-taborniška revija XLVI ICOL 1Q95ÍT NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAJ? KDO? 6. oktober Zlata Puščica (Ljubljana) damijan.gasparicžkiss.uni-lj.si Damijan Gašparič (RTT) v Taborniškem vestniku 9/01 19. - 21. oktober Jesenski posveti starešin, načelnikov OO ZTS in pisarna ZTS rodov, družin in klubov ZTSžrutka.net 20. - 21. oktober JOTA in JOTI (po celem svetu) www.scout.org ZTSžrutka.net 20. oktober Ivkov memorial (Ljubljana) stajdižemail.si Miha Stajdohar v tem Taborniškem vestniku 20. - 21. oktober Močne ukane (Medvode) peter.slapsakžguest.arnes.si Peter Slapšak (RDR) v tem Taborniškem vestniku 29. oktober do Jesenske počitnice 4. november 15. - 18. november Evropska skavtska podregijska Pisarna ZTS delavnica v Bohinju ZTSžrutka.net 1. december 4. seja starešinstva Pisarna ZTS ZTSžrutka.net 7. - 8. december ZNOT (Domžale) Janez Anžin (RST) janez.anzinžmercator.si 22. - 23. december Lučka miru iz Betlehema Odbor za pripravo akcije v Sloveniji ZTSžrutka net OPOZORILO! 15. december je rok prijav za udeležbo na 12. zletu Zveze tabornikov Slovenije v Tolminu naslednje leto. Prijavnice dobite v pisarni ZTS in na spletni strani zlet.rutka.net. Saj ni res UVODNIK Predstavljajte si 40 tisoč glavo množico, kako se deset dni vsako jutro zbuja na eni od širnih planjav. Predstavljajte si dogodek, na katerem se taborniki - skavti iz vsega sveta srečujejo, veselijo in igrajo skupaj. In kako čudovito bi bilo, če bi se to dogajalo prav pri nas. Ideja je skoraj utopična, toda možnosti so. Čez 10 let bi Slovenija lahko - v članku s pomenljivim naslovom Saj ni res, pa je si preberite več - gostila največji svetovni skavtski dogodek. Vendar je trenutno pomembnejši 12. zlet ZTS v Tolminu. Na dveh straneh lahko potešite radovednost in prebere- te, kaj vse in kako se bo dogajalo na drugem vseslovenskem zletu po osamosvojitvi. Taborniški oktober je ponavadi v znamenju kostanjev. Po napornem nabiranju se pečeni ali pa kuhani še kako priležejo. Pošljite fotografije in zapise z vaših kostanjevih piknikov in zgodnjih zimovanj (nekateri jim pravijo kar je-senovanja) prilogama Medo (MČ) in Gozdovnik (GG), pa tudi Taboru. Matija Tonejc 2 revija Tabor VSEBINA Napovednik Uvodnik AKTUALNO Zlet v Tolminu 4 Bičikleta žur 6 TOTeM 8 Vodniški tečaj MZT 10 Taborjenje RAJ 12 TVU 14 Čiščenje Bohinja 15 Fundacija - danes, jutri 16 IZ PRVE ROKE Saj ni res 20 Delavnica o poslanstvu 22 EU 26 STROKOVNO Glasila 28 Potuha 30 Igre 32 Knjiga 33 Astronomija 34 Orientacija 36 Narava 38 Kosobrin 39 Mednarodne strani 40 RAZVEDRILO Popotovanja 42 Trenutki 44 Ježev kotiček 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 "Me 12. zlet zts TOTeM, stran 8 Kdor je želel na prav poseben način preživeti razgiban in družaben konec počitniških dni, ni manjkal v Ilirski Bistrici na četrtem Taborniškem odbojkarskem tekmovanju na mivki. Zlet v Tolminu, stran 4 Sredi skalnatih gora, je dolina pravljična, na sredi reka skodrana se igra... Fundacija - danes, jutri, stran 16 Ideja o Skavtski fundaciji se je rodila pred sedmimi leti, leto pozneje je ZTS na tretji seji starešinstva 2. decembra 1995 sprejela odločitev o ustanovitvi Skavtske fundacije, ustanove ZTS. Glavni urednik: Igor Bizjak Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. Rokopisov in fotografij ne vračami . Odgovorni urednik: Matija Tonejc TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Katarina Drenik, [pela Novak šolstvo in šport Republike Slovenije. NASLOV UREDNIŠTVA: leto. Na podlagi zakona o davku na dod< ano vrednost (Ur. list RS Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/300- št. 89/98) sodi časopis med proizv ode, za katere se Uredništvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak, 08-20, fax 01/43-61-477 , E-mail: zts@rutka.net; obračunava davek na dodano vred nost po stopnji 8%. Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, WWW: http://www.zts.orp. Grafična priprava in tisk: Tridesigr d.o.o., Ljubljana Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in Barbara Železnik-Bizjak. Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naročnina je 3800 SIT, za tujino pa 100 DEM. Tekoči račun: 50101-678-47184. Poštnina plačana pri pošti 1102 Lji Naslovnica: Tine bljana oktober @ NA VALOVIH DOMIŠLJIJE "Nismo bili zadovoljni samo z dejstvom, da smo na jamboieeju z ostalimi udeleženci od drugod," je davnega leta 1929 zapisal Robert Baden Powell, oče skavtskega gibanja. "Izkoristiti moramo vsako minuto dragocenega časa ko smo skupaj, da se družimo. Iz poznanstev se rojevajo prijateljstva, ta pa nam razširijo obzorja in hkrati nalagajo odgovornost, da v svoje okolje prenesemo idejo o miru in duhovnih vrednotah." Iz globine pribu~i, kakor biser zablesti, preko skal in ~eri se vali in hiti... V deželi žive vode Tolmin s svojo okolico ponuja obilo zanimivosti; bogato zakladnico zgodovine (arheološke izkopanine, kmečke punte, pomnike Soške fronte), kulturno dediščino (sledove različnih arhitektur- nih obdobij), seveda pa ne smemo mimo razgibane narave (dolina reke Soče, mokrišča in živali, ki prebivajo v njih, sredogorje in pogorja Julijskih Alp) in njenih znamenitosti (korita Tolminke in drugih pritokov, številni slapovi,). Tolminska je res dežela žive vode. Na obisk za nekaj dni v to dolino so pri{li k tej reki taborniki, vse vrvi ... Programski sklopi RAZVOJNA VAS • epicenter mladih • svet okoli nas (druge svetovne organizacije za mlade, mladinske organizacije) • naša organizacija (ZTS, Evropska skavtska regija in svetovna organizacija skavtskega gibanja, stoletnica skavtstva) • taborništvo v družbi (ekonomsko, gospodarsko in socialno spoznava- E 1376 reviia Tabor AKTUALNO Namen zleta Udeleženci nje okolja, mladi in njihove priložnosti, znanja za poklic, prostovoljno delo v družbi) • znanost in tehnika (spremljanje napredka na področju znanosti in tehnike, kakovosti življenja) RAZISKOVANJE (izleti z naravno, zgodovinsko in kulturno tematiko in različnimi načini potovanja; peš, kolo, avtobus) REKREACIJA (športno-rekreativne dejavnosti) KREATIVNI CENTER (ročne spretnosti, ustvarjalne delavnice) TABORNIŠKE SPRETNOSTI (pionirs-tvo, zdravilne rastline, orientacija, mnogoboj, bivakiranje, proga preživetja) PROSTI ČAS (različne aktivnosti na "placu", zletni radio, duhovni center) V skladu s sprejeto resolucijo na svetovni skavtski konferenci v Durbanu, izvajati poslanstvo Svetovne organizacije skavtskega gibanja v naši organizaciji in Izjavo o vzgoji v ZTS sprejeto na Skupščini ZTS v Ljubljani. Pripraviti vrsto vzgojno-izobraže-valnih aktivnosti, ki bodo udeležencem omogočale napredek na vseh področjih osebne rasti. Promovirati ZTS v družbi kot vzgojno mladinsko organizacijo vpeto v lokalno, državno in mednarodno okolje. Spoznati naravno, socialno in kulturno raznolikost slovenske države. Omogočiti mladim druženje, izmenjavo idej in izkušenj z vrstniki iz Slovenije in tujine. Ta prelepa zgodbica, se nikoli ne konča... Je del življenja tvojega, mojega. Zlet je namenjen popotnikom in popotnicam in se ga lahko udeležijo člani ZTS in drugih skavtskih organizacij, članic WOSM-a in WAGGGS-a, ki bodo v letu 2002 stari od 15 do 19 let. Zleta se lahko udeležijo tudi tisti, ki bodo v letu 2002 končali osmi razred osnovne šole. Vod sestavlja 9 udeležencev in vodnik. Vsak rod lahko prijavi neomejeno število udeležencev. Organizator bo prijavljene razdelil po taborih, tako da bodo tabori sestavljeni iz različnih rodov in območij. Za organizacijo programskih aktivnosti in tehnično izvedbo zleta bodo poskrbele posameznice in posamezniki, člani prostovoljnega osebja, ki bodo prevzeli posamezne naloge in tako prispevali h kvalitetni izvedbi zleta. Klen pozdrav prihodnosti iz te doline za ljudi, kakor ptica poleti in leti in leti... Halo, pridi se ti! 12. ZLET ZTS - TOLMIN, 2. - 11. avgust 2002 Ogenj misli prasketa, kot zastava, ki vihra domišljija skodrana plapola, se igra ... oktober 5 Devetič zapored smo taborniki rodu Jadranskih stražarjev 11. in 12. maja organizirali že tradicionalni Bičikleta žur. Ker se je tekmovanje že pošteno "prijelo", se je v petek zvečer , ko je bilo ob tabornem ognju žrebanje štartnih številk, na vpisnem listu nabralo 33 ekip - okroglih sto udeležencev. Vremenoslovci so obljubljali prelep konec tedna, tako da smo vsi že nestrpno čakali na start prve ekipe. Ker bistvo tekmovanja ni v norenju s kolesi, ampak inteligentnem in družabnem rekreiranju, so se ekipe na kontrolnih točkah spopadle z množico zanimivih nalog. Na ničelni kontrolni točki so se tekmovalci pomerili v novi olimpijski disciplini, nošenju bobičev čez žive in mrtve ovire. Sledila je spietnostna vožnja s kolesi in lov na zlato ribico, ki pa ni in ni hotela izpolniti skritih želja in je zato zvečer končala na roštilju. Na KT 3 je bilo hitrostno "flikanje" zračnic. Verjeli ali ne, ampak najboljšim je uspelo zračnico "zaflikati" in "napumpati" v neverjetnih 26 sekundah. Na hitrostni etapi se je izkazalo, da v znanem letoviškem hotelu nad Idrijo zagotovo pogrešajo nekaj gostov, saj so nekateri dobesedno odleteli po spustu s Svetega Jakoba in ni malo manjkalo, da nekateri ne bi po hitri poti šli tudi nazaj "gor" k Svetemu Jakobu. Na kontrolni točki, kjer je bilo potrebno pokazati znanje prve pomoči, so se udeleženci srečali z zelo zanimivimi poškodbami. Potrebno je bilo nazorno prikazati, kako je do poškodbe prišlo in kako bi nudili prvo pomoč. Srečo so ekipe iskale v metanju podkev in rezultati še niso natančno znani, ker še ne vemo, kdo je dobitnik sedmice na Lotu. Daleč največ intelek- 6 reviia Tabor AKTUALNO tualnega napora je zahteval ŽOM test (test iz življenja ob morju), kjer so ekipe na primer morale ugotoviti, če je Rt dobre nade res tisti, po katerem poteka meja med Slovenijo in Italijo in ali je bilo ime starorimske naselbine res Ri-baretium. Pravilno je bilo tudi spoznanje, da morska bolezen zagotovo ne povzroča "platfusa". Po poti so ekipe morale napisati še pesmico in najbolj umetniško nadarjene so jih napisale kar v cirilici, ena lepših pa pravi takole: Ko po primorskih gričkih smo se vozili in kontrolne točke smo lovili, smo ugotovili: Da po svetu ne bomo prej hodili, dokler vseh lepot doma ne bomo prej odkrili! Bolj ali manj potolčene so ekipe prej ali slej prišle na cilj, nagrada za vse preživele pa je bila topla jota s klobaso. Končno je napočil tudi trenutek resnice in na tehtnico smo morali dati vse dosežene točke ter razglasiti zmagovalno ekipo, ki se je domov odpeljala z novim kolesom. To je bila ekipa Pr'farskih dečkov iz Spodnje Idrije, drugi so bili Močvirniki (iz Ljubljane seveda), na tretjem mestu pa je pristala ekipa No name iz Murske Sobote. Po stari navadi je sledil dober taborniški žur, s sardelami in pidoči v buzari, ki so bili še boljši, ker so bili zastonj. Ker se je ob teh romantičnih trenutkih (ob polnih želodcih, ognju in pod tisoč zvezdicami) večina tekmovalcev zaklela, da se drugo leto zagotovo spet vidimo, obljubljamo, da bo naslednji jubilejni 10. Bičikleta žur res nekaj posebnega. Najboljši 1 PR'FARSKI DEČKI 2042 2 MOČVIRNIKI 2003 3 NO NAME 1989 4 MSTNI 1979 5 JBR 1975 Radi bi se zahvalili vsem tekmovalcem za prinesene dobro voljo In vsem sponzorjem, brez katerih Bičikleta žur ne bi bil taksen, kot je bil. Tekmovanje so omogočili: B-point, Občina Izola, Trixin, Actual IT, Telekom PE Koper, Fast food VENI, Intereuropa, Pekarna Bertoki, Agraria Koper, ROK Bar, Anthron, Droga, Slaščičarna kavarna ZVON, Skavt, Tekom, Fun sports, Zdravilišče Krka Strunjan, gostišče Jasna, Moby Dick bar, Aladino bar, Delamaris, KOP, Kurivo promet Izola, Ekstim, Sintesi Pen. oktober 7 Izenačene ekipe in dobra odbojka Kdor je želel na prav poseben način preživeti razgiban in družaben konec počitniških dni, ni manjkal v Ilirski Bistrici na četrtem Taborniškem odbojkarskem tekmovanju na mivki. Za pravo dozo dobre odbojke je poskrbelo 20 taborniških ekip iz kar 17 rodov po Sloveniji. Organizatorji, tabornice in taborniki Rodu snežniških ruševcev, na žalost niso imeli vpliva na vreme, ki je dogajanje preselilo v športno dvorano, so pa organizacijsko tekmovanje kot tudi vsa pretekla leta pripravili na najvišji ravni. To dokazuje tudi dejstvo, da TOTeM obišče vsako leto več ekip in da so morali zaradi turnirskega sistema celo omejiti število. Največ je seveda Primorcev, ki jim je tudi sicer odbojka na mivki zelo domača, poleg njih pa je vedno več ekip iz okolice Ljubljane; svoje predstavnike so imeli tudi Gorenjci (Pokljuški rod Gorje), Dolenjci (Rod sivega dima Krško) in Štajerci (Rod Franca Lešnika iz Miklavža). Da je bilo dogajanje zanimivo so Bistričani poskrbeli že kar na začetku z družabnimi igrami, rahlo presenečeni udeleženci pa so na koncu le