju je nad 300 plemičev, ki nimajo nobenega naslednnea. ★ Na otoku Hao, francoska lastnina sredi Tihega oceana so podgane tako čislane, da jih izmenjavajo med seboj kot denar. Kdor jih ima zadostno število, si s tem lahko kupi ženo. Preorientaciia poljedelske produkcije. Iz, predavanja gen. tajnika dr. Lj. Prohaske na kongresu Glavne zadružne zvezo v Beigradu. Glavna Zadružna zveza je že pred tremi leti nu konferencah opozasjala gospodarske, kroge, da bo poljedelska kriza, ako bo trajala, dalj časa, prešla ludi na druge panoge gospodarstva (trgovino, industrijo in obrt). Opozarjala je na dejstvo, da je v naši državi poljedelstvo najpoglavitnejša gospodarska panoga, na kateri sloni ostalo gospodarstvo in da ostale panogo končno škodujejo samim sebi, ako delajo proti interesom poljedelstva. Takrat se ta svarila niso upoštevala. Toda trditev se je izpolnila. Kriza je dejansko prešla na ostale gospodarske panoge in koncem preteklega leta so naši gospodarski krogi brez pridržka priznali, da izvira današnja kriza v trgovini in industriji iz trajajoče krize naše poljedelske produkcije. Poljedelci, ki zastopajo osnovno produkcijo ne morejo sledili onim, ki prepovedujejo šted-njo »za vsako ceno«. Razumno sledenje je bclj kot kdaj pripor Sljivo, toda št eden je postane bre miselno, ako se štedi pri pro,/vaja nih sredstvih, ki so potrebna za ekonomičen uspeh produkcije. Ko so cstali gospodarski krogi preteklo leto spoznali dejansko stanje, so večinoma zahtevali, da se v svrho povečanja kupne moči širokih mas našega n roda tal oj prične z delom za pospeševanje poljedelstva. Ta reakcija je simpatična in edino pravilna. Seveda je lilo ludi mnogo glasov, ki so valili vso krivdo na davke in zahtevali take olaj šave, ki poljedelstvu ne bi im s le koristiti, oziroma povečanje že itak pretiranih ugodnosti motovim panogam brez ozira na osnovno poljedelsko krizo. Oni, ki trdijo, da obstoja samo g< spodar-ska depresija imajo v gotovem oziru prav, kajti poljedelska kriza traja že nekaj dece-nij, izvzemši abnormalno stanje za časa vojne. Dejstvo je da se je renta p Ijedelske produkcije pod uplivom prekoniorske konkurence znatno zmanjšala. Trdi se, da izvira konkurenčna zmožnost prekomorskih dežl v tehničnem napredku; to :ia je v gotovih ozirih netočno. Po uradnih podatkih je ugotovljeno, da ni povprečni pridelek na lia v Združenih državah večji kakor pri nas. Ameriško poljedelstvo trpi na drugi strani radi pomanjkanja delavnih sil. Pač pa ugodno up ti va na ameriško konkureni-no zrn žnost tamošnja nizka cena zemljišč (zemljišča so za polovico cenejša kakor pri nas), vsled čpfar zahteva zemljiški kapital mani? delež za obresti, ki so tam že itak nizke in paralelni razvoj prometne in izvozne organizacijo. Proizvajalni stroški so radi tega nižji. Naša gospodarska politika zadnjih lot tega ni upoštevala, temveč je celo ovirala potrebno preorij ntacijo. Zato je skrajni čas, da se ta gospodarska politika sprem, ni. posebno z oz.irom na oni del našega gosp< dar-skopolitičnsga sistema, ki bi ga lahko imenovali »industrijoinanija z.a vsako ceno--:. Poljedelstvo ni proti razvoju industrije. Pač pa je proti oni politiki, ki s carinami, taksami itd. draži sredstva, potrebna poljedelski produkciji. Glavne smernice pfeorijenlacije našega gospodarstva morajo biti sledeče: 1. Naše poljedelstvo mora skrbeti, fla prinaša na trg plemenite produkte, proizvode 1 Ijše kvalitete, za katere more doseči tudi višje cene. 2. Merodajni činitelji morajo ustvariti ugodnejše proizvajalne pogoje, ki bodo omogočili, da se poveča produkcija v razmerju z delom, da se na podlagi ekonomske rentabilnosti intenzivira produkcija. 3. Zadružno samopomoč poljedelstva mora podpirati država dokler se gospodarstvo no preorijentira. 4. Ker je evropski trg s strani prekofiiorske konkurence glede živinskih proizvodov manje ogrožen kakor glede rastlinskih proizvodov, se mora naše poljedelstvo preorijentirati v prvi vrsti ua pospeševanje in povzdigo živinoreje. * * * Živinski sojeni v Ljubljani. Na živinski sejem, k; se je vršil dne 16. t. m. v Ljubljani, je 1'ilo- prignanih 809 konj, 54 volov, 45 krav, 14 telet in 213 prašičkov za rejo. Prodanih pa je bilo 92 konj, 38 volov, 23 krav, 12 telet in 130 prašičkov za rejo. Doiron volov in druge živine je bil z ozirom na bližajoče se spomladansko delo le srednji in tudi kupčija je bila srednje živahna. Prodajalo se je po sledečih cenah: voli L 8—9 Din, 11. 7.30 Din, III. 6.50 Din; krave debele 5—6 Din, krave klobasarice 2.50—3 Din (vse xa kg živo teže); prašički za rejo 175—300 Din komad; konji po kakovosti 500-4000 Din. Avtonomne doklade v Sloveniji v I. 1920. Finančna delegacija uradno objavlja, da izide v Uradnem listu t. 30. z dne 18. marca t. 1. statistika avtonomnih doklad k direktnim davkom za leto 1926. Iz. te statistike so razvidni posameznim avtonomnim zastopom za leto 1926. odobreni odstotki in na podlagi teh tudi predpisani zneski doklad-Avtonomne doklade so odmerjeno na podlagi čistega predpisa dokladam podvrženih direktnih davkov brez vsakih državnih pribitkov. Za leto 1920. je znašala za vso Slovenijo odmerna osnova za avtonomne doklade (čisti državni davek) 17.4 mil. Din, celokupen predpis doklad od fe osnove pa 43." mil. Din. Skupno z naknadnimi predpisi za prejšnja leta je v 1. 1926. znašala odmerna osnova 18,354.500 Din in je bilo v tem letu predpisanih doklad vsega skupaj 45,541.300 Din. Prodaja hrastovega lesa. Ravnateljstvo šum v Ljubljani razpisuje prodajo okroglo 1037 plm3 izdelanega hrastovega lesa za tehnično uporabo v Krakovem v področju šum ske uprave v Kostanjevici. Na predpisanem obrazcu spisane ponudbe, opremljene s 100 Din kolkom in 10 onstot. vadijem (pri inoz.enicili 20 odstot.) naj se vlože najkasneje do 23. aprila 1927 do 11. ure dopoldne pri ravnateljstvu šum v Ljubljani, Križanke. Obrazci ponudb in vsa predmetna pojasnila se dobe pri ravnateljstvu šum v Ljubljani ali pa pri širmski upravi v Kostanjevici. Koukiir/, je razglašen o imovini Alb. Jamni-ka, trgovca v Ljubljani (roki: 24. marca, 28. aprila in 12. maja) in o imovini Antona Praprotnika, pekovskega mojstra v Hrastniku (roki: 30. marca, 20. aprila in 3. maja. Občni zbori. 5. aprila se vrši v bančni posvetovalnici v Ljubljani redni občni zbor »Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani; — 1. aprila v prostorih Jadransko-podunavske banke v Ljubljani redni občili zbor »Portland-cementne tovarne d. d. v Mojstrani r; — 1 aprila istotako v prof lovili Jadransko podunavske banke v Ljubljani redni občili zbor Strojilne, lesne in kemične industrije, d. d. Polzela pri Celju«; — 2. aprila v mestni dvorani v škof j i Loki redni občni zbor Elektrarne škofja Loka in okolica d. d.«; — 4. aprila v prostorih Prve hrvatske štedionice v Mariboru izredni občni zbor »Lesne eksportne industrijske d. d. v Mariboru:; — 21 marca v zadružni pisarni v Celju redni občni zbor »l astnega do nn reg. kreditna in stavbena zadruga z o. z. v Gaberju pri Celju. Obsežno melioracije na Ogrskem. Ogrsko polji lolsko ministrstvo izdalo poročilo o izvršenih melioracijskih delih v zadnjih 2 letih. V tej kratki dobi je bilo os oženi h nič manj kot lf>6.0(X) kata-stralnih oralov. Nn tem zemljišču se bo že letos pridelalo okoli 1 milijon melerskih slotov pšenice v vrednosti 32 mil. pengov (315 mil. Din). V proračunu za 1. 1927-28 je za melioracije določenih 20 mil. pengov. Tekom prihodnjih let namerava ogrska vlada osušiti en milijon sedaj nerodovitne zemlje. Iz gornjih številk je razvidno kakšno važno vlogo igrajo melioracije v delu za povzdigo kmetijstva. Razvoj nemške mornarice. Te dni se je vršil v Hamburgu pomorski kongres, na katerem so bili iznešeni zanimivi podatki o razvoju nemške trg. mornarice. Od celokupne predvojne tonaže v višini 5,200.000 ton je Nemčiji po vojni ostalo le še 600.1,00 ton. Potom nakupa ladij, večinoma pa potoni novogradnje, se je v letih po vojni celokupna fonaža hitro dvignila iu dosegla koncem preteklega leta 3,200.000 ton. V vrsti pomorskih držav stoji danes Nemčija na šestem mestu. Če ee «o razvoj nemške trgovske mornarice še nadalje razvijal v enakem tempu, potem bo Nemčija v nekaj letih dosegla predvojno tonažo. Vodilni pa-roplovni družbi .Hamburg-Amerika Linie« in se-veroameriški Lloyd sta pred kratkim objavili obširen gradbeni program za tekoče in prihodnje loto. ki obsega več stotisoč ton. Med vsemi državami ima danes Nemčija najmodernejše opremljeno mornarico. Več kot polovica tonaže predstavljajo po vojni zgrajene in moderno opremljene ladje.; 40 odstot. vsem nemških trgovskih ladij je manj kot pet let v obratu (I. 1913. 24 odstot.), medtem ko znaša tozadevni odstotek v svetovni tonaži le 16.5 odstot. Hors a Dne 16. marca 1928. DENAR Belgrad. Berlin 13.50 13.53 (18.5018 do 13.5318), Italija 257.72-259.72 (258-2(30), London 276 276.80 (276—276.80), Newyork 56.75 06.95 (56.75-56.95), Pariz 222.125—224.123 (222.375 do 224.375), Praga 168.30 169.10 (168.80—169.10), Dunaj 8.002—8.032 (8.003—8.032), Curih 10.94 do 10.97 (10.94—10.97). Curih. Belgrad 9.18 den. (9.13 den ), Budimpešta 90.70 (90.90). Berlin 123.32 (123,20), Italija 23.55 den. (23.70), London 25.23 (25.225), Newyorn 519.70 (519.75), Pariz 20.345 (20.3338), Praga 15.395 (15.395), Dunaj 73.15 (73.15), Madrid 86.55 (90.18), Bukarešt 3.14 (3.14), Sofija 3.76 (3.77), Amsterdam 208 (207.95), Bruselj 72.28 (72.27), Kopenhagen 188.45 (138.50). Dunaj. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.10, London 34.45, Milan 82.21, Newyork 709.50, Pariz 27.87, Varšava 79.05. — Valute: dolarji 706.75, franc, ki frank 27.87, lira 32.30, linar 12.43, češko-slova ka krona 20 92. Praga, Devize; Lira 153.17, Zagreb 59.25, Pariz, 131,83, London 163.375, Newyork 33.61. VREDNOSTNI РАРНШ. Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 85.50 den., vojna odškodnina 352 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. k red i'na 130 den,. Mcrkantilna 99—100, Praštediona 830 den.. Kred. zavod 160-170, Strojne 85 den., Trbovlje 410 bl., Vevče 120 den., Stavbna 55 do 65, Sešir 104 den. Zagreli. Agrarne obvez.nice 55—55.25, 7 odst. invest. posoj. 85—86, vojna odškodnina 314—316, Hrv. esk. 104.50- 103, Kred. 93—94, Ilipobanka 64.50—65, Jugobanka 10-1-104.50, Praštediona 830 do 855, Ljublj. kreditna 150—153, Drava 505 den., Iris 46 50, šečerapa 4^2.50—490, Gutmann 285 den., Slavex 101 den., Slavonija 28—29, Trbovlje 895—400, Vevče 130—135. Dunaj. Dori.-savska-jadr. 81.60, Živno 84.10, Alpine 43.05, Greinitz 6.70. Trbovlje 49.59, Hrv. esk. 13.75, Leykam 13, Avstrijske tvornice za dušik 29.00, Gutmann 42, Mundus 152.75. BLAGO. Ljublj.vi- Smreka, jelka: bordonall merkantilni 2C0 320, tramiči 240—275, škorete konične 10 m monte 550—570, škorete paralelne 10 m monte 570—590 madrieri 500—560; bukev: desko plohi naravni neobrobljeni 430 500. ostrorobi 600—900, deske plohi parjeni neobrobljen! 580-830, ostrorobi 700—1150, hlodi In 220—230: hrast: hlodi la 600—1000, deske plohi orirobl (podnice) 1250—1400, oglje bukovo 80—93 (vse Iranko vagon nakladalna postaja). Žito: pšenica bačka 75 kg 2—3 odstot. 83Л do 365, rž bačka 71—72 kg, 2 odstot. 805 31(1. ovc bački 235—240, oves bosanski 225- 230 (koruza bačka 210—215 (vse franko vagon (pariteta) Ljubljana). Tendenca; les: neizpremenjena, deželni pridelki: čvrsla. Zaključki les 3 vagone. E Svetovna marka: Cendre de Rouge mandarine Bour|ola — Parla ) Sport Rapid (Maribor) : G. A. K. (Gradec) 0:4. V Mariboru je gostovalo v nedeljo nogometno moštvo graškili Atletikov, prvaka avslr. Štajerske, ki je odigrali prijateljsko tekmo z mariborskim Rapidom. GAK je bil precej boljši od domačega moštva ter je zasluženo zmagal v razmerju 4:0. Igralo se je ob jako slabem vremenu, igrišče je bilo zelo ra/.mo-čeno, tudi publiko je odgnalo slabo vreme. Tekmo za prehodni pokal LNP. Pokalne tekme Jadran ; Reka, Slovan : Slnvija in Primorje : Svoboda, ki se pretečeno nedeljo vsled deževja niso odigrale, se vrše 19. 3. V nedeljo 20. 8. se pokalno tekmovanje nadaljuje s tekmama med llermesom in zmagovalcem v tekmi »Slovan : Slavija ter med zmagovalcema v tekmah Primorje: • Svoboda in Jadran Reka. 10. in 20. t. m. se odigrajo tudi v Mariboru prve pokalne tekme, v soboto igrata Maribor in Svoboda, v nedeljo pa Rapid in Merkur, POGUM V ŠPORTU. Rektor prof. dr. Brttcke v Innsbrucku je takole govoril : Vso, kar je z nevarnostjo združeno, še ni pogum. Lahkomiselnost, samoljubje, nevednost, pomanjkanje domišljije so večkrat vzrok, da se za nevarnost ne menimo. Dejanje zasluži naslov poguma le tedaj, če delamo v imenu drugih ali v imenu velike ideje. S leni pa pojem poguma še ni natančno določen; velikost žrtve, ki jo napravimo,, nam mora biti neznana. Pogum je torej pripravljenost za žrtev v službi drugih ali v službi ideje, a vejikost žrtve nam je zaenkrat neznana. Tudi sport zahteva v mnogih slučajih pogum in energijo. Tudi sport hoče, da je človek pripravljen na kaj težkega, včasih na kaj nrav težkega Glavni pomen športa v pedagogiki vidimo v tem, da zavaruje in utrdi prirojeno pripravljenost ter dn nam v gotovi meri oblikuje značaj. Po pravici vidimo v pogumu lastnost, koje pomanjkanje rodi zn moškega zaničevanje. Dn se te nazor od začetka zgodovine do danes ni spremenil, ima svoj vzrok morebiti v tem, dn ima moralni pogum svoj vir slednjič v istih bioloških dogajanjih kot fizični pogum. Med pogumom vojaka, ki vidi svoj bojni cilj, med pogumom verskega mučenik« in med nravnim pogumom onih mož, ki so kot Buda ali sv. Frančišek posveti]i svoje življenje visoki ideji, odrekši se častem in bogastvu, ni nobene Vremensko poročilo Meieorološki zavod v Ljubljani, dne 16. marca 1927. Višina barometra lOR-Rm Opazovanja Barometer loplole . C Kel. flenn » '/» Veler in brzino v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin m ж a 3 . krni rOS ob opaiovan|u »mmito7i> 7 7728 4-0 78 ENE 0-5 9 10-6 3-7 Ljubljana (dvorec) 8 773-1 4-6 80 NE 05 5 14 772-9 94 48 S 2 10 21 774-2 6-0 58 NE 1 8 Maribor 774 0 5-0 77 NVV 5 2 11 3 Zafjreh 773-4 6-0 63 NE 9 10 12 5 Bclgrnd 8 771-0 3-0 81 W 1-5 10 0.4 12 3 Sarajevo 77P5 2-0 78 W 1-5 10 0-4 10 2 SKoplJe 7688 7-0 73 W 1-5 9 13 7 Dubrovnik 767-8 10-0 39 E 3 2 Split 767-5 8-0 58 NE 13 2 m. mirno 14 7 Praga 7 775 9 PO mirno 10 megla 4 1 1 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 16. marec: lepo, v višinah zjutraj zelo mraz. Povpr. barom, višji ko včeraj za 7.2 mm. Sir H. Rider Haggard: . 139 Hcî cesarja Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. P o 1 j a n e c Zunaj sem krenil ïia 'evo proti taboru. Nisem se prišel sto korakov daleč, ko sem zagledal v mesečini majhno četo konjikov, ki so jezdili proti nam. Bil je de Garcia in njegovi, služabniki, ki so krenili proti gorskemu prelazu na poti proti Mehiki. Ni bilo še prepozno. »Stoj!« je zavpil Bernai Diaz. »Kdo mi zapoveduje ustaviti -se?« je dejal do Garcijev glas. »Jaz, tvoj poveljnik,« je ragrmel Diaz. »Stoj, hudič, morilec, sicer te na mestu pobijem.« Videl sem, kako se je de Garcia zdrznil in prebledel. »Čudno je to vedenje, senor,«. je rekel. Dovoljujem si vprašati--« V tem trenutku je de Garcia zagledal mene; iztrgal sem se bil Diazu, ki me je močno držal za roko, in se mu bližal. Izgovoril nisem nobene besedice, toda v mojem obrazu je bilo nekaj, kar mu je pričalo, da vem vse, in knr ga je opozarjalo na nevarnost, v kateri je bil. Ozrl se je mimo mene, toda pot so zapirali vojaki. Vedno bolj sem se mu bližal, vendar me ni počakal. Segel je že po meču, nato pa je iznenada obrnil konja in zdirjal po cesti proti ognjeniku Hale,i. De Garcia je bežal, jaz pa sem lekel za njim na vso moč kakor pos. Izprva se mi je oddaljil, kmalu pa je cc ra postala slaba, da ni mogel več dirjali. Sedaj sva bila popolnoma zunaj mesta, ali bolje re- čeno, zunaj razvalin, in brzela po ozki stezi, po kateri so Indijanci ob vročem vremenu donašali sneg z gore. Ta steza je morebiti dolga kakih pet milj, preden dospe do siv aie črte, preko katere se noben Indijanec ni upal postaviti noge, kajti od nje naprej je bila zemlja sveta. Spela sva po tej stezi in jaz sem bil zadovoljen; dobro sem vedel, da človek, ki hodi po njej, ne more nikamor drugam, kajti na eni strani je bila reka, na drugi pa strme skale. De Garcia je hitel miljo za miljo naprej, se oziral sedaj na levo, sedaj na desno, sedaj zope t naprej proti veliki sneženi kupoli, venčani z ognjem, ki je kipela nad njim v nebo. Nazaj se ni ozrl nikdar; vedel je, kaj je tam — smrt v obliki človeka 1 Vztrajno sem hitel za njim, čuvajoč svoje moči. Bil sem prepričan, da ga naposled moram dohiteti, vseeno kdaj. Naposled je dospel do snežne črte, kjer je bilo steze konec; tedaj so je prvikrat ozrl. Tamkaj sem bil že kakih dvesto korakov za njim. Jaz, njegova smrt, sem bil za njim, pred njim pa se je lesketal sneg. Za hip se je obotavljal in v veliki tišini sem slišal močno liropenje njegovega konja. Nato se je obrnil, pogledal po gorskem pobočju in na vso moč vzped-bodel konja. Sneg je bil trd, kajti tu gori .je vladal lnid mraz, in nekoliko časa je konj stopal po njem hitrejše kakor po stezi, dasi je bilo tako strmo. Vseskozi je držala samo ena steza, druge ni bilo; stopala sva namreč po vrhu grebena, jxxlobnega nekoliico gubi v oblačilu gore, in na obeh straneh so bile snežene strmine, kamor ni mogel stopati ne konj ne človek. Dobrj dve uri ali še dalje sva sledila temu grebenu; in ko eva tako hodila po tišini svetega ( 'iijenika in samoti njegovega večnega snega, se mi je dozdevalo, kakor da je moj doli prevzel duha moje žrtve in da sem z njegovimi oi-mi videl vse. kar se je godilo v njegovem srcu. Za človeka, kateremu je bil on prizadejal toliko gorja in krivice, so bile te sanje prijetne, tudi ako ne bi bile resnične, kajti v njegovem srcu sem videl tolik strah, tak črn obup, take spomine, ki so ga strašili, in tako grozo pred bližajočo se smrtjo in kar je onstran življenja, da nobeno maščevanje ni moglo prekositi njegovih muk. Vse to je bila gola resnica, zavedal sem se, da se je v resnici vse to zgodilo v njegovi črni duši; trpel je vse to in še več; če namreč ni imel nobene vesti, je pa imel slrab in domišljijo, ki je strah poživljala in pomnoževala. Sneg je postal še bolj strm in konj je bil skoraj popolnoma izčrpan, kajti v tako veliki višini je komaj dihal. Zaman m nje de Garcia zagrebal ostroge v bok, vrla žival ni mogla več naprej. Nenadoma se je zgrudila. Sedaj me gotovo počaka, sem si mislil. Vendar nisem niti jaz do dobra doumel sile njegove groze; de Garcia se je oprostil konja, se ozrl proti meni in bežal peš naprej; spotoma je metal dele svojega oklepa od sebe, tla bi lažje hodil. Sčasoma sva dospela preko snega in prispela do roba ledene kape, katero tvori sneg, ki se topi vsled ognja v gori ali mogoče vsled vročine solnca v vročem letnem času, in ko zmrzne v zimskih mesecih in v nočnem mrazu. V resnici je na ognjeniku Haka taka kapa, ki meri v širini eno miljo, in leži med snegom in črnini robom ogujenikovega žrela. Po tem ledu je plezal de Garcia; naloga ni ravno lahka niti za človeka neizravanega duha; človek mora stopati od razpoke, do razpoke, od igle do igle trdega ledu, ki se vzdigujejo po gladki površini kakor ščetine na prašičevem hrbtu; in gorje mu, ako se taka igla zlomi, ali nko se spodrsne; nkn pade in zleti navzdol, mu tisočero meču pod< line špice, preko katerih mora zleteli pri padcu, v kratkem strcaio meso s telesa. £ « U s c f • S* P'S •ч I p K » -nO 3 5 3 O « Is s FrS - " Ž î. O Og 0 6 » i < ?N n: a * P S po f X g » 70. : i tc - er «-^ a f- 4 ч < o § : P* s P4e i £ jš C S S S S ■ta ? ri Š. c v» tT.Z. c -, TO, 0 o a ff № O 1 i s I F* P 2 h 3 S Л o Fîil 2 « »r 4 Ž g-3 3 lemeljne razlike. Zato smemo upati, da je sport, ki krepi fizični pogum, usposobljen vsaj deloma tudi za oblikovanje značajev, ki bodo v borbi življenja znali varovati svojo neodvisnost. Na iste dogodite in na ista vprašanja no reagiramo zmiraj enako; pri vsakem pogumnem dejanju usmerimo svoje delovanje v smeri, ki ji sicer v vsakdanjem življenju ne sledimo. V takih sluwjih nastopi s posebno jasnostjo čut, ki ga sicer zelo redko razločno opazimo, čut proste volje. Med pogumnim dejanjem in dejanjem iz proste volje< obstojajo psihološko ozki stiki. Tu pridemo zopet na eno od vprašanj športne vzgoje; kajti mnogo pedagogov in gotovo šo več športnikov je prepričanih o možnosti, da se more moč voljo dvigniti s športnimi vajami. Dejstvo je, da je stremljenje mladine po športnem udejstvova-nju zdravo stremljenje. Naše visoke šole gredo zato za ciljem, da dijakom ne posredujejo samo duševnega znanja in praktične strokovne izobrazbe, temveč da pospešujejo tudi njih splošno telesno vzgojo. Mi gremo po isti poti, kakor je šla grška pedagogika pri vzgoji m]adentčev, iu hočemo, da se ndadi značaji nravno utrdijo.< V istem smislu ket ta govor moramo razumeti oklic vseh rektorjev dunajskih visokih šol na akademsko mladino, naj se športno udejstvuje. Civilizacija nam je vzela življeneko moč in nam jemlje veselje (io življenja. Sport nam daje lo dvoje nazaj. Močno je postalo to gibanje v naših dneh. Hoče pa zaiti preko cilja ua stranska pota. Zalo naj iTO j i dijaštvo sport ne kot nrmen sam zase, temveč odprtem pismu« na dijake dunajske uni-ver/.e ponovi rektor Molisch ta opomin z opozorilom, da si je on sam samo s telesnimi vajami ohranil svojo svežost do »starosti psalmistav. jKnjî&e ln revije Bogoslovni Vcsluik. Drugi zvezek te naše odlične bogoslovne znanstvene revije prinaša dve daljši razpravi: 1. Razprava dr. Snoja >K novi izdaji Vulgate« bo zanimala pač vsakega teologa, pa tudi nekatere laike. 26. junija preteklega letn je namreč deputacija devetih mož. duhovnih sinov sv. Benedikta, pod vodstvom svojega opata, kardinala Aidana Gasqueta, v Vatikanu papežu Piju XI. osebno izročila prvi zvezek revidirane vulgate. S tem zvezkom je od papeža Pija X. ustanovjjena komisija za revizijo vulgate po devetnajstih letih (1907—1912C) pokazala prvi sad svojega dela. Ta zvezek v leksikalnem formatu na blizu 500 straneh obsega poleg raznih uvodov prvo Mozesovo knjigo z obširnim kritičnim aparatom. Korekture so zelo obilne, ako pomislimo, da se nova izdaja Geneze razlikuje od idementinske na približno tisoč mestih. Večina korektur pa ne zadeva vsebine, ampak navaja samo obliko. Avtor razprave jih nekaj navaja, n. pr. v protoevangeliju: »ipsa eonteret caput tuum« kakor ima latinski prevod mesto iipse eonteret...« kakor ima hebrejski izvirnik. Natančneje glej razpravo samo! — 2. Jezuit Aemitius Springer priob-čuje iTcslimonia pntrum et seriptorum graecorum pro ss. Euchristiae necessitate«, kot nadaljevanje svoje predlanske razprave o Evharistiji. — Bogat je tudi drugi del »Prispevki za dušno pastirstvo. J. Ujčič končuje svoj članek o vdovah nekaj litur-gičnih pripomb k razkrivanju in zakrivanju sv. križa, k oficiju sv. Neže. osnutki za postne pridige na podlagi zadnjih 7 besed Kristusa iz križa itd. Sledijo še ocene in poročila. — Priporočati Bogoslovni Vestnik bogoslovno naobraženim, bi bilo odveč, priporočamo pa ga ludi naobraženim laikom. M. Munda. »Slovenska krajina«. Izšla je druga, februarska številka II. letnika. Vsebina: Srb. Hrvat, Slovenec s? klanja kralju Aleksandru. Srečni in nesrečni doživljaji Vjadka. Znamenje. Sirota. Iz preteklosti Slovenske krajine (Sloveni se selijo). Dimnikar. Kako sadimo sadna drevesa. Meteličnost (Metljavost). Dva sovražnika. Kotiček. Zabavni kotiček. — List je skromen, ker se pač še vedno bori i. začetnimi težavami, a vkljub temu zasluži, da se mu posveča pozornost in nudi materijalna ter moralna podpora. Naroča se v tiskarni E. Balkanyi v D. Lendavi. Posamezna številka stane 1 Din. Nova Revija. Pred par dnevi je izšel prvi zvezek, oziroma bolje rečeno prva knjiga letošnjega letnika »Nove Revije^, ki jo pod uredništvom O. dr. Grabiča izdajajo profesorji frančiškanskega bogoslovja v Makarski. »Nova Revija« je najboljša hrvatska znanstvena revija, prinaša razne razprave o roligijoznem, intelektualnem in kulturnem življenju v naši državi in drugod, résumé vsake razprave je na začetku podan v francoskem jeziku, kakor tudi kronika religijoznega življenja v Jugoslaviji, bogat kujturni in književni pregled itd. Revija zasluži, da ji tudi Slovenci posvečamo svojo pozornost. — Pričujoča knjiga prinaša na prvem mestu dr. Ivanova razpravo o Kristusovem kraljestvu in novem prazniku Kristusa-kralja. Proglasitev Kri-stusa-kralja ni pogibelj za narodnost in kulturo, Njegovo kraljestvo je duhovno, zaMeva samo, da se vse naše versko, kulturno, socialno in nacionalno življenje orientira po njegovih naukih. — Dr. Eto-rovič nadaljuje svojo obširno monografijo o znamenitem hrvatskem narodnem in kulturnem delavcu o. Grabovcu in govori o njegovi tragični smrti v ječi. — Mnorro pozornosti bo pa vzbudila gotovo hidi med Slovenci naslednja razprava Marije Ore!ov.;ke-gi -0 nalogah hrvatskega Orlovstvac. Govori namreč ludi o pri nas, 5e boij pa pri Hrvatih zelo aktualnem vprašanju, ali ločena stanovska dijaška organizacija ali Dijaški Orel. — Dr. Berkovič razpravlja o vprašanju >Pitanje unije i franjevac .1. Mnrković*. M. Tomič pn nadaljuje, svoje poročilo »Krvave Osnove ili protokoli sionskih mudraca«. — Kulturni pregled prinaša meri drugimi bogatimi poročili tudi članek dr. A. Korošca .Kriza parla-meniarizmat. Sledi šc književni pregled, »Vjes"ik« in Chronique religieuse en .fougoslavie1-. — Nova Revija" izdaja četrtletno. Vsak zvezek obsega najmanj 116 s'rani Stane letno 50 Din in se naroča pri: Uprava N. R.'. franjevački samostan, Mnkar-eka. — M. Munda. Naznanila Rodni obrni ïbnr Društva državnih nameščencev in vpokojencev za mursko-Kiilioški okraj se bo vršil v pondeljek, 21. marca 1927, ob 8. uri zvečer v sokolski čitalnici v Murski Soboti s sledečim dnevnim redom: Odborovo poročilo, poročilo pre-glodovalcev, volitev predsednika in ostalih odbornikov, dveh računskih preglednikov ter slučajnosti. (■" no bi bi| občni zbor sklepčen ob določeni uri, sc sUičn v zmislu § 11. društvenih pravil čez pol ure drugi, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih llanov. — Odbor. MALI OGLASI Vnuka drobna vrst ca 1-SO Un >11 vsaka besede SO nar N»lman|il og a» 3 ari 5 k Iri. i ц|аа| not devet vrstic ae računi |o viie. Zn odgover Kram c Na vpraûan!a brcac znvm. e ne odnovar|r mo t I Maša obrti ПИНИПММ žagovodja aH LESNI PODJETNIK želim nastopiti mesto v ali izven Sloveniji, najraje na večje podjetje in stalno mesto s prostim stanovanjem. Drugo po dogovoru. - Ponudbe na upravo lista pod št. 1868. \9restesiu&be\ ZASTOPNICO za prodajo dobro iločsga ženskega predmeta (pri privât, strankah) sprejmem takoj proti visoki provizji. Ponudbe upravi: »Visoka provizija« 1922. DnlflO pridno in po-UIsftlG šteno, ki zna tudi nekaj kuhati, išče boljša, mala, slovenska obitelj iz Ljublj. v Splitu. Plača in nastop po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1S88. Dekle za vse sprejme restavracija »SLON«, Josip Mastnak. Urarsli i VAJENEC se sprejme takoj. — D. MARINKO, urar, Ljubljana, Florijanska ul. 31. Deklica se takoj SPREJME -čedna in poštena - 15 do 17 let stara, za domača dela; ljubiteljica otrok. -Naslove sprejema uprava »Slovenca« pod it. 1957. Drogcrij. pomočnika izvežbanega, marljivega, z dobr. referencami, po možnosti z znanjem francoščine in nemščine — iščemo. Plača dobra z najboljšimi pogoji. Nastopiti more takoj. Angleška drogerija. Vuka Karadjiča 14, Beograd. Voditeljico trgovine za podružno trgovino z mešanim blagom v Zgor. Savinjski dolini - sprejmem za nastop 23. marca t. 1. Reflektiram samo na dobro izvežbano mlajšo in kavcije zmožno moč. — Takojšnje ponudbe s prepisi spričeval, natančne navedbe dosedanjega službovanja z zahtevkom plače itd. jc poslati na tvrdko: Jos'p Kosirn'šck v Mozirju - Sav. dolina. Stanovanja 8ммн1шцдиниицва Oddam malo SOBO z električno razsvetljavo solidnemu gospodu — s 1. aprilom. Jurčičev trg št. 2, I. nadstr., levo. Stanovanje 2—4 sob se i5če v Luib-Ijjni ali okolici. Vselitev takoj ali s 1. majem. — Prijave prosim na naslov: Ing. MIHOR - Liubljana, Slomškova ulica 7. 1740 wms&rtiMHaœmvpsKmc-r- I Posojila li ишвшшшаг1, ■ 2 Posojila 15.000 Din iičem proti garanciji. — Resne ponudbe prosim na upravo lista Slovenec« pod št. 1956. Oido kuoi ? J Nov Dosnemalnik mesec dni rabljen, znamke »Libela«, 1)0 litrov na uro, FOTO-APARAT 15X18 s pripravo, in riSALNI STROJ, rablj., poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 1/45. OTOMANA popoln, nova, s pohiStv. hlagom preoblečena, jc naprodaj za 680.— Din. SLKJKO, Zgornja Šiška. »т«*тн«тт*4*н POZOR, MLINARJI! Mlinski valjki (valcen), gladek in oster, in par umetnih kamnov z vso opravo, prodam pa ugod. ccni. — Istotam se dobi tudi 7 vagonov trdih in 2 vagona mehkih DRV. PAVEL SEDEJ, Javor-nik, Gorenjsko. 1920 Prostovoljna JAVNA DRAŽBA manjšega posestva v Potoku št. 12, p, Šmartno-Tuhinj pri Kamniku, se vrši v nedeljo, 20. marca "otrobe ovsene, popolnoma sveže, ima naprodaj po Din 1,— za kg Sever in Ko., Ljubljana, Gosposvetska ccsla št. 5. 1968 0(do proda? Ctmja bele, oprane, kupuj« Jtigoslov. tiskarna v Ljubljani. Gramof. plošče velika izbira, od 15 Din dalje. Igle »Condor, He-rold« in vse posamezne dele za gramolone. - A. RASBERGER, Ljubljana. Slav lino podjetje flCCETTO & drugovi družim z u. /, Maribor. FVanûtfeltun. ul. KruSno moko In rženo m o Ii c vedno Kveiu, kupite zelo ugodno pri A.10LH, IJUBLJANA Kctljeva et-hla :.4. Krojači in šivilje! Kroje (šnite) poljubne in po najnovejši modi izdeluje KNAFELJ ALOJZIJ, učitelj krojaštva, Ljubljana, Križevniška ulica 2. Fižol «•tsfcein vl> so >e vrste dajemo v vzgojo. Oddajamo najmanje li> kg od posamezne vrste. Ceno pridelku določimo že vnaprej. Oddajamo pa tudi ram-cvet ice v vzgojo, katerih pridelek prevzamemo jeseni po dnevni ceni Sever & Momp., Ljubljana, Wolfova ulica 12. К№Ш Plafnlcc za .ilustrirani Slovenec letnik 1926 ima v zalogi НпШогегп ca h. I. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. Cena izvodu Din 25, z vezavo 35 Din Poštnina posebej. iuQQ$iQmmm TIIXARKE V LJUBLJANI IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPI3E ♦ ENOBARVNE IN VEČ-BARVNE AUTOTIPI3E ♦ KOMBINIRANE KUŠEDE ZA NAVADEN !N NA3FIN. PAPIR KLIŠEJE PO SLIKAH, PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH, FOTO-GRAFI3AH ZA RAZGLED-NiCE, REKLAMNE SLIKE ' a Prevzela sem po svojem pokojnem možu FKS. $TA1 EIU slikarsko in pleskarsko obrt in jo bom vodila v istem obsegu dalje v Tavčarjevi ulici št. 12, Priporočam se naklonjenosti p. t. občinstva. JULIJA STARE. ODVETNIK DR. VIKTOR VOVK naznanja, da je otvoril odvetniško pišimo iti jo pridružil pisarni dna. Draga MurušiČa, odvetnika v Ljubljani, Tavčarjeva ulica štev. 1. Prostovoljna prodaja posestva na Piu ski gori. Zaradi rodbinskih razmer SE PRODA prostovoljno lepo posestvo na Ptujski gori, znameniti božji poti v Sloveniji. Posestvo obstoji iz hiše št. 7, v neposredni bližini romarske cerkve, dobro idoče gostilne z gospodarskimi poslopji, dalje hiše št. 3 s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, pristave s pripadr.jočim posestvom. - Proda se v celoti ali pa po sledečih skupinah: 1. Gostilna hiša št. 7 z gostilniškim inventarjem, gospodarskim poslopjem in vrtom za zelenjavo. — 2. Hiša St. J s sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo. — 3. Pristava s posestvom, skupno ali po parce ah. — Prodaja, odnosno parcelacija ra licu nicsta na Ptujski gori se vrši na Jožefovo dne 19, marca dopoldne ob 10. uri v Klcmcr.čevi gostilni. — "u asniln daje in ponudbe sprejema odvetniška pisarna Dr. IVANA FERMEVC, odvetnika v Ftuju. Cena primerna, plačilni pogoji ugodni. 1932 Stalno službo išče DELOVDDJA zmožen vodstva, kalkulacije in nr lzorovanja vseh modernih obratov za izdelovanje, prešanjc (štan-canjc) kovinastih, pločevinastih izdelkov in galva-niziranje istih. Ker je izučen strojni in orodni ključavničar, izdeluje sam najbolj komplicirane štancc. Star je 43 let, oženjen, Jugoslovan. Bil je ves čas zaposlen v večjih podjetjih na D;:naju in ima samo dolgoletna izpričevala. — Nas'ov: Društvo delovodij in industr. uradiikov y Kamniku. Jugoslovanska knjigarna v Liubijani; Domači vrt Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo Priredil M. KumeK Cena Din 33'—, vezano Din 40"— IŠČE SE nova ali rablj3na lokomobila stabilna ali nestabilna, s 50—60 PS, za večje industrij, podjetje, najraje znamke Wolf ali Lanz. Cenj. ponudbe prosimo na1 Lesna industrija Oplotnicu, Slovenija. Mehko kokošje perje Din 15.— za kilogram belo gosje in račje perje Din 60.— za kilogram dokler je kaj zaloge pri "ЧИ! EXPORT. DRUŽBI MATHEIS, SUPPANZ in DRUG, Maribor, Cvetlična ulica št. 18. Prodaja v sredo in v soboto. Razglas. Prvi živinski in kramarski semenj v Begunjah se bo vršil 18. marca t. 1. Kupci in prodajalci sr vljudno vabijo. Županstvo Begunje pri Cerknici. imBMBHiisiiiiiHiiaiiii пшвмнншштатшт Priporoča se MAST znamke J. P. lastni izdelek Ivrdke Evald PopowiC, tiub»jana Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 iu 200 kg. PREK AJEMO MESO vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni. Važno za posestnike! Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naši drevesnici nudimo plen nite jablane, triletne, in plemenite češnje, dveletne, v več najboljših vrstah po našem izboru po ceni 8 do 12 Din, kakor je kvaliteta. — Ne za" udite prilike in si oskrbite že sedaj, ko ie najboljša priložnost za sajenje z najcenejšim, pa vendar strokovno najboljše odgoje-nim sadjem iz Drevesnice »VRT« Džamonja in drug družba z o. z. v Mariboru. АКааешљ fesinišhf, Priprave na oddaljene (Fernvorbereitung) ed začetka pa do diplomiranega inžinerja na k: k visoki tehniški in kolonijalni šoli v Belgiji Oddelki: gradba strojev, elektro-tehoika, kemija, metalurgija, industrija, gradba uutomo-bilH. kolonijalne znanosti, trg. znanosti Prospekte brezplačni: Depariement Technique Brd. Constitution. Liege. (Belgien). S prav majhnim izdatkom, s skupno ;ï—4% vrednosti blaga, morete že v si«ra?rtCBTi čfcisu z uporabo edino dobrega zanesljivega sredstva, rešiti svojo živino metlinvosti. Od ministrstva za narod, zdravje predpisane cene: mala kepsula ('a ovce) . . , D^n 3.50 velika kapsu'a (za govedo) . , Din 10.50 Dobivajo se v lekarnah. Jemljite samo one kapsule, na katerih je utisnjena beseda »DISTOL«, ker samo tak je pravi aDistol«, ki sigurno učinkuje, in to še celo pri govedi, ki je že zapisano poginu. — V lastnem interesu vporabljajte pre'dpisa-c doze in ne kupujte potvorb. »KAŠTEL« D. D., KARLOVAC. Zahvala. Povodom prcranc smrti našega dragega očeta, gospoda Alojzija шт se najiskrenejc zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na zadnji poti, enako vsem darovalcem vencev in cvetja, prav posebno pa šc prijateljem in sosedom ter g. Božiču, ki ço nam v teh težkih trenutkih lako požrtvovalno priskočili na pomoč. ŽALUJOČI OSTALI. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Karol Cet Izdaiatelj; dr. Ft. ILulovcb Urednik; Franc Tersedlav. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana