Tečaj TEL V Ljubljani, za mesec oktober 1879. liist lO.
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg: Čebelarji, učite se od Amerikauov! — Kratko poročilo o 24. občnem zboru avstrijskih in nemških čebelarjev v Pragi od 8. do 11. septembra. — Dopis.
Čebelarji, učite se od Amerikanov!
Vsa poročila o letošnjih čebelarskih pridelkih v Ameriki, piše Eichst. Bnz., so prav ugodna. Le sem ter tje je bila slaba letina, zato pa drugod toliko boljša. V Kaliforniji n. pr. se je med kar cedil, čebelarjem je bilo treba le zajemati. Nek čebelar Vilkin je prezimoval 175 panjev; po izrojenji je imel ravno 400 panjev. Nanosili so mu 45.000 funtov ali 450 centov medu. To znaša na vsak panj po 112/2 funtov. Lep pridelk, od kakoršnjega bi se nam komaj sanjalo!
Iz raznih pisem z Amerike je pa očitno, da čebelarstvo tam še naj boljše dobičke daje. Potrebno je pa, da ima čebelar res znanstveno in dejansko vednost v čebelarstvu in da zamore saj kake dva do tri tisoč goldinarjev v to obrniti. Res zamore čebelar s temeljito vednostjo tudi brez tolikega kapitala prodreti, vendar pa tako naglo ne more obo-gateti, kakor če zamore precej z velikim kapitalom začeti.
Smemo trditi, da poslednja leta se je čebelarstvo v Ameriki jako močno povzdignilo.
Kar je pa naj bolj hvale vredno, je, da se čebelarji veči in manjši resno prizadevajo za temeljito čebelarsko vednost, ker ved<5, da brez tega ni pravega napredka, ne dobička v čebelarstvu.
Zakaj je pri nas obojega tako malo? Zato, ker našim čebelarjem ni mar — saj sploh ne — niti za vednost, niti za napredek. Res da naša slovenska zemlja ni Kalifornija; pa naj bi tam tako čebelarili, da bi le panje in roje šteli, da bi le med čebelam jemali, sicer se pa celo leto malo za-nje zmenili, bi tudi tam lahko rekli, kakor pri nas pravijo: Muha ne da kruha. Druzega nimamo kaj več pridejati, kakor ponoviti naslov članka: Čebelarji slovenski, učite se od amerikanskih Čebelarjev!
Kratko poročilo o 24. občnem zboru avstrijskih in nemških čebelarjev v Pragi od 8.—II. septembra.
(Dalje.)
V bližnji dotiki z oddelkom za žive čebele so bili tudi prazni panji, tako mnogi in razni, kakor dežele, iz kterih so bili poslani. Med pritlikovci se je odlikoval velikan z levijevim žrelom, ki je bil kakor mali stolpič visok ter tehtal nekaj centov. Pač ga je vsak radovedno ogledoval, pa svojim deželanom ga menda ne bo nobedin priporočal — svoj namen je dosegel v Pragi. Enako mnogo, kakor panjev, je bilo tudi druzega čebelarskega orodja, bolj ali manj za rabo, ali radovednost. Pri popisovanji posameznega se pa dalje ne moremo zadrževati, da nam poročilo predolgo ne naraste. Poročevalec druzega ni kupil, kakor ka-dilni strojček g. Hilberta, s kterim se po gnjili zalegi okužene čebele in panji pokajajo s salicilno kislino, da se tako odvrne strup in nesreča.
Pridemo tedaj k čebelarskim pridelkom in izdelkom. Bilo je tu nakupičeno vse, kar se le zamore iz medu in voska izdelovati; bile so, če se ne motimo, tri velike sobe napolnjene. Tu je bil v steklenicah in posodah med od lipovega, goršičnega, sadnega, cvetličnega in ajdovega cveta, vsak za-se in posebej. Leceta in pekarij iz medu je bilo vse polno na dolgih mizah naloženo. Razuih sort medic, vina, piva in kisa iz medu, od 1 do 10 1. starih, je bilo steklenic cele skladance. Za neverjetne so bili tudi kožarčeki nastavljeni, da se je lahko sleherni sam prepričal o dobroti izdelka.
Vosek se v toliko raznih posodah mende še ni nikoli tako šopiril, kakor tü na razstavi v Pragi. Jih naštevati v resnici ni mogoče, treba je bilo le viditi. Omenimo le edino lepe podobe cesarja, cesarice in cesarje viča Rudolfa. Posebnega pridelka pa neinoremo zamolčati. ker pred tem je vsak postal in ga ogledoval. Bili so romčeki vrezani na ime RUDOLF in V. F. J. R. t. j. Vivat Franc Josef et Rudolf, ktere so čebelice vljudno napolnile z lepim voskom in medom. Koliko truda, preden je čebelar tako čudne romčeke Vrezal! Kolika vbogljivost čebelic, da so take prečudne satove hotle napolniti ter jih še cel6 z nobeno zalego niso ponesnažile ! Kaka oblast umnega šebelarja do čebel!
In v zadnjem razdelil je bilo razpostavljeno slovstvo o čebelarstvu. Ne bomo z naslovom naštevali niti knjig, niti časnikov. Le v kratkem rečemo: Bile so tu vse znane in neznane knjige in časopisi o čebelarstvu v nemškem, češkem, laškem, francoskem jeziku in v mnogo slavjanskih jezikih! Bila je soba napolnjena le tega blaga.
O kratkem rečeno: Razstava je bila res tako velikanska, znamenita za čebelarja in nečebelarja, da so jo tudi nemci hvalili, ki v tej reči niso zadnji. Vdeležilo se je razstave nekako 260 razstavljevalcev, večina je bila Cehov. Na poročevalca tega je razstava nekako čuden vtis delala. V kterem razdelu sem tudi bil, nisem mogel drugače, kakor da sem se mile domovine spominjal ter prilikoval delovanje čeških ii
slovenskih čebelarjev. In tu se mi je zdela Slovenija proti Češki kakor mala kajžica proti ponosni palači, kakor raztergan beraček proti imenitnem grajščaku. Pa ne zarad manjšega števila prebivalcev, ali manjšega kosa zemlje, ampak kakor rečeno, zarad delovanja. Kaka vnema tam, in kaka vnemarnost pri nas! In vendar so naši kraji desetkrat vgodniši (saj po večini) kakor češka dežela za čebelarstvo. Mala nalašč za slovesnost občnega zbora izdana knjižica o čebelarstvu na Češkem nam pripoveduje, da tam je 18 čebelarskih društev; tedaj bi moglo po Slovenskem čvetero ali saj troje društev dobro obstati, iu glej komaj eno živi, bolj prav, le životari ter bo menda še to skoraj zaspalo! Kdor si sam noče pomagati, kdo mu bo pomagal ?
n.
Poglejmo zdaj, kaj občni zbor dela. Tudi od tega moramo reči, kakor od razstave, da je delal češki marljivosti vso čast. Namest pripovedovati od nasprotnega sprejema in pozdravljanja, kar si je tako že povsod podobno, povemo rajše, da je bilo zastopanih po poslancih (54 društev. Zborovalcev z oglasnico je bilo 605, obiskovalcev in poslušalcev pa je bilo saj še enkrat toliko; nekteri listi celö poročajo, da so cenili množico na 1700 obiskovalcev.
C kr. ministerstvo kmetijstva je poslalo kot zastopnika dvornega svetovalca g. viteza Ham-a. V imenu deželne vlade je prišel c. kr. ua-mestnik Weber sam.
čuli smo govoriti skoraj da vse evropejske jezike. Kakor so bile čebele iz raznih dežel v razstavo poslane, tako in še bolj so bili zboro-valci iz raznih dežel ne le Evrope, skoraj bi smeli reči tudi svetfi, da bi občno zborovanje čebelarjev (res tako občnega m«nda še ni bilo) skorej smeli imenovati svetovno zborovanje. Spet nič ne rečemo od raznih narodov Avstrije in Nemčije, ti so bili že tako vsi zastopani, bili so pa tü tudi Rusi, Skandinavi, Francozi, Lahi iu Angleži.
(Dalje prili.)
Dopis.
V Lembahu meseca oktobra. Zaupam, da ste se čebelarskega shoda v zlati Pragi vdeležili ter tudi srečno nazaj vrnili. Zato pa tudi željno pričakujemo našo „Čebelo", da nam povčT kako se je reč pri zborovanji vršila. Ker pa vem, da prostor ne bo dopuščal, da bi vse sklepe in razprave na tanko popisovali, prosim, da nam v poročilu na-naznanite, kje in če bi se dobile vse obravnave na tanko po zapisniku. *)
Kar letošnjo letino glede čebelarstva tiče, jo moramo naj boljšim prištevati. Pri nas so se čebele še med letom dosti dobro počutile, obilno rojile ter o času ajdovega cveta toliko strdi nanašale, da smo mogli vsaki drugi ali tretji dan medmetalnico rabiti. Letos je bila
korist tega orodja očividna. Natresel sem iz 25 paujev čez tri cente lepe, čiste strdi, kakor naj lepšega olja. Po končani paši sem nekaj panjev razdejal ter še dva centa medü dobil in panji so za zimo prav dobro s brano preskerbljeni.
Letos si bodo naši čebelarji vendar malo opomogli, le prave poti nimamo, da bi blago po vrednosti spečali. Medarji so tü plačevali — se ve z vso sodrgo vkup — kilo po 18 kr. čista strd se je prodajala po 50—60 kr., le žalibog da je kupca premalo. Ako bi kdo želil kaj kupiti, blagovolite nam naznaniti. *)
^Navod za umno čebelarstvo" je dobro nastavljen ter bo ne le začetnikom, ampak tudi starejšim čebelarjem vstrezal. Se bode li dobiva! tudi pozneje v bukvarnab, ali ga dobivajo le udje? Ker je zarad velikosti panja med čebelarji še premnogo needinosti, upamo da nam „Navod" tudi o tem kaj gotovega prinese, ker se nam je obetalo, da bode v Pragi sklenjeno, kakošnja naj bo normalna velikost panja. Dobro bi pa bilo, ko bi nam o tem tudi v „Čebeli" kaj naznanili, da bi zamogli čez zimo, ker je malo več časa, kakor čez leto, panje po taki meri izdelovati Prosimo. **)
Za sklep še nekaj: Bog zna, če Goriški deželni zborovalci kaj sladko počivajo na svojih lavorovih vencih, ali jim kes spanje kali? Po mojih mislih so gospodje s svojim čudnim sklepom ljubi čebelici moč in lastnost prisodili, ktere od Stvarnika ni prejela; čebelarstvu pa zna sklep mnogo škodovati ali celö razvoj popolno vničiti. Letos bomo imeli dobro kapljico, ker grozdje je popolno dozorelo. Ker ga pa ni preobilno, nam sršeni in ose veliko škodo delajo. Zarad Vašega poročila v „Čebeli" suio čebelarji letos nalašč uaše čebele ojstro opazovali. Okoli čebelnjaka imam, kakor Vam je znano, brajdo prav žlahtnih tert: rudeči „Gutedel" in dr. Res so mi sršeni in ose skoraj polovico grozdja vni-čili. Vse moje opazovanje je bilo zastonj, da bi bil čebele tatice zasačil. Ne rečem, da nisem nikoli nobene na grojzdu vidil: pač, pa le malokdaj in nikoli drugače kakor, če se je iz jagode sladčica že cedila, bodisi da je bila raujena ali po mrčesn poškodovana. Tudi druge vinogradnike sem o tej zadevi pridno izpraševal ter jim tudi uaročal, naj nalašč opazujejo, pa izvedel nisem ničesar, da bi Vam vedel poročati. Upajmo toraj, da bodo gospodje svojo prenagljeno sodbo spoznali ter da se čebelarstvu v tem oziru ne bodo ovire stavile.
*) Prav radi. Ker vemo, da je strd pri Vas zanesljiva, jo tudi lahko vsim in za vse potrebe priporočamo. Vredn.
**) Naznanilo bote v poročilu sicer našli, ali žalibog, da ni nič določenega. Natančneje glejte na svojem kraju. Kakor se reč suče, bi znali naš društveni panj kar obdržati. Mogoče, da bode za kake milimetre spremenjen, pa prav veliko ne; čebelam bo pa ravno tako ustrezal. Se vž, zarad kupčije in ložjega občevanja bi bila edinost jako zaželjena. Vredn.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si