ugotovili, da se zabavi splača pridružiti (Guanta-namera). Potem se je začelo zares. Nekaj sprememb pri pravilih igranja je sicer ekipam povzročalo preglavi- 8 reviia Tabor AKTUALNO ce, vendar je bila igra odlična, razlike med ekipami pa tako majhne, da je odločala trenutna zbranost in močnejša želja po zmagi. Nasprotnike z obeh strani mreže je odlikovala timska igra, predvsem pa taborniški "fair play", saj so se vse tekme odigrale brez sodnika. Tudi letos je večino tekem komentiral legendarni Boško, član še bolj legendarnega pevskega zbora iz Zreč, ki je prepeval na proslavi ob 50-letnici ZTS, pridružila pa se mu je še domačinka Vida, ki je s svojim žametnim glasom marsikatero ekipo spravila do ekstaze. V kvalifikacijah je vsaka ekipa igrala štiri tekme, zmagovalci skupin pa so se prebili v polfinale in najboljši v finale. Na koncu je 1. mesto osvojila ekipa Peter dream team, 2. mesto so zasedli člani ekipe Unija, na tretjem in četrtem mestu pa so pristali člani Rodu jadranskih stražarjev iz Izole (RJS 1 in RJS 2). Podrobne rezultate kvalifikacij si lahko preberete v Taborniškem vestniku. Več fotografij si lahko ogledate na totem.rutka.net, na forumu pa lahko izrazite pripombe in pohvale o letošnjem TOTeMu in predstavite pobude za še bolj zanimivo tekmovanje v letu 2002 (na primer čim več mešanih ekip s člani iz različnih rodov, kakšna mednarodna ekipa ali tekmovanje za najprijaznejšo ekipo). Do sedaj je prehodni pokal vsako leto zamenjal lastnika, kar kaze na veliko izenačenost ekip. Prehodni pokal so osvojili: Leta 1998 Rod snežniških ruševcev Leta 1999 Rod jadranskih stražarjev Leta 2000 ekipa Unija Leta 2001 ekipa Peter drim tim so podprli tudi številni sponzorji: 00net. d.o.o., Novi svet d.o.o., Medex Int. d.d. Irbis d.o.o., Mobitel d.d., Suma d.o.o., Matko Vincenc s.p., s.p., Vezenje Grovez s.p., za pomot pri oroanizaciji pa se organizator zvezi Il oktober 9 Inštruktaža je mimo. Imam točno 4 ure. Moram razpakirati, oprati in posušiti perilo. Vse to je razbijalo v moji glavi. Šele ko sem sedla v avto in je Majcen speljal, mi je malce odleglo. Ampak brez zapletov ne gre in tako sva čez približno pol ure zares zapustila Ljubljano. Ko sva prišla na Šmartno na Pohorju je bila že noč. Takoj so naju poslali na bivak, kjer sva se končno srečala s tečajniki. Polno novih obrazov in le malokateri se mi je zdel znan. Prižgali smo ogenj in pričelo se je ... Dinko nas je popeljal v njegov svet, kjer je zadišalo po morju in tečajniki so izvedeli vse o naši vasi in njenih prebivalcih (v vasi namreč živijo solinarji, ribiči in ovčarji, ki skrbijo za visok vaški proračun). Nato so nam turisti - tečajniki -predstavili njihova mesta in vasi - rodove. Ko smo se dodobra seznanili in so tečajniki zlezli v svoje bivake, je vodstvo (v tem primeru mi, žal) zlezlo v meter širok, pol metera visok in kar precej dolg bivak. Takoj smo občutili, kako se počutijo sardinice v konzervi. Tako se je zame začel prvi dan. Nato so dnevi minevali kot sekunde. Program je bil pester, vsi so uživali in nikoli nismo imeli dovolj časa. In če vprašate, kaj je bilo najboljše, vam sploh ni moč odgovoriti. Nekateri bi rekli, da potep, saj je končno prišla na vrsto orientacija, pa tudi nas (vodnikov) so se znebili za nekaj časa. Drugi spet bodo pohvalili večerne delavnice: masažo, nočni tek, izdelovanje štampiljk, oblikovanje iz mavca, mafijo ... Tretji bi se odločili za škampijado. Vse nas je navdušil naš prijatelj Heiko z njegovo delavnico. Vsi pa bi najbrž pohvalili tudi zanimive večere. Ni nam manjkalo ne impro lige, pesmi, gozdnih modrosti, nočnih iger, ki so jih pripravili tečajniki sami, krsta in porok. Najzanimivejši pa je bil seveda zadnji večer s ceremonialom. Koga pa ne bi ganila pot posuta z lučkami, ki te vodijo v krog, ki ga skleneš s svojimi prijatelji? Takrat se je navlažilo marsikatero oko in vsi smo se počasi začeli zavedati, da se bliža konec. Le kdaj se bomo spet srečali? Naslednje jutro smo ovrednotili delo in se poslovili, pospravili šotore in že je avtobus odpeljal proti dolini. Izginilo je morje, odplula je ladja in vsi smo se vrnili v realni svet. Hvala vsem, ki ste mi omogočili to potovanje, se vidimo prihodnjič. Dinko ribič in naš šele - sprejemni odbor revija Tabor AKTUALNO Lavbout - naše edino prevozno sredstvo Vodniški, kaj je že to? Kakor da se ne spomnim najlepših 12 dni mojega življenja!!! Če pa vi ne veste ali pa se ne spomnite naj vas spomnim: 12 dni taborniškega žura , nadvse zanimivih predavanj (pa se ne hecam), najboljših vodnikov kar jih poznam, malček zoprnih letnih načrtov in testov, škampijade (po vaše olimpiade), prekratkega a vseno najbolj zabavnega bivaka in potepa, Dinkota Ribiča, noseče starešine, spominov, kako je imeti VOLKA (Kronglca) za taborovodjo, stiskanja v šotorih, Nežinih delavnic (namig: MASAŽA), jutranje telovadbe, skritih prijateljev; straniščne poezije, tabor-trofi (namig: BLATO), porok, sestritev, Trise (psa) ... Lahko bi naštevala, pa nimam časa! Rada bi samo rekla: "VODNIŠKI TEČAJ JE ZAKON. Vodstvo vodniškega tečaja še bolj, vse je ffffffuuuuuuullllll dobr." Pohvale vsem! Mina Stojilov RaR Vodniški je bil boljši od mojih pričakovanj. Bil je bolj sproščen, povečini ni bilo pritiska s strani vodnikov in strogega nadzorstva kot sem ga pričakoval. To je bilo seveda zelo dobro. Tema mi je bila zelo všeč, prav tako povezanost le-te s prehrano, igrami in animacijami. Morda bi lahko bilo vsega tega še malo več. Test je bil ravno prav težak (po sodniškem testu sklepajoč sem pričakoval, da bo podoben in sem vesel, da ni bil tako lahek), morda bi mu namenili nekaj več časa. Pri kraju nastanitve me je motilo to, da smo bili praktično v vasi. Vse ostalo, kar sem izpustil, je bilo super in oh in sploh tako da ne bi preveč pleteničil. Grega Traven, RaR Konec. Ja, prav ta beseda je zadnji dan vsem odzvanjala v glavah. Nihče si ni upal na glas priznati, da se ura slovesa bliža in bliža... Ko smo pospravili bajtico in šotore, jih natovorili na tovornjak, smo se že začeli ozirati drug po drugem. S težkim srcem smo nesli nahrbtnike do avtobusa in vsak korak je postal težji in vsak naslednji še težji. Edina misel, ki nam je prišla na pamet D to je to, konec. Še zadnji objem z vodom, še zadnje besede vodnikov, še zadnji pogled. Odhod na avtobus. Ko je avtobus speljal, so se nekaterim utrnile solze. Kakšne solze? Po moje solze sreče, ker nam je v tako kratkem času uspelo narediti to, kar si ne bi nihče upal priznati na začetku, ustvariti skupino, ki se razume, ki se ima rada, skupino, ki ima srce in dušo. Ja, to je skupina z vodniškega tečaja "Šmartno na Pohorju 2001", kateri pripadam jaz in nedvomno tudi ti. Lea, RMT oKtooer m Taborniki iz Rodu aragonitnih ježkov (RAJ) iz Cerknega smo si letos za svoje letno taborjenje v mesecu juliju izbrali taborni prostor ob Kolpi - natančneje v Dolu pri Starem trgu. Kljub temu, da imamo slabe izkušnje s taborjenja ob Kolpi iz leta 1997, ko je neprestano deževalo in smo imeli zaradi blata desetdnevno progo preživetja, sploh pa, če si hotel uspešno priti do umivalnice in naših kemičnih WC-jev. Vendar so to spomini, ob katerih se danes le še nasmejimo in tako smo se letos vseeno odločili, da naših deset dni pieživimo ponovno tam blizu. Pozneje se je izkazalo, da je bila to povsem dobra odločitev. Kajti že ob prihodu v postavljen tabor, po zaslugi naše pridne predhodni- ce, smo občutili povsem drugo plat -pripekajoče sonce, ki je le še spodbudilo, da smo brž po namestitvi po šotorih smuknili v kopalke in poskakali v Kolpo. V tistih dneh je kar vabila v svoj objem s svojo, za nas neobičajno, zavidljivo temperaturo preko 20 stopinj. Sicer se je malce ohladila po edinem dežev- nem dnevu, a najbolj vztrajnih tudi to ni zmotilo. Vreme nam je bilo naklonjeno in tako smo imeli vse pogoje, da smo uspeli izpeljati vsakodnevne aktivnosti in ob večerih kuriti ogenj ter stra-žiti pod zvezdnatim nebom, gledati utrinke in si izmišljevati želje. revlla Tabor AKTUALNO Taboreči so imeli tako dve orientacijski preizkušnji in na eni izmed njih so si s celotne poti zapomnili le eno -prav zgroženo so pozneje ob vrnitvi povedali, da jih je pot vodila mimo table -območje medveda. Ker pa to še ni vse, smo se podali tudi na hajk, ki je bil letos v nekoliko okrnjeni obliki zaradi časovne stiske. Še tako kratek hajk,je postal še krajši, ko so nam domačinke prišle povedat, potem ko smo že postavili bivak, v njega že vse namestili in že pojedli skuhano in spečeno, da v neposredno bližino vsako jutro zahaja medvedka z dvema mladičema in sledila je vrnitev v tabor. Drugače pa nas je na taborjenju obiskalo nekaj staršev in tudi vokalna skupina Lira, ki je pripravila v času njihovega obiska več zanimivih glasbenih delavnic. Taborovodja je s pomočjo še nekaterih tabornikov sproščal svojo energijo pri izdelavi kanuja, ki je uspešno prestal krst pod imenom Bubisima. Eni so se večino časa zadrževali pri lokostrelstvu, drugi pri delavnicah za ročne spretnosti, tretji ... Še bi lahko opisovala naše taborniško dogajanje ob Kolpi. Če drugega ne, smo vsako leto priča nadležnemu zgodnjemu vstajanju. To velja še posebej za tiste, ki že pri desetih letih kažejo prve znake bolezenske nespečnosti. Temu je sledilo, sodeč po pripombah mlajših GG-jev, še bolj nadležno razgibavanje. Zatem zbor, zajtrk in razne druge aktivnosti, kosilo in počitek, ki si ga vedno razlaga vsak po svoje. Popoldneve smo preživljali ob ali kar v vodi. Tudi malicali smo na naši obali. Zvečer pa večerja, spust zastave in večeri ob tabornem ognju. Poletno taborjenje smo uspešno izpeljali in s tem zaključili taborniško leto. Sedaj je pred nami novo, polno pričakovanj in upamo, da le še boljše. OKtODer 13 Er f F f iorniško znanje zanimivo tudi za druge Teden vseživljenjskega učenja 2001 Uvod v teden bo že Čistilna akcija Šmarne gore, ki jo 13. oktobra organizira Rašiški rod Ljubljana, taborniki pa bodo pri obiskovalcih Šmarne gore z lastnim zgledom skušali razvijati odnos do narave. Rod veselega vetra Murska Sobota bo 16. oktobra organiziral okroglo mizo na temo Predstavitev neformalne vzgoj-no-izobraževalne vloge taborništva pedagoškim delavcem in drugim, na drugem koncu Slovenije, v Postojni pa bodo taborniki Rodu kraških viharni-kov dva dni pozneje skupaj z Ljudsko univerzo Postojna v Pivki pedagoškim delavcem in osnovnošolski mladini predstavili taborniško dejavnost. Naslednji dan bo zopet zanimiv za krajane Murske Sobote, saj bodo taborniki predstavili taborniški program in vlogo vodnika. Soboto 20. oktobra bodo zaznamovale številne dejavnosti: od informativnega dneva v Il. Bistrici, ustvarjalnih delavnic v Miklavžu, Vseajdovskega in Cerkljanskega teka v Ajdovščini in Cerknem, ki ju bodo spremljale delavnice učenja orientacije v naravi. Taborniki Rodu dveh rek iz Medvod bodo učenju osnov orientacije dodali še humanitarno akcijo "Brez šolskih potrebščin se ne morem učiti" - zbiranja učnih pripomočkov (zvezkov, pisal, ravnil, šolskih torb), ki jih bodo podarili otrokom družin v socialni stiski, v Selnici ob Dravi pa bo možno spoznati radioamatersko dejavnost in se pogovarjati s skavti po svetu. V začetku novembra bo Mestna zveza tabornikov Ljubljana za prebivalce mesta in naključne obiskovalce organi- zirala foto orientacijo, preko katere bodo udeleženci spoznavali mestno jedro s pomočjo fotografij ter krepili občutek za orientacijo in opazovanje. Zveza tabornikov Slovenije bo v novembru organizator Evropske podregij-ske skavtske delavnice, na kateri bodo sodelovali predstavniki skavtskih organizacij iz 11 evropskih držav s področja programa za mlade in vzgoje in izobraževanja odraslih. V času delavnice bo potekala tudi slovesna podelitev in-štruktorskih nazivov odraslim vodjem v ZTS. Poleg aktivnosti bo v okviru projekta informacije moč dobiti tudi preko odprtega telefona (01/300 08 24) v pisarni ZTS vsak delovni dan od 12. do 14. ure in na Internetu tvu2001.rutka.net. Podrobni podatki so na voljo na spletni strani tvu2001.rutka.net. revija Tabor AKTUALNO lo Bohinjskega jezera Taborniki smo zelo povezani z naravo, saj pri izvajanju programa večino časa preživimo v njej. Zato je tudi naša skrb za čisto in neokrnjeno naravo toliko večja, poleg tega pa s svojim delovanjem skušamo na takšno ravnanje opozoriti tudi druge. V času, ko je v Gozdni šoli v Bohinju potekala šola za inštruktorje - vodje taborniških rodov, se je vodstvo šole v dogovoru z lokalno skupnostjo odločilo, da bodo udeleženci šole izvedli čistilno akcijo in tako opozorili na problem onesnaževanja narave. Tako se je na prazničen avgustovski dan, ko je bilo v Bohinju veliko turistov željnih oddiha in naravnih lepot, 75 tabornikov z vrečami za smeti podalo v lov za raznovrstnimi odpadki, ki jih neosveščeni turisti puščajo na obalah Bohinjskega jezera. Počistili smo celotno južno obalo, pri tem pa kljub košem za odpadke zbrali skoraj 1000 litrov večinoma plastične embalaže in pločevink, manjkali pa niso tudi večji kosi (gume, celo smuči), ki jih je verjetno odvrgel tudi kakšen "domači turist". Akcijo so domači in tuji turisti sprejeli z veliko mero odobravanja in upamo lahko, da bo to vplivalo tudi na njihovo ravnanje. NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK: ______________ ROD: ______________________ ULICA: _____________________ POSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ:_________ NAROČNIKOM PRIZNAMO "20%" pOpIISTAr POŠLJITE NA ZTS - REVNA TABOR, PARMOVA 33, 1000 LJUBLJANA irniiiJi i5 Danes, jutri ••• Pogovor z Borisom Mrakom, predsednikom uprave Skavtske fundacije skavtska fundacija ustanova Zveze tabornikov Slovenije Ideja o Skavtski fundaciji se je rodila pred sedmimi leti, leto pozneje je ZTS na tretji seji starešinstva 2. decembra 1995 sprejela odločitev o ustanovitvi Skavtske fundacije, ustanove ZTS in šele naslednje leto, 7. maja 1996, je bil na seji starešinstva v Ljutomeru sprejet Akt o ustanovitvi Skavtske fundacije, ustanove ZTS, ki je služil kot osnova za registracijo fundacije. Snovalci fundacije so idejo pobrali pri WOSM-u, ustanoviti pa so jo želeli zaradi bolj neodvisnega financiranja ZTS. Zaradi različnih objektivnih razlogov je bilo na formalno pravno ureditev treba počakati vse do leta 1997, ko je v okviru takrat že sprejetega zakona o ustanovah Skavtska fundacija končno prejela soglasje Ministrstva za šolstvo in šport k Aktu o ustanovitvi (5. septembra 1997). Uprava se je sestala decembra istega leta in sprejela statut Skavtske fundacije. Danes upravo fundacije sestavljajo: predsednik Boris Mrak ter člani Lenka Puh, Marko Voljč, Josip Skoberne in Zoran Thaler, nadzorni odbor pa Miha Ješe, dr. Janko Strel in dr. Franjo Stiblar. revlla Tabor AKTUALNO Poslanstvo Skavtske fundacije je zbiranje materialnih sredstev in upravljanje z njimi, ki bodo dolgoročno in na nacionalni ravni zagotavljala rast ta-borništva - skavtstva v Sloveniji. Osnovni namen delovanja fundacije je dolgoročno zbiranje in plemenitenje sredstev, ki bi jih ZTS porabila za sofinanciranje izobraževanja kadrov in založniške dejavnosti ter nakup in ureditev 8 do 10 tabornih prostorov, razporejenih po vsej Sloveniji. V aktu o ustanovitvi ustanove so, kot varovalo pred zlorabljanjem sredstev fundacije, zapisali, da fundacija ne more zmanjševati svojega premoženja, ki ga pridobi na osnovi donacij. Kar pomeni, da mora skrbeti za realno ohranjanje sredstev in sicer tako ustanovnega premoženja kot tudi pozneje pridobljenih sredstev. Podarjenega denarja ne morejo enostavno razdeliti za delo organizacije. Lahko pa denarna sredstva spremenijo v materialna, tako da se premoženje fundacije ne spremeni, se ne zmanjša. S pridobljenim denarjem lahko neposredno kupujejo taborne prostore, založniško in izobraževalno dejavnost pa lahko financirajo le iz ustvarjenega dobička oziroma obresti. Sredstva, ki bi Zvezi nekaj pomenila, je relativno težko zbrati. Boris Mrak kot razlog omenja premajhno razpoznavnost organizacije v okolju, v katerem deluje in pomanjkanje primernih pristopov k trženju naše organizacije. Glede denarja, nadaljuje, je na eni strani država, ki lahko zagotavlja določena sredstva, na drugi pa - kar je v fundaciji najpomembnejše, ali pa sploh edino -so sredstva, ki jih prispevajo posamezniki in podjetja, ki verjamejo in zaupajo organizaciji in njenemu poslanstvu. Kaj je torej ključnega pomena? Je to naša podoba, imidž v družbi in bi morali najprej poskrbeti za medijsko pozornost ZTS, posledično pa bi Fundacija dobila več sredstev, ker bi bilo naše delovanje bolj prepoznavno? To bi lahko bil eden od razlogov, da Fundacija ne dobi toliko sredstev. Ne glede na to, da smo formalno dve organizaciji, moramo delati skupaj. Brez skupnega nastopa in skupnega dela tukaj uspeha ne bo. Taborniška ali katerakoli druga organizacija mora biti prepoznavna v okolju zaradi svojega programa. Seveda je fundaciji težje, če taborniška organizacija nima ustreznega imidža v okolju in osebno menim, da bi ZTS morala več pozornosti posvetiti odnosom z javnostmi. Fundacija ni sama sebi namen, ampak je bila ustanovljena zato, da bi pomagala pri točno določenem delu programa taborniške organizacije: pri pridobivanju sredstev in s tem dolgoročnem zagotavljanju večje neodvisnosti delovanja ZTS. Je slavnostna akademija ob 50. obletnici korak k prepoznavnosti Zveze tabornikov v družbi? Bi to lahko bil eden od temeljev, na katerih lahko Fundacija uspešno gradi? Prav gotovo je to eden od temeljev. Vendar imeti samo enkrat tak dogodek, da se pokažemo javnosti, ne bi imelo smisla. Nenehno bi morali ustvarjati dogodke, da bi se predstavljali in povezovali z okoljem. Čutim pa, da je težje vzpostavljati stike s tistimi, ki ne poznajo organizacije in njenega dela z mladimi in za mlade. Ampak odmevnost tega dogodka lahko utemeljimo tudi zaradi njego- ve enkratnosti - pol stoletja, predsednik države, eminentno prizorišče ... Kako potem ustvariti prihodnje taborniške dogodke, ki bodo prav tako medijsko zanimivi, čeprav brez pomembnih kulturnih, političnih in gospodarskih osebnosti? To, da je bila izvedena slavnostna akademija, je rezultat dela in razmišljanja ljudi, ki danes vodijo taborniško organizacijo. V pripravo in izvedbo akademije je bilo vloženega veliko truda in dela mnogih tabornikov, ki si zaslužijo vso pohvalo za vložen čas in opravljeno delo. V tem primeru se je jasno izkazalo, da v organizaciji uspeha ne more zagotoviti zgolj delo posameznika. Odmevnih dogodkov v javnosti je lahko veliko, saj se v taborniški organizaciji stalno nekaj dogaja, samo obelodaniti moramo to, kar delamo in javnost s tem seznaniti. Na primer naslednje leto bo tak velik dogodek 12. zlet ZTS v Tolminu in na ta dogodek se je medijsko potrebno začeti pripravljati že danes. Če se sedaj osredotočiva na fundacijo - 50-letnica je bila odlična priložnost za nabiranje donatorjev. Je bila po tej plati slavnostna akademija za fundacijo uspešna? Medijska pozornost je vsekakor bila, vendar bo medijska odmevnost vidna šele čez nekaj časa. Pokazali smo se kot organizacija, ki je urejena in ki zna stvari izpeljati. Je pa tako - premakniti voz z mesta je vedno težko. Fundacija je začela delo z osnovnim vložkom enega milijona tolarjev, ki ga je dala ZTS. Ostala sredstva smo zbrali z donacijami posameznikov in podjetij. Fundacija je do sedaj zbrala približno 5 milijonov tolarjev, ki so zaradi varnosti vezani v MIMMH 17 QQQQQQNO obliki depozitov v različnih bankah. To so samo zbrana denarna sredstva. Če k temu prištejemo še vse ostale nedenarne prispevke tako posameznikov kot tudi podjetij, je bilo zbranih sredstev po moji oceni okoli 15 milijonov tolarjev. Letos smo z donatorji podpisali štiri pogodbe. To pomeni, da začenjamo počasi rasti. Kaj pa dolgoročni cilji? V načrtu dela je mejnik za dosego zastavljenih ciljev postavljen pri 10 letih. So se ti cilji kaj spremenili, se je rok podaljšal, glede na trenutne izkušnje z nabiranjem sredstev? Še vedno ostajamo pri tem, da je obdobje, v katerem želimo nekaj narediti in pokazati, obdobje 10 let. Že ob ustanovitvi smo vedeli, da bo v prvih letih težko, vendar ko si enkrat prepoznaven, ko donatorji vedo, komu in za kakšen namen dajejo denar, je do njih mnogo lažje priti. Posledično pa so podjetja pripravljena dati tudi več denarja. Bi lahko Skavtska fundacija enkrat dosegla takšen ugled v družbi, da bi bila velika donacija vanjo neke vrste statusni simbol, da bi lahko podjetje s ponosom na steno obesilo priznanje, da je "zlati donator" fundacije? To je odvisno od tega, kako delamo in kako se znamo v okolju predstaviti. Prav tako je odvisno od tega ali se bo do-natorsko podjetje "poistovetilo" s tabor-ništvom in njegovimi cilji. Slogan za donatorje bi lahko na primer bil: "Bodočnost ustvarjajo mladi, zato prispevamo v taborniško fundacijo!" Če se vrnem k vprašanju, ali bo fundacija postala prestižna. Prestižna ne, mislim pa, da bo postala pomembna, enako, kot je pomembna Svetovna skavtska fundacija v okviru WOSM-a. Skavtska fundacija bi lahko tabornikom v zameno za njihovo prostovoljno delo pri zbiranju sredstev nudila določena znanja, ki bi jih lahko uporabili pozneje v življenju. Je predvidena ta možnost sodelovanja med Slani ZTS in fundacijo? Kot je razvidno iz namena fundacije, bo le ta financirala tudi izobraževanje. Razumevanje prostovoljnega dela v taborniški organizaciji je nekaj posebnega. Konkretno to lahko komentiram skozi dosedanje izkušnje, ki seveda odražajo odnos članstva do te problematike. Zanimivo je, da smo v fundaciji zadnji dve leti organizirali akcijo prodaje novoletnih voščilnic. Našli smo podjetje, ki je taborniškim rodovom ponudilo, da za solidno provizijo prodajajo te voščilnice. Seveda je bilo podjetje pripravljeno fundaciji nameniti dona-cijo in jo tudi je. Z akcijo smo začeli pred novim letom 1999/2000 in prvo leto se za sodelovanje ni odločil niti en rod. Večji uspeh smo imeli naslednje leto, ko se je za akcijo odločilo nekaj rodov, vendar še vedno zelo malo. Vsekakor je tako konkretno delo koristna iz- revlla Tabor AKTUALNO kušnja za življenje. S tem, ko bi si rodovi sami pomagali priti do sredstev, bi posredno pomagali tudi fundaciji. Morda pa so raje te stvari rodovi počeli sami in dobili več denarja, kot če bi delali skupaj s fundacijo in bi del njihovega zaslužka šel njej. Rodovi dobijo tisti znesek, kot bi ga dobili, če bi se dogovorili neposredno z založnikom in prodajali voščilnice, tako da sedaj, ko to počnejo preko fundacije, sploh niso prikrajšani. Podjetje jim daje enak delež marže, ne glede na to, ali to počnejo sami, ali pa v "šopku" s fundacijo. Pa še ena pomembna podrobnost je - na vseh voščilnicah je znak Skavtske fundacije. Kar pomeni, da gre še za promocijo fundacije. Drugi projekt je bil namenjen zbiranju podatkov o kakovostnih tabornih prostorih, ki bi jih bilo vredno odkupiti. Rodove smo prosili, naj nam posredujejo podatke o tabornih prostorih, vendar se ni odzval noben rod. To pomeni, da ne glede na to, da bi fundacija zagotovila sredstva za odkup prostora in nabavo opreme ter dala taborni prostor v upravljanje rodu ali občinski zvezi, ni bilo odziva. Glede na neprestano tarnanje rodov, da nimajo sredstev za delo, je to težko razumljivo. Če fundacija odkupi zemljišče, je to dolgoročno bolje, saj glede na izkušnje iz tujine vemo, da so ustanove oproščene plačila davka na nepremičnine. Društva, kar so naši rodovi, tega davka niso oproščena. Pri nas zakona o obdavčitvi nepremičnin sicer še ni, najverjetneje pa go bomo dobili v bližnji prihodnosti, še pred polnopravnim članstvom v Evropski uniji. Kako pa fundacija izbere upravljal- ca prostora? Rodovi se lahko upravičeno bojijo, da bo taborni prostor dobila v roke oseba, ki z njim ne bo primerno gospodarila. Taka bojazen seveda vedno obstaja, zato si tukaj ne moremo zakrivati oči. Vendar tabornih prostorov ne bodo upravljali ljudje iz uprave ali nadzornega odbora Skavtske fundacije. Po moje bi imeli tisti rodovi, ki bi našli taborni prostor, prednost pri izbiri upravljalca. Priznati moram, da komaj čakam, da bomo lahko kupili prvi taborni prostor, saj bi to dalo nov zagon fundaciji in tudi celotni taborniški organizaciji. Nekaj lokacij imamo že "ogledanih" in upam, da bomo prvo lahko kmalu kupili, saj so se pogovori z lastniki že začeli. Na koncu za šalo samo kratek izračun. Revija TABOR I ima približno 3.000 naročnikov. Če bi vsak naročnik I nakazal prostovoljni prispevek v znesku 500 tolarjev, l bi bila fundacija bogatejša za en milijon in pol tolarjev ; in revija TABOR bi dobila znak "zlatega donatorja". ■ Lahko pa se kakšen vod odloči za lastno akcijo in med I odraslimi prijatelji in znanci povpraša ali so z majhnim l zneskom pripravljeni podpreti taborniški program. ; Vsaka donacija bo dobrodošla, saj bo prispevala k ■ izboljšanju pogojev dela taborniške organizacije. Vaše prispevke nakažite na žiro račun Skavtske I fundacije: 50102 - 678 - 709559 l oktober 19 I Z_PRVE_ROKE Če bi nekateri člani z malo več taborniškega staža pobrskali po spominu, bi se spomnili ilustriranega časopisa Zabavnik in rubrike Saj ni res, pa je, v kateri so bile opisane najbolj neverjetne stvari, ki pa so bile tudi resnične oz. možne. Ena izmed takšnih iz današnjega časa je tudi zgoraj omenjeni naslov; ni pomota, gre za 22. svetovni skavtski jamboree, ki naj bi ga gostila Slovenija leta 2011. Po kuloarjih v Ženevi je namreč za-krožila zanimiva ideja, da bi organizirali jamboree v eni izmed držav, ki so bile še ne dolgo tega za "rdečo železno zaveso". Seveda je bilo govora o več možnih lokacijah, med katerimi pa Slovenija z naravnimi danostmi, solidnim ekonomskim in gospodarskim položajem in kot bodoča članica EU kar "bode" v oči. Vendar poglejmo resnici v oči in se vprašajmo, ali je to sploh mogoče. Naj za boljšo predstavo naštejem pogoje, ki jih mora gostiteljska organizacija oz. država izpolniti: • Imeti mora zemljišče (300 hektarov) za taborni prostor in še približno toliko za izvajanje aktivnosti, opremljeno z vso infrastrukturo (ceste, elektrika, voda, sanitarije) za nastanitev okoli 30.000 ljudi, v lepem naravnem okolju, ki ponuja vrsto možnosti za številne programske aktivnosti, največ tri ure oddaljeno od interkontinentalnega letališča. • Nacionalna skavtska organizacija mora dve leti pred dogodkom zaposliti okoli 20 članov, ki bodo izvajali naloge v zvezi s pripravo jamboreeja, poleg tega pa mora imeti na razpolago okoli 3.000 odraslih prostovoljcev, večinoma v starosti od 18 do 30 let, ki bodo kot podpora ali osebje sodelovali na jamboreeju (vsi prostovoljci plačajo stroške tabornine). Znanje angleškega in/ali francoskega jezika je za sodelujoče obvezno. Vrednost projekta je okoli 20 milijonov USD; od tega se pokrije polovica z taborninami udeležencev, cca. 10% z dobro organizirano in promovirano prodajo spominkov, 8 milijonov USD pa naj bi bil prispevek države, donatorjev in sponzorjev. Poleg tega je potrebno zagotoviti še okoli 6 milijonov USD za infrastrukturo ter pokrivanje tekočih stroškov, ta sredstva pa morajo biti na razpolago že vsaj tri leta prej. Hm, raje obrnem stran in preberem kaj bolj "zemeljskega", je bila verjetno prva misel, ki nas je obšla. Pa vendar, če pogledamo podatke še enkrat, vse skupaj le ni tako nemogoče. Zemljišče najbrž ni tako velik problem, bolj problematična je infrastruktura. Vendar, če bi kakšen gradbeni projekt (bodoči avto-kamp ali mladinski center ali kaj podobnega) zastavili na način gradnje tipa "jamboree", potem bi z eno potezo ubili dve muhi na en mah (primer Dronten 1995). Lepo naravno okolje imamo tako ali tako na dosegu rok, večjih letališč je pa poleg Brnika tudi nekaj v okolici (Dunaj, Benetke). Človeški viri niso tak problem, če predpostavimo, da imamo že sedaj v organizaciji okoli 2.000 takšnih članov, ob načrtni rasti pa bi zgoraj omenjeno številko z lahkoto dosegli. Nekaj izkušenj z organizacijo že imamo, poleg tega pa bi lahko v prihodnosti poleg nacionalnega zleta naslednje leto organizirali podregijskega (npr. 2006) in evropskega leta 2009, izkušnje pa nabi- 20 revna Tabor I Z_PRVE _ ROKE rali tudi na predhodnem svetovnem jamboreeju leta 2007 v Angliji. Pri financah brez "velikega botra", to je države, seveda ne bi šlo. Vlada bi morala od naslednjega leta do leta 2011 nameniti vsako leto vsaj milijon USD za pokritje stroškov organizacije. Utopija, bi zopet rekli, pa vendar se za filozofijo organizacije jamboreeja skriva za državo veliko mamljivih stvari, ki bi jih znala dolgoročno gledano dobro izkoristiti. Najprej je tu prepoznavnost Slovenije v svetu, saj bi vsaj 25 milijonov članov skavtskega gibanja slišalo za nas. Poleg tega je vsaj 30.000 udeležencev, njihovih staršev in prijateljev, bodočih potencialnih obiskovalcev v poznejših letih, kar za promocijo turizma in gospodarskih dejavnosti ni zanemarljiv podatek. Navsezadnje bi organizacija jamboreeja v Sloveniji povezala nevladne organizacije, ki bi lahko skupaj promovirale prostovoljstvo in oblikovale močan in tudi sicer za državo pomemben "tretji sektor". Pomembno pa je tudi dejstvo, da je že "glasno razmišljanje", pa čeprav na koncu do kandidature ne bo prišlo, dobra promocija za slovensko taborništvo in ZTS tako doma kot v tujini. Kandidatura zainteresiranih držav za organizacijo 22. svetovnega skavtskega jamboreeja bo objavljena oktobra 2004 (neuradno se za kandidaturo pripravljajo tudi Poljaki in Brazilija). Do konca istega leta mora vlada gostitelj-ske organizacije pripraviti garantno pismo, da bodo udeleženci vseh držav, članic WOSM-a, lahko prestopili njene meje.Odločitev o organizaciji oz. državi, ki bo gostila 22. svetovni skavtski jamboree pa bo padla na 37. svetovni skavtski koferenci v Tunisu septembra 2005. Bo Slovenija med kandidatkami? Živijo! Odkar smo od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport dobili status društva, ki deluje v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja, se mi zdi, da nas na šolah gledajo v lepši luči; tak občutek sem dobil, ko sem se letos dogovarjal s šolo, na kateri delujemo. Lep pozdrav in uspešno sodelovanje s šolami tudi vam, Tom Mucihar iS) Zveza tabornikov Slovenije ima status dru{-tva, ki deluje v javnem interesu na podro~ju vzgoje in izobraževanja. S tem je na{a organizacija dobila javno priznanje za svoje organizirano delo na podro~ju vzgoje in izobraževanja tako mladih, ki oblikujejo in izvajajo program ZTS, kakor tudi odraslih, ki mladim pri tem nudijo podporo. Podelitev statusa je hkrati tudi priznanje pomena neformalne vzgoje in izobraževanja, kot enega izmed stebrov vzgoje in izobraževanja mladega ~loveka. oktober 21 I Z_PRVE_ROKE Delavnicaoposlanstvuorganizacije V petek 8. in soboto 9. septembra se je na Skomarju zbralo vodstvo ZTS in ob pripravah na novo taborniško leto največ časa posvetilo razmišljanju o poslanstvu skavtstva - taborništva in potrebnih aktivnostih za njegovo uveljavitev. Udeleženci smo ugotavljali, kakšno je stanje v organizaciji, ali smo zanimivi za mlade, kako daleč smo že uspeli uveljaviti vzgojno vlogo organizacije in kako dobro nas poznajo drugi. Največ časa smo posvetili šestim ključnim izzivom, s katerimi se sooča skavtstvo v svetu in pri nas, in jih podrobneje razčlenili. Pomembnost Program, ki ga nudi organizacija mladim, mora izpolnjevati njihove potrebe in jim biti ponujen na zanimiv način, prilagojen njihovi starosti. Še posebej je pomembno pritegniti in zadržati mlade v popotniški starosti. Mladi morajo čutiti, da je tisto kar počnejo pomembno zanje in za druge okrog njih. Dopolnjevanje Skavtstvo - taborništvo je le en od dejavnikov, ki vplivajo na vzgojo mladih. Gibanje ima orodje - skavtsko metodo, ki je s prepletenostjo vseh elementov vzgojni sistem. Pravilna uporaba skavtske metode daje poudarek ustvarjalnosti, iznajdljivosti, osebni vpletenosti in ne prenašanju znanja. Članstvo Vzgojni predlog mora odslikavati potrebe večine mladih v državi, organizacija pa jim dati možnost, da spoznajo taborništvo vsi, ki to želijo, ne glede na socialni položaj, nacionalnost ali drugo okoliščino. Odrasli Odrasli so za podporo gibanju nujno potrebni. Čutiti morajo, da so potrebni in je njihovo delo cenjeno. Odrasli, ki delajo z mladimi, se morajo identificirati s temeljnimi načeli skavtstva. Odnosi z drugimi in partnerstvo Sodelovanje s starši, drugimi organizacijami in vključevanje v lokalno skupnost je potrebno za izvajanje po- slanstva gibanja. Sodelovanje mora sloneti na partnerstvu in upoštevati neodvisnost gibanja. Enotnost Pomembna je zavezanost oziroma pripadnost temeljnim načelom in s tem gibanju in šele nato vodu ali rodu. Z mednarodno razsežnostjo v programu razvijamo sodelovanje in razumevanje in promoviramo mednarodni mir. Predloge aktivnosti, ki so bili izdelani v delavnici, bo obravnaval IOZTS in predlagal nadaljnje korake. Cilj delavnice bo v celoti dosežen, ko bo slovensko taborništvo vključevalo več mladih, se aktivno vključevalo v družbeno odločanje o prihodnosti mladih in v življenje lokalnih skupnosti. Sivi jastreb 2E revija Tabor TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR MOČNE UKANE 2001 Rod dveh rek iz Medvod vas vse vabi na že drugo tekmovanje za pokal MOČNIH UKAN. Tekmovanje v Preski pri Medvodah se bo začelo v soboto 20. oktobra ob 15-ih in končalo v nedeljo 21. oktobra okoli 10-ih. Ekipe tekmujejo v naslednjih starostnih kategorijah: GG (letnik 86 do 90), PP (letnik 85 do 81) in GRČE (letnik 80 in starejši). Ekipe so lahko mešane (M&Z) in štejejo štiri oz. pet tekmovalcev (če je ekipa izključno ženska dobi dodatnih nekaj točk). Dovoljeno je, da je en član ekipe starejši (lahko tudi iz kategorije Grč ali PP (vodnik) in sicer z namenom, da starejši član ekipe pomaga še neizkušenim GG-jem pri nočni orientaciji, da tako skupaj izboljšajo znanje nočne orientacije). Čas od 15. ure pa vse do večera je namenjen spretnostnim nalogam (minsko polje - kjer ne bo pravih min ampak sladkarije, šaljivo tekmovanje), ter še veliko drugih stvari; torej pustite se presenetiti. Ko se bo spustil mrak, vas bodo z zavezanimi očmi odpeljali na neznan kraj, od koder boste začeli z orientacijo. Poleg same orientacije vas čaka še veliko drugih nalog: prihod na kontrolno točko pod kotom, prva pomoč, logični test in še kaj se bo našlo. Prijave in plačila štartnine sprejemamo do 13. oktobra. Prijave zbiramo na e-mail Peter.SlapsakZguest.arnes.si ali pisno na naslovu: Peter Slapšak, Klanska ulica 5, 1215 Medvode. V prijavnico vključite podatke o vašem rodu (ime, naslov), število ekip, kategorijo ekipe (GG, PP, Grče), ter kontaktno osebo (številko telefona, GSM, e-mail). Štartnino 6000 SIT na ekipo, kar vključuje tudi našitek, pošteno malico, prenočevanje (spali boste v šoli), karte, ter ostale organizacijske stroške lahko poravnate na ZR 50104-67883151 s pripisom za Močne ukane, imenom rodu in številom prijavljenih ekip. Štartnino lahko plačate izjemoma na dan tekmovanja vendar takrat štartnina znaša 7500 SIT. Ob prijavi dobite dodatne informacije o tekmovanju in o najugodnejših povezavah (vlak in avtobus) do Medvod! Več informacij o tekmovanju lahko dobite na domači strani RDR na Internetu (rdr.rutka.net) oz. pri Petru Slapšaku na telefonski številki 031-38-57-37 ali 01-3611324. Rod dveh rek Medvode P.S. Ker smo se odločili, da s to akcijo naredimo tudi kaj koristnega za širšo družbo, vas prosimo, da vsak prinese s seboj šolske potrebščine (ravnila, šestila, zvezki, bloki, risalni listi, voščenke, flomastri, torbe - naj bodo solidno ohranje- LETO XLVIII ICM sli, da jih ne), ki jih ne potrebujete več oz. ste jih že prerasli, da jih bomo podarili Rdečemu križu Slovenije, ki jih bo posredoval otrokom v socialni stiski! RAZPIS ZA ZASEDBO PROSTIH TERMINOV V GOZDNI ŠOLI ZTS IN TABORNIH PROSTOROV V RIBČEVEM LAZU V LETU 2002 I. Gozdna šola Starešinstvo ZTS je v koledarju akcij za leto 2001/2002 za dejavnosti vzgoje kadrov že definiralo termine v GŠ ZTS po prioritetnem vrstnem redu (1. tečaji ZTS, 2. vodniški tečaji OO ZTS, 3. vodniški tečaji rodov in ZTO, 4. taborjenja rodov, 5. taborjenja drugih). Vsi ostali termini v poletnih počitnicah, jesenske počitnice, božične počitnice in novoletni prazniki, zimske počitnice, prvomajski prazniki in seveda nezasedeni konci tednov so na voljo drugim uporabnikom. Kapaciteta tabornega prostora je okoli 80 taborečih oseb oziroma 50 ležišč v hiši. Cene za bivanje so določene s cenikom, ki ga vsako leto v novembru določi IO ZTS za naslednje leto. ZTS si pridržuje pravico do popravka cen med letom in sicer glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu. Zbiranje prijav traja do 31. oktobra 2001 oziroma do zasedbe kapacitet. II. Taborna prostora v Ribčevem lazu ZTS ima v Ribčevem lazu v Bohinju dva taborna prostora, na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja. Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60 taborečih, na spodnjem pa 80. Najem tabornih prostorov je 12.000 SIT na dan za oba skupaj, 6000 za zgornjega in 8000 SIT na dan za spodnji taborni prostor. Rodovi, ki bodo taborili na teh dveh tabornih prostorih, bodo morali pokriti še stroške najema in praznjenja kemičnih stranišč in kontejnerja za smeti. Prosimo vse rodove, ki želijo v prihodnjem letu taboriti v Ribčevem lazu, da pošljejo na sedež ZTS prijavo, v kateri naj navedejo željeni termin taborjenja in predvideno število udeležencev. Zbiranje prijav traja prav tako do 31. oktobra 2001, oziroma do zasedbe kapacitet. Ivo Štajdohar, tajnik ZTS OKTOBERC2001)-23 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR^ LETO XLVIII IVKOV MEMORIAL 2001, športno zabavno srečanje tabornic in tabornikov Bi radi tekmovali? Na tekmovanje vas vabi Rod dobre volje. Pridite, če ste: • MČ dečki in deklice (1993 - 1994); petelinji boj, spretnostno tekmovanje, postavljanje šotora iz šotork, lov na skriti zaklad, ciljanje. • MČ dečki in deklice (1991 - 1992); petelinji boj, spretnostno tekmovanje, postavljanje šotora iz šotork, lov na skriti zaklad, ciljanje. • GG dečki (1987 - 1990); nogomet, spretnostno tekmovanje, šaljivi test, štiri v vrsto, vozlanje, paralelna tekma z A-ji. • GG deklice (1987 - 1990); nogomet, spretnostno tekmovanje, šaljivi test, štiri v vrsto, vozlanje, paralelna tekma z A-ji. • PP dečki in deklice (1981 - 1986); košarka, paralelna tekma z A -ji, ostale štiri discipline se izžrebajo iz sklopa vseh disciplin. Dobimo se v soboto, 20. oktobra 2001, ob 9h na OŠ Franc Rozman Stane v Šentvidu pri Ljubljani na Prušnikovi 85. V bližino šole vas pripeljejo avtobusi mestnega potniškega prometa št. 1, 8, 15 in 16. Izstopiti morate na postaji Šentvid. Če bo slabo vreme, bomo tekmovanje prestavili. O spremembah bomo prijavljene ekipe obvestili najpozneje tri dni pred pričetkom tekmovanja. Prijave s številom ekip po kategorijah in naslovom kontaktne osebe pošljite na e-mail naslov stajdiZemail.si. Vse dodatne informacije dobite na naslovu RDV, Kebetova 1, 1000 Ljubljana ali po telefonu 031 819 759 (vodja tekmovanja je Miha Štajdohar). Prijave ekip sporočite na isti naslov. Štartnina za 5-člansko ekipo je 2.500,00 SIT. Všteti so vsi organizacijski stroški in našitki akcije. Štartnino nakažite do srede, 17. oktobra 2001, na žiro račun DRUŠTVO ROD DOBRE VOLJE, 50104-678-85044 s pripisom za Ivkov memorial. Fotokopijo položnice prinesite na tekmovanje. Ekipam, ki se ne bodo pravočasno prijavile, ne moremo zagotoviti našitkov. Tekmovali bomo v duhu taborniških zakonov! Z naravo k boljšemu človeku! RDV o <9 < Z. V V s 24 - C 'o ZIMSKO NOČNO ORIENTACISKO TEKMOVANJE ZNOT bo 7. in 8. 12. 2001. Odvijal se bo v okolici Domžal. Kontaktna oseba je Jernej Bakšič (tel: 031-344-325). Naloge na ZNOT-u (topotest, prihod pod kotom, IQ test, iskanje ranjenca, spretnostno tekmovanje, vrisovanje KT). Tekmovanje je namenjeno GG-jem in PP-jem. REZULTATI TOTEM-a 2001 KVALIFIKACIJE - Skupina A Mesto Ime ekipe Točke Zmage: porazi 1 Peter dream team 8 4:0 2 Nej ti bo 6 3:1 3 DinaZzjmn.net 6 3:1 4 Nike 2 1:3 5 Pidoči 0 0:4 Skupina B 1 Unija 8 4:0 2 Štronci dream team 6 3:1 3 Ne vem 4 2:2 4 Hitri Pšanci 2 1:3 5 Tanje 0 0:4 Skupina C 1 RJS 1 8 4:0 2 Aleši 6 3:1 3 ABC Dars 4 2:2 4 Šibice 2 1:3 5 B75 0 0:4 Skupina D 1 RJS2 6 3:1 2 Tine 4 2:2 3 Ivo3 4 2:2 4 Čuneki 4 2:2 5 2-4-6 Hvala 2 1:3 Polfinale Peter dream team : RJS 2 25:12 Unija : RJS 1 25:23 Mali finale (v zmagah) RJS2 : RJS1 0:2 Veliki finale (v zmagah) Peter dream team : Unija 2:1 OKTOBERC200 1) taborniški vestnik UREJA: IVO [TAJDOHAR. LETO ETO XLVIII REZULTATI DRŽAVNEGA MNOGOBOJA Kategorija GG2-M 1 611 Kozorogi RZR 93,2 za MČ, GG, PP in Grče v Zrečah 2 613 Jljni 2 RKV 82,8 ekipa rod točke ocena 3 607 5 KT RPG 82,3 Kategorija MČ1 4 603 Jljni 1 RKV 81,9 1 103 OBLAČKI RPG 90,1 ZU 5 602 Zalutali metak PRK 69,2 2 102 MAVRICE RPG 88,1 ZU 6 612 Divje mačke PRK 61,6 3 101 SMRDLJIVE TACE RDR 88,6 ZU 7 605 Peterčki RPG 60,1 Kategorija MČ2 8 606 Geoit RSR 56,7 1 211 Orliči RKJ 89,6 ZU Kategorija GG1-Ž 2 207 Veše PRG 88,5 ZU 1 513 Hobotnice RJS 77,7 3 210 Zlate ribice RVL 87,5 ZU 2 508 Kr neki RDGO 72,4 4 209 Male porednice RPG 86,1 ZU 3 505 Mejhke cure RSR 66,6 5 201 Face RPT 85,4 ZU 4 511 Seske RaR 35,7 6 214 Klopi RPT 85,4 ZU Kategorija GG2-Ž 7 208 Jaguarji RZR 85,0 ZU 1 608 Late Power RSR 77,7 8 212 Dinozavri1 RSR 81,6 ZU 2 610 Bučke RSR 71,3 Kategorija MČ3 3 609 Kjave RPT 71,1 1 308 Hitre puščice RPG 99,0 ZU 4 614 Lisice RMB 63,4 2 310 Male marjetice RPG 95,6 ZU 5 615 Compe RLA 49,3 3 304 RSR2 RSR 91,7 ZU 6 604 XXL lizike RGT 31,3 4 313 Volki RZR 91,0 ZU Kategorija PP-M 5 312 Urni zajci RS 89,6 ZU 1 704 Joparji RPT 64,5 6 309 Bogomoljke RPT 87,8 ZU 2 703 Purani in purica RSR 51,6 7 302 Trebnje RSH 86,0 ZU 3 702 Kalimero RSK 50,9 8 306 Kengurujčki PRK 85,1 ZU PP-Ž Kategorija MČ4 1 701 Fajerce RSK 73,2 1 406 Lepotičke RPG 79,3 ZU GR-M 2 403 D'štumfs RSJ 76,9 ZU 1 804 Stari mački RSR 137,4 3 401 Hasse RPG 70,9 U 2 803 Favoriti No1 Muta 117,9 4 404 Čwački RSR 69,3 U Kategorija GR-Ž 5 408 FBI-Miške RMB 64,9 U 1 802 Teljta RSR 134,6 6 407 Popeštane mravlje RPT 64,3 U 2 801 Kvatro riti PRK 60,9 7 402 Zajčki RMB 54,6 U 8 405 Cari RČM 37,4 U v Kategorija GG1-M VABILO NA ČISTILNO AKCIJO 1 506 Vlk pa še mal 2 504 Čurčelni RDGO RDR 83.4 73.5 ŠMARNE GORE 3 510 Bobri RZR 62,3 Rašiški rod vabi vse tabornike, ki radi pomagajo ohranjati 4 512 Matmatgrizelde RPT 61,5 naravo čisto, na že 9- čistilno akcijo Šmarne gore. Akcija bo 5 514 Partizanski manevri RSR 55,0 13. oktobra s pričetkom ob 9-00. Zelo zaželeni so tudi starejši 6 502 Snežne sove RVV 50,8 taborniki, da se lotimo tudi 'večjih' smeti. Vse dodatne 7 507 Dravski risi RS 47,8 informacije dobiš na telefonu 031 599 870 (Tina Leskošek). 8 516 Hitri polži RaR 46,5 Rasiski rod 0KT0BERC2001) -25 I Z_PRVE_ROKE Skrb za okolje v EU Evropska unija želi do leta 2010 očistitjse vodne izvire v bližini mest, kjer je veliko odplak. Preprečiti poskuša zbiranje kemikalij in drugih škodljivih snovi v rekah in morjih. S pogozdovanjem nameravajo obnoviti in zaščititi gozdove, dom številnih živali. Borijo se proti onesnaženosti zraka. Začetek Temelji za varovanje okolja so zapisani v enotno evropsko listino iz leta 1987. Glavni vodili listine sta dve: načelo preventive in načelo povzročitelj plača. In kaj to pomeni? Načelo preventive zavezuje vse podpisnike k preprečevanju dogodkov, ki pomenijo nevarnost za okolje. Povzročitelj plača pomeni, da stroške obremenjevanja okolja plača tisti, čigar dejanja so v breme okolju. Cilj tega je zaščititi in izboljšati stanje našega okolja, zaščititi človekovo zdravje in zagotoviti smotrno izkoriščanje naravnih virov. Pogodba o Evropski uniji Maastrichtska pogodba predvideva še dodatne ukrepe za izboljšanje razmer v okolju: EU deluje mednarodno, rešuje tako regionalne kot globalne probleme z varstvom okolja, pogodba določa splošno obveznost upoštevanja vidikov varstva okolja pri izvajanju politike na drugih področjih. Varovanje okolja pa ne pomeni le skrbi za prihodnost ampak tudi popravljanje napak pri ravnanju z okoljem v preteklosti. Članice lahko na svojih ozemljih prostovoljno uvedejo tudi strožje standarde ravnanja z okoljem, kot jih zahteva EU, vsekakor pa morajo upoštevati osnovne zahteve. K trajnosti Dolgoročni cilj evropske zakonodaje povezane z varovanjem okolja je doseganje spoštovanja okolja. Zato je program za okolje v obdobju od leta 1992 do 2000 nosil ime "K trajnosti". Program je poudarjal, da je v zakone treba vpeljati uporabo tržnih instrumentov, s katerimi se preprečuje okolju škodljivo ravnanje. Mnoge države so tako že uvedle takse na onesnaževanje voda, zraka in podobno ravnanje, ki onesnaževalce močno »udarijo po žepu«. S tem ukrepom in z obveščanjem javnosti o okoljski problematiki želijo v EU odgovornost za okolje vzbuditi tako pri podjetjih, vladah kot pri Evropejcih samih. Programi varovanja okolja so najbolj potrebni za področja industrije, turizma, transporta, energetike in kmetijstva. Ti imajo namreč največji vpliv na okolje, zato jih je treba usmerjati in nadzirati. Zakon Zakonodaja največ pozornosti namenja varstvu voda, zraka, ravnanju z odpadki in kemičnimi izdelki, varovanju atmosfere, varstvu pred hrupom in varstvu narave. Na področju varovanja voda so v EU določene omejene količine emisij za vse vrste voda. Pri onesnaževanju zraka so določeni standardi za varovanje pred izpušnimi plini velikih kurilnih naprav in izpušnimi plini motornih vozil. Zaradi večanja ozonske luknje je prepovedana proizvodnja škodljivih snovi. Jasno je določena tudi raven hrupa, ki ga lahko povzročajo avtomobili, tovornjaki, motorna kolesa, traktorji, letala, kosilnice in gradbena mehanizacija. Raven hrupa mora biti označena celo na embalaži gospodinjskih aparatov. Unija je sprejela tudi precej stroga pravila povezana s proizvodnjo kemičnih snovi in ravnanjem s kemičnimi odpadki. Določila je klasifikacijo, pakiranje in označevanje nevarnih snovi na trgu. Naredili so tudi evropski popis kemičnih snovi na trgu, ki omogoča učinkovit nadzor. Proizvajalci takih snovi morajo oblasti takoj obvestiti o morebitnih nesrečah v njihovih tovarnah. Natančno je urejeno področje zbiranja, odstranjevanja in predelave odpadkov, ki se jih v EU letno nabere kar za dve milijardi ton. Nadzorovan je tudi 26 rev''a Tabor I Z_PRVE _ ROKE NOVICA Na prvi dan leta 2002 bodo v državah Evropske unije uvedli bankovce in kovance dolgo pričakovanega evra. Po 28. februarju 2002 bo takrat že staro gotovino nacionalnih valut članic (nemške marke, italijanske lire, francoske franke ...) za evre mogoče zamenjati le v bankah. V Banki Slovenija priporočajo, da domače hranilnike polne teh valut prinesete na banke pred tem datumom, ko bodo stroške menjave še krile banke. Lahko pa denar še pred novim letom položite na devizni račun, kjer vam bodo menjavo valute opravili samodejno. Naš tolar pa bo seveda tudi po februarju še vedno veljaven. prevoz odpadkov preko mej in ravnanje z industrijskimi ter radioaktivnimi odpadki. V EU velja prepoved uvoza izdelkov iz kož mladih tjulnjev, nadzor in omejevanje poskusov na živalih ter vrsta direktiv na področju varovanja divjih ptic in habitatov. EU je podpisnica Bernske konvencije o ohranjanju divjih živali in rastlin (1979), Pariške konvencije o varovanju ptic (1950) in Ramsarske konvencije o mokriščih (1971). Evropska zakonodaja v praksi V EU velja načelo prostega dostopa do podatkov o okolju, kar pomeni, da morajo nacionalne oblasti podatke o onesnaževalcih zagotoviti vsakomur, ki to zahteva. V EU deluje Evropska okoljska agencija (EEA), ki so jo ustanovili leta 1994, sedež pa ima v Koebenhavnu. Zagotavlja zanesljive podatke o ukrepih in izvajanju učinkovite okoljevarstvene politike. Zbira tehnične, znanstvene in gospodarske podatke, ki so potrebni za pripravo in izvajanje zakonov varstva okolja. Skrbi za ustrezno vključevanje evropskih podatkov o okolju v mednarodne okoljske programe. Slovenija je sodelovanje z agencijo začela že leta 1996. V EU poznajo tudi naziv okolju prijazen izdelek, ki ga posamezni proizvajalci lahko pridobijo pri ustrezni ustanovi, če ta oceni, da je izdelek za tako oznako primeren. Mnenje tabornikov o HutkaNET Koliko bi bil pripravljen plačati za dodatne in boljše storitve RutkaNETa (več prostora, hitrejši prenosi...)? Nič 41.3 % Do 250 SIT letno 12.7 % Do 500 SIT letno 18.7 % Do 1000 SIT letnol7.3 % Več kot 1000 SIT letno 10.0 Vseh glasovi 150 Mnenje tabornikov o Bos sodeloval na akcijah JOTI in JOTA? Da, na obeh 11.3 % Da, toda samo na JOTIju32.3 % Da, toda samo na JOTA 0.0 % Akcij ne poznam 17.7 % Ne bom sodeloval 38.7 % Vseh glasovi 62 oktober 1399 STROKOVNO Že dolgo nismo pregledali glasil, ki ste jih poslali na Zvezo. Razlog je preprost - glasil je tako malo, da raje počakamo in jih pregledamo šele, ko se jih zbere več. Jeseni se običajno zbere kup tabornih glasil, ki hkrati služijo kot brošure za starše novih tabornikov. Tokrat sta taborni glasili dve - "predtaborni" ertete in "potaborne" Brzice. Ščuka je mislila biti taborno glasilo, a se posebna izdaja še pripravlja, Strela pa je čisto posebno glasilo Rodu gorjanskih tabornikov. [~uka Glasilo Rodu jezerske ščuke Cerknica avgust 2001 Že druga Ščuka v sezoni je ugledala luč sveta, se v uvodniku pohvali Caty in žalostno zaupa vsem, da je rod ostal brez prostorov na Gerbičevi in da iščejo nove. Po kratkih predstavitvah čet sledijo zapisi z akcij, tekmovanj in srečanj, ki so se zgodila med prvo in drugo letošnjo Ščuko. Videti je, da so se ustvarjalci zaljubili v stripe, saj jih je kar pet strani. Vsem, ki niso prepričani o svoji taborniški prihodnosti, priskoči na pomoč Taboroskop, ki rahlo spominja na Gozdov-nikovega psihota, le da pri Taboroskopu znamenje določimo s seštevanjem samo- in soglasnikov. Pa še to: če ste po Taboro-skopu vrv, si boste kmalu oprali nogavice in kupili novo zobno ščetko. Strela Glasilo Rodu gorjanskih tabornikov april 2001, št. 1 Strela je najresnejši kandidat za osvojitev naziva najbolj profesionalnega glasila. Ne samo, da je glasilo natisnjeno, tudi oblikovno prekaša skoraj vsa glasila in se lahko kosa z bilteni in posebnimi izdajami, za katere se rodovi posebno potrudijo. Vsebina je razdeljena na strani za MČ, GG in PP. Kljub zračnosti strani (kratka besedila in majhne fotografije), je Strela polna. Strelo so izdali na prav poseben dan, 22. april 2001, ravno na petdeseti rojstni dan Zveze tabornikov Slovenije. Če se lahko dokopljete do izvoda Strele vam priporočam, da si preberete članek Kaj nam tabornikom pomeni "biti tabornik"?, v katerem je med drugim zapisano: 28 revija Tabor STROKOVNO Dokazali smo, da zmoremo in znamo biti dobri do sebe in do drugih, da lahko nesporazume tešimo na pravi način, da smo dobra, najboljša organizacija. Brzice Zbornik ertete Glasilo Društva tabornikov Rašiški rod Ljubljana september 2001 Obretanovo mora biti čaroben kraj. Vsaj za 75 Rašičanov (in za njihove prijateljice krave), ki so tam preživeli - vsaj tako pravijo - 10 sanjskih dni. Kljub obilici dogodkov s tabora se je večina odločila opisati nepozabni bivak, ob katerem ne pozabijo omeniti čarobne besede "mafin". Kaj je "mafin" in kako se pripravi nam na predzadnji strani razkrije Meti. Ob natančnem receptu pa za nevešče pekovskih akrobacij v naravi poduči, kako lahko te odlične kolačke spečemo na žerjavici. Vsem tabornikom, ki bi radi s svojim znanjem o zvezdah ob ležanju v travi očarali tabornico tik ob njih, je Grega pripravil obširen članek Pogled v nebo. Zadnja notranja stran je mešanica šaljivega stenčasa in obvestil o akcijah, na kateri izstopa obvestilo o čistilni akciji Šmarne gore (če te zanima, preberi obvestilo v Taborniškem vestniku). Glasilo Rodu tršatega tura junij 2001 Izmed množice zanimivih in dobrih zgodb v erteteju izstopata dve - uvodna pravljica in Srhljivka. Prva je zelo primerna za pripovedovanje ob tabornem ognju, sploh mlajšim tabornikom, ki bodo prvič na straži. Govori o Buteljnih, pradavnih bitjih, ki so nekoč živela v rekah in rada nagajala tabornikom. Druga pa govori o zadnje čase zelo pogostem motivu posmehovanja - Telebajskih. Obsežen ertete na 32 straneh ponuja toliko dobrega branja, da ga težko damo iz rok. Med najbolj zanimivimi so Zimska avantura na Kepi, Nočni pohod na Triglav in Izlet v Benetke. Taborniški Rod ukročene reke, Maribor junij 2001 Ob 50-letnici Zveze tabornikov Slovenije so pol stoletja obstoja praznovali tudi mnogi rodovi po Sloveniji. Eden izmed njih je Rod ukročene reke, ki je s svojim delom začel kot družina Sivi Sokol znotraj Rodu severnih šotorov. Zbornik je dragocen zgodovinski pregled taborništva, vendar ob zapisih začetka taborništva v Mariboru ne manjka zapisov o novejših dogodkih. OKtODer 29 STROKOVNO Taborova potuha Področja razvoja Poslanstvo skavtstva je prispevati k vzgoji mladih s pomočjo vrednostnega sistema, ki sloni na skavtski prisegi in zakonih, in tako pomagati graditi boljši svet, kjer se lahko ljudje polno uresničijo kot posamezniki in tvorno delujejo v družbi. Vzgoja otrok se močno razlikuje od vzgoje mladostnikov in odraslih. Pri otrocih morajo vodniki povzeti glavne vrednote in jih posredovati otrokom na enostaven in njim razumljiv način, seveda skozi igro. Ustvarjanje takega "uravnoteženega" okolja je lahko zahtevno, zato ločimo različna področja oziroma dimenzije osebnosti: Vsakemu od vzgojnih ciljev lahko pripišemo lik iz Kiplingove knjige o džungli. Vsak lik predstavlja določen del otrokove osebnosti, ki ga stimuliramo. Liki niso bili izbrani zaradi naravnih značilnosti živalskih vrst, ki smo jim pripisali določene lastnosti. Izbrani so bili, ker imajo v Kiplingovi knjigi določene človeške lastnosti. dimenzija osebnosti fizična intelektualna etična čustvena družbena V področje rasti fizični razvoj kreativnost značaj čustveni razvoj družbeni razvoj vzgojni cilji razvoj telesa stimulacija kreativnosti oblikovanje značaja vodenje čustev in občutenj skrb za soljudi reviia Tabor STROKOVNO Bagira j Bagirina zgodba Črni panter, rojen v ujetništvu, je nekega dne z zamahom šape zlomil ključavnico, ki ga je ločila od zunanjega sveta. Njegova moč mu je vrnila svobodo, brez katere bi njegovo življenje izgubilo pomen. Temen in svetleče dlake, gibčen, močan in moder panter Bagila je Mavglija naučil tehnik lovljenja in neslišnega ter hitrega gibanja skozi džunglo. Naučil ga je tudi poslušati in biti pozoren na vse glasove, ki prihajajo iz nje. Bagira, potepuški panter ve, katere stvari so užitne in katere ne. Ko je utrujen si zna poiskati varno prenočišče. Dobro skrbi za svoje telo, vendar zagotovo ne zato, ker bi bil bahaški: Bagira ve, da bo zdrav in gibčen - ter tako tudi varen - le, če dobro skrbi za svoje telo. Od Bagire, ki pozna skrivnosti preživetja in se lahko brani pred zlim, ki preži nanj, se otroci naučijo skrbeti zase, razviti svoje telo in skrbeti za svoje zdravje. To so trije cilji na področju fizičnega razvoja. Fizični razvoj Ker telo rase in deluje na osnovi naravnih zakonitosti, je pogosto mnenje, da nimamo vpliva na procese v našem tele- .1 V i. To je seveda le delno res, saj lahko storimo veliko, da zaščitimo, razvijemo in negujemo naše telo in s tem naše zdravje. Korak za korakom se bodo otroci naučili odgovornosti na tem področju. Sprva je ta odgovornost omejena na spoznavanje svojega telesa ter poslušanje o tem, kaj jim starejši pripovedujejo, da je za njihovo telo dobro in kaj ne. S tem se začno zavedati nevarnosti, ki prežijo na njih, ko počnejo različne stvari. Postopoma se bodo naučili več o procesih, ki uravnavajo ali omejujejo delovanje našega telesa (na primer bolezni). Naučili se bodo sprejemati fizične omejitve telesa in ga nadzirati. Drugi pogled na fizični razvoj je zavedanje o osebni higieni. Prehranjevanje z zdravo in uravnoteženo prehrano, dobra izraba časa, ukvarjanje s športom in pogoste aktivnosti v naravi. Povzeto po knjigi Handbook for Cub Office, Santiago, Chile oktober 31 STROKOVNO Pu reza medkulturno vzgojo Medkulturna vzgoja je danes eno glavnih sredstev, ki nam pomagajo družbo, v kateri razlike veljajo za slabost in so le-te glavni razlog za diskriminacijo, spremeniti v družbo, v kateri prihaja do odprtih odnosov, izmenjave in vsestranskega priznavanja, spoštovanja različnih vrednot in življenjskih slogov med različnimi kulturami, etničnimi ali verskimi skupinami. Čeprav mora medkulturna vzgoja zajeti celotno družbo, se mora v prvi vrsti posvečati otrokom in mladostnikom, saj bodo v prihodnosti živeli v večkulturnih družbah, poleg tega pa so prav mladi gonilna sila sprememb tudi pri odraslih. Medkulturna vzgoja mladim pomaga prepoznavati neenakopravnost, krivico, rasizem, stereotipe in predsodke, poleg tega pa jim posreduje znanja in moč, da se bodo znali postaviti po robu tem pojavom v družbi. Več kot štirideset iger najdete v Vzgojno-izobraževalnem priročniku, ki ga je v okviru projekta Vsi drugačni - vsi enakopravni pripravil Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope v Ljubljani, Skupnost dijaških domov Slovenije in Urad za mladino RS. Igre so namenjene starejšim od 14 let, izvajamo pa jih v skupini ob različnih priložnostih: na vodovem srečanju, rodovem posvetu, izletu, vodniškem tečaju ali taborjenju. Cilji iger za medkulturno vzgojo so: • krepitev dobrega skupinskega vzdušja in komunikacijskih spretnosti • raziskovanje predstav o ljudeh iz drugih kultur, dežel in socialnih okolij raziskovanje družbenih, gospodarskih, kulturnih in vzgojnih mehanizmov, ki pogojujejo diskriminacijo, zavračanje, izključevanje in marginalizacijo spodbujanje udeležencev, da se aktivno zavzemajo za družbene spremembe, ki temeljijo na vrednotah enakopravnosti in sprejemanju "drugačnosti". Pri medkulturni vzgoji z aktivno skupinsko dinamiko je pomembno, da začnemo pri tem kar že vemo, pri mnenjih in izkušnjah in da s tega izhodišča iščemo in skupaj odkrivamo nove ideje in nabiramo nove izkušnje. Pomembno je tudi, da spodbujamo mlade, da aktivno sodelujejo v pogovorih in da se drug od drugega čim več naučimo. Ves čas sku-šajmo razmišljati, kako bi pridobljene izkušnje prevedli v enostavna in učinkovita dejanja, s katerimi bi dokazali, da zavračamo marginalizacijo, diskriminacijo in izključevanje. Navodila za igre so izčrpna (naslov, cilji, dolžina trajanja, velikost skupine, pripomočki), poleg opisa pa so navodila za povzetek in oceno ter nasveti za vodjo. Priročnik lahko dobiš v Informacijsko dokumentacijskem centru Sveta Evrope na Rimski ulici 16 v Ljubljani oz. v knjižnicah po Sloveniji. Ko odkrivamo druge, odkrivamo odnos, ne oviro (Claude Levi-Strauss) 32 reviia Tabor STROKOVNO Knjiga Dobra popotnica izletnikom v naravi Nov knjižni vodnik založbe Sidarta Verjetno ga ni tabornika, ki ne bi poznal vsaj enega od vodnikov založbe Sidarta. Poleg izletniškega vodnika Naravne znamenitosti Slovenije, ki smo ga predstavili v prejšnji številki revije Tabor, je založba raziskovalcem zanimivih kotičkov Slovenije ponudila še en vodnik: Štajerska V njem Jurij Pivka in Nataša Galun predstavljata Štajersko, del Koroške in prekmursko Goričko, ki skupaj tvorijo našo največjo in obenem najbolj raznoliko pokrajino na severozahodu Slovenije. Njuno potepanje se začne kar v Mariboru, glavnem mestu Štajerske, od koder se najprej sprehodimo od ene do druge zanimivosti Pohorja, Kozjaka, koroških vrhov, Savinjskih Alp in vzhodnega podaljška Karavank. Vodnik se tu iz alpskega sveta seli v panonsko nižino, popelje pa vas v gričevnat svet in prostrane ravnine ob reki Dravi in Muri; predstavi lepote Haloz, Dravsko ravan, Slovenske gorice in Goričko. Večina izletov je zaradi nezahtevnosti ciljev izvedljiva preko celega leta, kar pomeni še dodatno privlačnost opisanega področja. »Jutro v Mariboru razkriva širok pogled proti Pohorju, na jugu valovijo Haloze, v daljavi se dvigata Boč in Donačka gora, nad levim bregom Drave pa se razteza Kozjak. Nekateri srečneži na levem bregu Drave vidijo celo Peco. Peca najdlje ostane bela, včasih pa jo celo obsije škrlatno večerno sonce. Tedaj si želiva, da bi bila nekje daleč izven mesta v gorah. In če nama le dopušča čas, se po službi čim prej odpraviva proti goram. Nekaj zapeljivega se skriva tam za okni našega vsakdanjika in nas kliče, vabi,« sta v uvodnih besedah še zapisala avtorja vodnika. ZLETNIŠKI V ODNIK Jurij Pivki iS ataša Gal' Vodnik je izletniške narave, kar pomeni, da ne vzpodbuja samo telesne aktivnosti, pač pa ponuja tudi kulturno-zgodovinsko in etnološko odkrivanje naše dežele. Večina opisanih izletov je nezahtevnih in relativno kratkih, vendar jih glede na našo pripravljenost in čas, ki ga imamo na razpolago, ustrezno podaljšamo v prečenja in krožne ture. Poleg osnovnih tehničnih podatkov (nadmorska višina, višinska razlika, najprimernejši čas, dolžina izleta) je vsakemu izletniku v pomoč opis poti in zemljevid (v merilu 1:50000), po katerem brez večjih težav pridemo od začetka do konca izleta. Pohvaliti velja tudi uvodno in abecedno kazalo in seznam literature. Vodnik krasijo kakovostne fotografije, žepni format in mehke plastificirane platnice pa mu dajejo še praktično vrednost. liHI 33 STROKOVNO Ene najbolj zanimivih in hkrati nedoumljivih objektov v astronomiji predstavljajo črne luknje. Največji problem je namreč ravno ta, da so tako "črne", da jih sploh ne moremo videti. Pravzaprav so ti objekti plod teoretikov, ki se ukvarjajo s takimi vprašanji, kot so: "Kaj pa če?" in podobno. No, pojdimo lepo po vrsti. Vesoljski teleskop Chandra, ki je opremljen s sprejemnikom rentgenskih žarkov, je v smeri, kjer leži jedro naše galaksije prejšnji mesec posnel močno povečano rentgensko sevanje, ki je trajalo le nekaj minut - je morda to dokaz, da je v središču naše galaksije črna luknja? LUN1NE_MENE Polna luna 2. 10. 2001 ob 15:51 Zadnji krajec 10. 10. 2001 ob 6:21 Mlaj 16. 10. 2001 ob 21:24 Prvi krajec 24. 10. 2001 ob 4:58 Polna luna 1. 11. 2001 ob 6:43 Zadnji krajec 8. 11. 2001 ob 13:23 Mlaj 15. 11. 2001 ob 7:41 Vse skupaj nam je zakuhala svetloba. Prav ta, ki jo srečujemo na vsakem koraku, brez katere ni življenja in vsaj mislimo, da jo bolje poznamo od črnih lukenj ... Kaj sploh je to? Je valovanje? Ali so to delci, ki letijo z neko hitrostjo? Izkaže se, da nič od tega - ali pa oboje ... Val na morski gladini potrebuje morje, da se lahko širi. Zvok tudi potrebuje snov, po kateri se bo širil kot val, če ne drugega je to zrak, ki obkroža celoten planet. Svetloba pa - čudo prečudno - se širi kot valovanje preko vakuuma, ki vlada v vesolju in ne potrebuje nikakršne snovi, po kateri bi se širila. Razen če seveda sama ni snov. In tako se je rodil foton, delec, ki prenaša energijo svetlobe. Toda tudi fotoni niso delci, kot jih poznamo, saj se gibljejo s svetlobno hitrostjo. Vemo namreč, da se noben "normalen" delec ne more gibati tako hitro. Poleg tega svetloba ustvarja interferenčno sliko na zaslonu, če prihaja iz različnih virov, kar pa velja le za valovanje. Tako ima svetloba nekaj lastnosti valovanja in nekaj lastnosti delcev ... Zdaj pa pomislimo, da z baterijo posvetimo navzgor proti nebu. Če so svetloba delci, se zaradi gravitacijske privlačnosti Zemlje potencialna energija delcev poveča, kinetična pa zmanjša (zakon o ohranitvi energije - osnovnošolska fizika) in energija žarka ni več takšna, kot je bila, ko je izstopil iz baterije. Kaj pa če vzamemo na primer tako velik planet ali zvezdo, da bi svetloba porabila vso kinetično energijo in se celo vrnila nazaj, kot kamen, ki ga zalučamo k višku. Takrat bi, če bi opazovali tak planet ali zvezdo, ne videli ničesar, saj bi zaradi tako velike gravitacije vsa svetloba, ki prihaja s planeta (zvezde) zamrla, preden bi prišla do naših oči. Tu pa se začenja teorija črnih lukenj. Teorija pravi, da črna luknja nastane takrat, ko zvezda z večjo maso dogo-ri. Dokler zvezda gori, vzdržuje ravnovesje med silami gravitacije in silami eksplozij (gorenja) - spet fizika iz osnovne šole: zakon o ravnovesju sil. Čim pa zvezda ugasne, se podre ravnovesje reviia Tabor STROKOVNO m in zvezda se sesede sama vase. Če je bila zvezda dovolj velika, sile gravitacije, ki nastane, ne vzdrži ničesar nam do danes znanega. Stisne se tako močno, v tako nepredstavljivo gosto snov, kot če bi hoteli celotno Osončje stlačiti v eno ping-pong žogico. Sili gravitacije, ki vlada na površini take žogice pa ne uide niti svetloba ... Se pravi, da je ne moremo več videti. Črnih lukenj torej že po teoriji v vesolju ne moremo najti, saj so po definiciji nevidne. Lahko pa opazujemo pojave, ki se dogajajo v bližini takih objektov. Če je na primer v bližini neke črne luknje kaka zvezda, lahko opazimo prehajanje snovi z zvezde in značilno rentgensko sevanje, ki nastane ob vstopu snovi v »območje nevidnosti«, ko črna luknja požira svojo »žrtev«. Vendar pa to nikakor ni edini pojav v vesolju, ki povzroča rentgensko sevanje, tako da to še ne more biti neizpodbiten dokaz za obstoj črne luknje. En takih kandidatov za črno luknjo se nahaja v ozvezdju Labod, ki je ponoči vidno iz naših krajev od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni. Najverjetneje se velike masivne črne luknje nahajajo v središču galaksij, kjer je tudi največja gostota zvezd. Na našo žalost nam pogled na središče naše galaksije, ki leži nekje za zvezdami Strelca in nam je najbližje (50 tisoč svetlobnih let) zastira velik temen koz-mični oblak. S prostimi očmi torej tega predela Rimske ceste ne vidimo, pa ne zato, ker je tam črna luknja! Kljub temu pa je prejšnji mesec vesoljski teleskop Chandra, ki raziskuje dejavnost rentgenskega sevanja na območju, kjer leži središče Rimske ceste, posnel izbruh rentgenskih žarkov, ki je trajal le nekaj minut. To pa da slutiti, da je nek objekt zašel v bližino morebitne črne luknje v samem središču galaksije in tako povzročil kratkotrajen izbruh rentgenskih žarkov iz tega območja. To bi bil torej lahko dokaz za obstoj črne luknje v središču naše galaksije. Hipotetičen prikaz, kako črna luknja požira bližnjo zvezdo Jedro naše galaksije - Rimske ceste - zakriva ga velik oblak kozmičnega prahu 1. 10. Vzhod: 7:00 Zahod: 18:42 15. 10. Vzhod: 7:19 Zahod: 18:16 1. 11. Vzhod: Zahod: 15. 11. Vzhod: Zahod: 6:42 16:48 7:02 16:30 MMIJHMlflMa Za dobro se je treba boriti kot vojak, vendar, kateri vojak lahko sam dobi vojno? SARTRE Pogosto je težje pojasniti naša dobra dela kot nase grehe. Marcel AYME Kako moder moraš biti, če hočeš biti dober. Marie von EBNER-ESCHENBACH lokom 35 STROKOVNO m. -n Učenje orientacije 2.dei Že v prejšnji številki smo si pogledali eno od vaj, ki je primerna za učenje orieantacije predvsem mlajših - vajo za razumevanje poznavanja smeri neba. Tokrat si bomo pogledali vajo, ki je spet namenjena mlajšim in pomaga razumeti koncept karte in tlorisnega prikaza terena, prav tako pa nauči tudi osnove risanja skice terena. Najbolj bistvenega pomena za orientacijo je poznavanje osnovnega sistema karte. Da je v osnovi torej karta tlorisni prikaz terena, ki je pomanjšan, orientiran in pogojno prikazan na list papirja. S tokratno vajo bomo naše člane popeljali čez cel proces preoblikovanja terena kot ga vidijo oni, v tlorisni prikaz terena. Za ta namen se bomo uporabili neke vrste skico terena. 1. stopnja Kot vodnik si izberemo nek del naše okolice, najbolje kako neprometno ulico. Člane bomo popeljali po tej ulici in sicer tako daleč, da bomo šli mimo kakih treh do štirih hiš na vsaki strani. Medtem, ko bomo hodili po ulici, naj člani poskusijo narisati objekte na vsaki strani ulice na list papirja. Na tej stopnji naj rišejo preprosto. Tako kot so navajeni risati hiše in drevesa (glej sliko). Uporabiti bodo morali neko merilo, da bodo vse, kar naj bi narisali, spravili na list papirja. Opazujte jih in jih usmerjajte, da bodo risali objekte v primerni velikosti. Nau~ili se bodo opazovati okolico in lo~evati pomembne objekte od manj pomembnih za risanje. 36 revna Tabor STROKOVNO 2. stopnja Ko bodo narisali preprosto risbo njihove predstave opazovane okolice, bomo vajo nadgradili. Razdelimo jim prosojen papir (paus), ki že doma opremimo s preprosto legendo. Na ta prosojen papir naj poskusijo prerisati prej narisano risbo. Tokrat tako, da so vsi objekti prikazani tlorisno oz. z pogojnimi (topografskimi) znaki. Seveda bo predhodno potrebna še razlaga o tlorisu. Pokažimo jim kake že narisane skice terena, da bodo lažje razumeli. Za konec naj člani s kompasom določijo smer severa in ga vrišejo na karto. To jim bo dalo še dodaten občutek, da so narisali že skoraj popolno skico tere- Pozneje boste lahko vajo ponovili še večkrat. Seveda na drugem področju. Poskušajo lahko že risati neposredno v tlorisu. Ko bodo v risanju skice že izurjeni jim sever narišite vnaprej, oni pa naj rišejo pravilno usmerjene objekte. Naučili se bodo risati v pravih razmerjih in približnem merilu. Spodbujamo jih k uporabi ustaljenih barv in topografskih znakov, katerih poznavanje je lahko že samostojna vaja. Vaja je precej obsežna in zato ni nesmiselno, da se jo razdeli na več vodovih srečanj. IJkilililill 3 7 STROKOVNO m Navadna rega~ica Aegopodium podagraria V' cepti Je trajnica, ki se vegetativno razmnožuje s podzemnimi koreninami. Steblo je pokončno, brazdasto, v notranjosti votlo. Zraste v višino do 1 metra. Listi so pritlični in imajo dolge peclje, ki so dvakrat pernato narezani, sestavljeni iz jajčastih na robu neenakomerno nazobčanih, 4 do 6 cm dolgih lističev. Stranski lističi so pri dnu srčasti, včasih so nesimetrični in večinoma dvokrpasti. Rastlina cveti od meseca maja do jeseni in razvije številne bele redko tudi rožnate cvetove, ki so združeni v velika sestavljena socvetja. Pri nas je ena od najbolj razširjenih kobulnic. Raste na vlažnih in senčnih mestih, v sadovnjakih, med grmovjem, ob in v živih mejah, ob poteh in plotovih, na robovih livad do nadmorske višine 1700 metrov. Je tudi pogost plevel po vrtovih in parkih. V velikih količinah jo najdemo na vlažnih zemljiščih. Nabiramo samo mlade liste, ki so še svetlo zeleni. Učinkovine Vitamin C, provitamin A. Uporabnost Včasih se je uporabljala za zniževanje sečne kisline, čisti kri, v prehrambne namene jo lahko uporabljamo za juhe, pri-kuhe, solate Juha Potrebujemo: 2 pesti listov regačice, pest listov plešca in kopriv, drobno čebulo, dva korenčka, dva krompirja, peteršilj, 1 dcl kisle smetane, 2 žlici olja, sol in poper. Sesekljano čebulo, drobno narezana korenčka prepraži-mo na olju, nato dodamo sesekljane liste regačice, plešca in koprive ter na koščke narezan krompir, zalijemo z enim litrom vode in pustimo kuhati dokler krompir ni mehak. Na koncu dodamo drobno narezan peteršilj, kislo smetano, sol in poper po okusu. Omleta iz regačice Potrebujemo: 2 jajci, 1 žlico olja, ščepec soli, žlico mleka, skodelico narezanih listov regačice. Jajci ubijemo, dodamo žlico mleka, stepemo in zlijemo v ogreto maščobo. Liste regačice prekuhamo, posolimo po okusu in odcedi- mo. V jajčno omleto nadevamo prekuhano in odcejeno rega-čico, zavijemo in omleta je pripravljena za postrežbo. Solata Liste regačice naberemo, operemo in poparimo. Poparjeno solato zabelimo z oljem ali ocvirki, dodamo česen, kis in sol po okusu, dobro zmešamo in solata je pripravljena. oktober 39 Dragi popotniki! Medtem, ko berete tele vrstice, se jaz zibam na jadrnici, nekje sredi Jadrana in uživam na toplem oktobrskem sončku. Če mi bo prevroče, bom še malo skočila v vodo. Za kosilo bodo pa ribice ... Ja, takšne počitnice so prav primeren čas za snovanje novih načrtov, zato vam pišem o večjih mednarodnih dogodkih, ki vas čakajo v naslednjih nekaj letih, da si boste pravočasno rezervirali čas zanje. 2002: Gremo na Tajsko! sodelovala pri programu. Kot v Čilu bodo tudi tu postavljene stojnice za vsako državo, ki bodo delovale kot informacijski centri za kontingente. Predstavili so nam tudi okvirni dnevni red: vstajanje in zajtrk med 6. in 9., od 9. do 12. dopoldanske aktivnosti, kosilo do 14., potem popoldanske aktivnosti do 19., po večerji pa še večerne aktivnosti do 22.30, ko mora v taboru vladati tišina. Za IST bo jamboree malo daljši, na tabornem prostoru jih pričakujejo že 23. decembra, njihov odhod pa je predviden 10. januarja. Kmalu naj bi bil na voljo tudi seznam delovnih mest za IST. Pa še ta zanimivost: decembra 2001 oz. januarja 2002 pripravljajo organizatorji poskusni jamboree, na katerem bodo sodelovali tajski skavti in 240 skavtov z vsega sveta. Povabljen bo tudi po en vod iz največjih kontingentov, zato upam, da ste se pridno prijavljali na jamboree. Zagotovo vsi o Tajski veste že vse. Ne veste pa, da so zamenjali vodstvo in da bo zdaj vse drugače - no, mogoče. Vsekakor pa novi organizatorji obljubljajo prenovljeno domačo stran jamboreeja (www.worldscoutjamboree20.org) in ogled RoverWay 2003 jamboree izdelkov na strani www.worlscoutshop.org. Ta mesec naj bi izšla tudi nova številka jamboree obveščevalca, ki vam bo prinašal nove informacije o jamboreeju. Vsaka od organizacij, ki bodo sodelovale na jamboreeju bo lahko aktivno RoverWay je nov evropski dogodek, namenjem vsem PP-jem (16 do 22 let). Prvič bo organiziran leta 2003 na Portugalskem. 40 revna Tabor STROKOVNO People in Motion (Ljudje v gibanju) je tema tega prvega RoverWayja, ki so nam ga z barvito in bučno predstavo napovedali letos v Pragi Portugalci. Tema tabora bo predanost -predanost skupnosti, državi ali na mednarodnem nivoju. Gre za predanost življenju. Gre za to, da morata biti vsak popotnik in vsaka popotnica pripravljena sama spreminjati stvari, vedno v gibanju, spreminjati svet na bolje. Ker se od PP-jev pričakuje, da so zelo aktivni in dejavni, se bo treba na RoverWay posebej pripraviti, del programa pa bo potekal še po samem taboru. Del aktivnosti bo klasičnih (hajki, delavnice, glasba, spoznavanje kultur, planinarjenje, potapljanje, kolesarjenje, opazovanje ptic, obnavljanje poti ...), drugi del pa bo bolj ino-vativen - joga, človekove pravice, otroci z ulice, manjšine, nevladne organizacije, Evropa v prihodnosti, nove tehnologije ... 2.400 je približna številka udeležencev, ki bodo organizirani v 300 skupinah po 8 oseb (iz iste države). 6 skupin se bo združilo v skupnost, skupnosti pa v vasi. Pričakujejo tudi mednarodno osebje (23 do 35 let), zanje je razpisanih 300 mest. Predvidena cena je 48.200 PTE, na voljo bo tudi home hospitality. Organizatorji vas vabijo, da obiščete njihovo stran www.roverway2003.org. Svetovni moot 2004 Za vse, ki ste zamudili zadnji Moot, vas leta 2004 čaka nova priložnost! Očitno so se v WOSM-u po načelu "kamor je šel jamboree, naj gre še moot" odločili za Tajvan. Pozor: Taj-van, ne Tajska!Je pa to isti konec sveta in nam, neukim Evropejcem, se ljudje od tam zdijo popolnoma enaki. Žal. Zato pa imajo moot, da se naučimo, da razlike so. Če še vedno ne ve- ste, kaj in kje je Tajvan, naj vam namignem, da je to tista otoška državica, ki se hoče na vsak način odcepiti od Kitajske, a ji ne uspeva. Zato tudi ta moot organizirajo uradno Scouts of China in ne kaki Scouts of Taiwan. Tajvan, ki se uradno imenuje Formosa (Čudoviti otok), je znan po svoji geografski raznolikosti. Tam je najti vse: od peščenih plaž do alpskih tritisočakov. Hualien, mednarodno pristanišče, kjer bo potekal moot, je eno najlepših najdišč marmorja na svetu. Blizu pa je tudi naravni rezervat Taroko, kjer domuje približno 200 vrst metuljev. Moto moota je Skavtstvo: brezmejni izzivi. Ukvarjali se boste z raznolikimi temami, se spraševali o vlogi skavtstva v novem tisočletju in se zabavali z novimi prijatelji. Programsko bo moot razdeljen na dva dela: izlet in aktivnosti na taboru, na voljo pa bo tudi organiziran program po mootu. Cena udeležbe zaenkrat še ni znana, ne pozabite pa si v koledarjih označiti datuma: 29. julij do 11. avgust 2004. Več informacij na moot2004Žscout.org.tw. . I m tUfftpMn KOUt * ° lanrtoree * * * * scout europ^en Evropski jamboree 2005 Angleži, ki bodo leta 2007 organizirali svetovni jamboree, so se tega projekta lotili s kar največjo resnostjo, zato za 2005 napovedujejo evropski jamboree, ki bo generalka pred svetovnim. Vendar pa to ne pomeni, da bo tam kaj manj zabavno kot na svetovnem! S tem jamboreejem skušajo Angleži tudi pokazati povezanost evropskih skavtov, promovirati in izboljšati kakovost skavtstva, prikazati vrednost skavtstva v modernem svetu in pokazati, kako predani smo varovanju narave in okolja. V Hylands Parku, blizu Chelmsforda v Essexu (približno uro vožnje od centra Londona) med 30. julijem in 10. avgustom 2005 pričakujejo približno 15.000 udeležencev! JOTA/JOTI 2001 Tudi letos se lahko udeležite obeh svetovnih jamboreejev - radioamaterskega in internetnega! Rezervirajte si čas 20. in 21. oktobra, za vse nadaljnje informacije pa poglejte na www.joti.org (JOTI) in www.middelkoop7.myweb.nl (JOTA). oktober 41 ^__ Popotovania I \/lt/\/l\/ VUI Tadeja Milivojevič Nemanič Irska Pot do Irske traja lahko nekaj ur ali nekaj dni. Odvisno od tega, kje in kako potuješ. Midva sva izbrala avtoštop. Oziroma je glede na pomanjkanje denarja avtoštop izbral naju. Za pot preko Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Anglije sva potrebovala 4 dni. Na poti poleg naju in redkih popotnikov iz Vzhodne Evrope, ki so bili vsi po vrsti namenjeni v Amsterdam, ni bilo drugih štoparjev. Lahko bi rekla, da so avtoštoparji vrsta v izumiranju. A s prihodom na Irsko so se pojavili tudi ti. Domačini. In to ne le mladci in mladenke, temveč tudi starejši. Nekajkrat sva ob robu ceste videla tudi ženičko ali starčka, ki bi mu prisodila vsaj šest, če ne sedem križev. Irci so prislovično prijazni in gostoljubni, vendar so nama ustavljali izključno Angleži, ki vsaj med Irci veljajo za hladne, nepristopne in neprijazne. No, kot da ne bi bilo dovolj že to, da so naju odpeljali na želeno lokacijo, so naju običajno povabili še k sebi domov. Vsaj na skodelico čaja, ki se je večkrat zavlekla pozno v noč, in zjutraj sva se zbudila ob pravem angleškem zajtrku. Zaradi obilice hrane se ta zna kar zavleči, videti pa je nekako takole: najprej sveže stisnjen pomarančni sok, kosmiči z mlekom ter kruh z maslom, marmelado ali medom. Temu sledijo pečena jajčka s slanino, klobasice in znameniti "črni puding". To je v bistvu krvavica z zvenečim imenom. Nad črnim pudingom se Irci bolj kot ne zmrdujejo. Začu-da pa se ne zmrdujejo nad takisto črnim pivom Guinnessom in irskim viskijem. Guinnessu daje značilno črno barvo zažgan ječmen, ki ga dodajajo hmelju, medtem ko viski obarvajo hrastovi sodi, v katerih je bil prej shranjen portovec. Sodi viskija so kot delnice, saj jih lahko poceni kupite, počakate desetletje ali dve in cena za odlično staran viski kar precej poskoči. Ko sva bila v destilarni Bushmills , so bila v skladišču na 50 litrskih sodih zapisana imena lastnikov serije Millenium. Sod viskija ti dostavijo kamorkoli želiš. Irci so znani pivci in irski pubi so znani po vsem svetu. Narejeni so v irskem slogu, posluša se irska glasba, streže se irsko pivo, ne upoštevajo pa se irske posebnosti. Tam so namreč lokali v nedeljo med 2. in 4. uro popoldan zaprti. Vsaj teoretično. Praktično so vrata lokala v tem času sicer zaprta, V tej domačiji še vedno živi ribič s svojo družino 42 reviia Tabor RAZVEDRILO Sprašujem se le, ali so ti ljudje viski kupili že davnega leta 1975 ali šele kdaj pozneje vendar "dopoldanski" gostje nekaj pred drugo naročijo več "rund" pijače, ki jih nato počasi srkajo skoraj do štirih. Malo pred četrto pa morajo tudi slednji za nekaj minut zapustiti lokal in od tega gostinci ne odstopajo. Niti v primeru, ko je na sporedu finalna tekma v irskem nogometu (to je mešanica rugbyja in nogometa - nadvse grob šport) in je lokal Utrinek z obale nabit z navijači. Za 15 minut je bilo treba na ulice, ki so bile polne rdeče-črnih in črno-modrih navijačev. Tekma je bila v Dublinu, navijači pa so začeli prihajati že nekaj dni prej. Hoteli, hostli, bed&breakfasti vse je bilo zasedeno in karte več tednov vnaprej razprodane. Pa na Irskem nisva kolovratila le po pubih. Bolj kot zelena notranjost naju je privlačil Atlantski ocean, ki z neprestanim butanjem ob otok ustvarja klife, spodjedeno, strmo padajočo obalo. Ob prvem srečanju z Oceanom sva pogumno zakoračila v peneče valove, vendar še hitreje poletela ven, saj voda ni bila toplejša od našega morja pozimi. iJKiOiiiei 43 Toliko vas je! Tisti topli dnevi, ko smo razigrani skakali v naročja novim dogodivščinam, so mimo. Za nekaj mesecev so se končala bosope-ta osvajanja sosednjih gričev. In sorodnih duš. (?) Pospravili smo lahkotnost poletnih večerov v spomin za zimske dni. Mislim, da ste lepo preživeli letošnje počitnice ali dopust. Najbrž ... Sama sem se prav prijetno spočila od vrveža vsakdana, si dodobra napolnila zaloge energije in z neizrekljivo lepoto novih doživetij obarvala brezskrbne dni. In to še ni vse! Vsi ti dnevi, ki bi si jih lahko samo želel tako skladno po- barvati, so mi podarili srečanja z novimi obrazi! Z nekaterimi že dolgo klepetam ob večernih ča e sem si že dolgo želela spoznati. Spet tretji so se le za trenutek ustavili na moji poti. Nekaterim ne poznam imena, pa so pustili globoko sled. Ljudje. Prijatelji. Znanci. Toliko jih vsak dan srečamo, nič koliko jih gre vsak dan im namenimo precej našega časa, drugim ga želimo, pa nam to nikoli ne uspe. Res je, nikoli ne bomo imeli dovolj časa, da bi delili pri jetnosti z vsemi obrazi, ki niso le to. Nikoli ne bomo izpol nili vseh naših želja in pričakovanj. Pa vendar - zakaj bi se trudili v čas, ki nam je namenjen, natrpati vse te ljudi? Zapomnimo si tiste, s katerimi smo delili čas. Ki so nam pustili košček sebe. In morda sploh niso vedeli, da nam je r tisti bežni trenutek ostal za vedno. it K meni se nenehno vračajo ... Deklica, ki so ji očke žarele, ko je pripovedovala da ima rada svojega psa. Tisti, ki mi je med prebujanjem , v dan presenetil s kavo. Prijateljica, s katero so pogovori v šotoru še dolgo ^ v noč tako zelo prijetni. S tabo pa sem vodomce opazovala, še veš? In ti, ki si mi na poti čez travnik zaupala, kaj te teži. Gospodič, vesolje nima konca, kadar stojiš na nočni straži, mar ne? Z nekom sem sedela ob ognju in so bili besede povsem odveč. Ti pa si mi droben obesek podarila. Toliko vas je, ki vas imam rada! ... RAZVEDRILO Na prvi strani z velikimi mastnimi črkami piše "SKAVT" in v drugi vrstici z malo manjšimi črkami "NAVODILA ZA VZGOJO DOBRIH DRŽAVLJANOV" in naprej "SPISAL LORD BADEN-POWELL of GILLWELL". Vse skupaj je opremljeno še z letnico izdaje 1932, toda po vonju, ki veje izmed platnic, bi ji dodal še kakšno leto več. Zanimiva popotnica, kajne? Pa poglejmo. Ker sem vam v prejšnjem Ježkovem kotičku prestavil E.T. Setona, sem tokrat pobrskal po bibliografiji Lorda Baden-Powella in izbral njegovo knjigo z naslovom Skavt. Ne le zato, da bi vas opozoril na njegovo pisateljsko zapuščino (napisal je ogromno knjig!), temveč ker sem sam v tej knjigi našel praktično vse (pravzaprav še mnogo več) iz česar so črpale in še vedno črpajo skavtske organizacije v duhu tega svetovnega gibanja. Knjigo sem videl kot presenetljivo dober priročnik, saj na skoraj 350 straneh s sliko in besedo opisuje, kako si je oče skavtstva zamislil vzgojo mladega človeka v dobrega in odgovornega državljana. Bralca, ki ga stvar zanima, pritegnejo in navdušijo predvsem podrobnosti, natančnost opisov in obsežnost vsebine. Lord Baden-Powell piše o vsem ... kaj skavtstvo je, kako se je vse začelo, kaj se je dogajalo pri Mafekingu, kakšna mora biti vodova zastavica, kaj pomeni vozel na rutici, kako se glasi skavtska zaobljuba, kakšni so skavtski pozdravi, klici in zakoni, kaj vidimo, ko se zazremo v jasno nočno nebo, kako izmerimo višino drevesa, kako organiziramo tabor, nariše nam vse najpomembnejše vozle, nauči nas zalezovanja, nauči nas mnogih iger in še vsega, kar mora skavt vedeti in znati. In še in še ... Vse pa je utemeljeno s praktičnimi primeri ali z resničnimi dogodki, zato je branje še bolj zanimivo. V zakup moramo vzeti starinski jezik in ne preveč pregledno razdeljena poglavja, toda stvar še zdaleč ni moteča. Knjigo priporočam predvsem tabornikom, ki jih zanimajo korenine skavtstva. Ob branju knjige me je pošteno zamikalo, da bi kdaj pripravil taborjenje, kjer bi se po najboljših močeh vrnili k izvirnim idejam ustanovitelja - torej skoraj 100 let nazaj. Morda nekoč, saj je v knjigi res več kot dovolj napotkov! Jez svetuje, vi preberete: Lord BADEN-POWELL, Skavt irniuji £5 Zznanjemdoodgovora 1 2 3 4 5 2 6 7 8 9 3 4 2 1 9 5 2 3 6 7 10 7 maieinnH Kmalu se bo v naše kraje prikradla zima. Zima, zima bela ... bomo spet peli z volčiči in se veselili snežnih radosti. A letos se je zima podvizala in poklicala, da bo letos prišla prej. Jesen se je zime tako ustrašila, da se je že kar septembra skrila in ji prepustila svoje tople sončne popoldneve, v katerih z volčiči najraje uživamo na kakem s soncem obsijanem pobočju in si grejemo kosti. A kljub mrazu in deževnemu vremenu se nekateri prebivalci, prebivalke gozda ne zmenijo za mraz. Ravno oni dan smo se pogovarjali sedeč na štorih, ko nam je zasopihani zajec sporočil, da se lisica zadnje dni skoraj ne zmeni zanj. Odvrgla je svoj topli kožuh in se, kljub mrazu, ki razsaja, odšla sončit na presihajoče Cerkniško jezero. Vse lepo in prav, lisica ima pravico storiti to, kar želi, a stvari v gozdu bojda ne bodo nikoli več take, kot so bile. Pa se nismo dolgo pogovarjali o soncu in presiha-jočem jezeru, pač pa smo hitro preklopili temo. Zlet v Tolminu, pa morda svetovni zlet v Sloveniji in taborniški dom so prepomembne teme za obiranje, da bi jih zasenčila lisica. Vaš stric Volk Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Pravilna rešitev je povezana s skoraj neverjetnim dogodkom. 1. Techuana je bila usodna za dve zastavi ZTS. Kdo ju je izmaknil? S - Avstrijska vojska, T - italijanski taborniki, V - slovenski sosedi. 2. Koliko kilogramov kumine je zaužil povprečen Techua-novec na dan? N - 3, T - 6, V - 2. 3. Kaj je palafitti? E - šotor na platformi, S - šotor na reki, Č - šotor pod zemljo. 4. Izobraževanje inštruktorjev letos praznuje okroglo obletnico. Katero? H - peto, T - deseto, I - dvajseto. 5. Naša ZTS je stara pol stoletja, leta 2007 pa bo skavtstvo staro natanko: O - 100 let, G - 150 let, H - 110 let. 6. Zlet ZTS v Tolminu, poleti naslednje leto, bo že: E - 20. zlet po vrsti, N - 12. zlet po vrsti, R - 1. zlet v samostojni Sloveniji. 7. Portoroški taborniki so taborjenje preživeli daleč stran od mestnega vrveža in med prijaznimi ljudmi. Kje? S - vGoriških Brdih, ž - na Goričkem, I - na Cerkljanskem. 8. Španski kompromis omogoča državljanom držav članic EU v državah, podpisnicah tega sporazuma: R - nakup njihovih naravnih znamenitosti, Z - nakup nepremičnin, če so imeli tuji državljani tri leta stalno prebivališče v državi podpisnici, J -nakup kulturnih objektov. 9. S pomočjo česa lahko iz špagetov naredimo poleg okusnega kosila tudi pionirske objekte? L - s silikonsko pištolo, G -z gumicami, C - s slamicami. 10. Na novozelandskem jamboreeju so uvedli zanimivo spremembo. Program bodo tako ustvarjali tisti, ki: I - skrbijo za starejše občane, U - delajo na osnovnih in srednjih šolah in poznajo otroke, J - se ga bodo potem udeleževali. REŠITEV IZ ŠTEVILKE 9/2001: TECHUANA ® Rešitve so:_ ej 46 reviia Tabor RAZVEDRILO Nagradnakrižanka t SESTAVIL F. KALAN IME PISATELJICE VAŠTE HČERIN MOŽ BRUNO TRAVEN TVOREC, PISEC • KITAJSKA POLJSČINA IZBRANA DRUŽ BA KMEČKO ORODJE MOKA (MANJS.) SLADKO TROPSKO SADJE mr — „H . * BOLEZEN TRGANJA V SKLEPIH m*" i Ï a TROJE OBREŽJE MERA ZA RITEM W ŽENSKA, KI TOŽI NAS POLITIK (FRANCI) NADLEŽNA ŽUŽELKA TEKMOVAL NE SANI STRUP V ČAJU VELIKA MORSKA RIBA LOVEC NA ŽABE LOVRO TOMAN VRTILNA HITROST KALCIJ LINHARTOV LIT. JUNAK LEPAK IZUMRLI SLONIZ LEDENE DOBE LUIS ADAMIČ CONA, PREDEL THOMAS ALVA... PISATELJ CANKAR KAJNOV BRAT ROŽNI VENEC PLOD IGLAVCA ZAPISEK, CITAT NASA DENARNA ENOTA STOJAN AUER AM. PREDSE. (JOHN) JADRANSKA LUKA BREZALKOHOLNO PIVO KOT, KI MERI MANJ KOT 90 JUDOVSKI KRALJ - - ŽIVALSKA MASČOBA - - - ČLOVEK, KI NOSI OČALA 22. IN 18. ČRKA ABECEDE MAURICE RAVEL ČUTILO ZA SLUH CILJ, NAMEN LOVEC NA RAKE RASTLINSKA BODICA 12. IN 25. ČRKA ABECEDE Pravilno izpolnjen kupon št. 7-8 je poslalo 26 bralcev TABORA, pravilne rešitve so: SVETILNI PLIN, KAVA-LIR Z ROŽO, NOROST, KREARTA in MANIRA. Nagrajenci so: Baseball čepico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobila Andreja Kustec iz Črešnovcev. DROGINI nagradi sta prejela Jerneja Videmšek iz Šoštanja in Pia Berčič iz Dobrunj, na ajdove omlete v go- stilno LIEBER bo šel Luka Križnik z Vrhnike, nagrado podjetja JAZON pa dobi Helena Omerzu iz Kamnika. Čestitamo! Nagradne kupone št. 10 pošljite najpozneje do 20. oktobra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. oktober 4P 12. Zlet Zveze tabornikov Slovenije Tolmin 2002 ^a vaVo ,0\js\ prijatelji /> \/e/ t** oč[ - h do^/šjjije se prijavite. A Sestavne vod»M 'V' o* //""¿d ou.avgu^0 ^o divjrvodfl/i .^oboposHg^. ajvaV*» dece/n6( '^C/v, Vj Sirskih %'CtJ/0'h" aktivno^ ^ •• ^stvo, re&"aX (i ^ oddajo pi'^' j0 33,iooo Ljubfe^ **** sedež Zvezek // KOIA. oblikovanje Nina Biziak. foto: Škorc. Richi. TZ Tolmin Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi